K»ti jadramo? V mariborskem o&aju je bilo meseca oktobra . 1. S« 41.000 glav živin©. Ako bd a« upirali saino ¦a števih», bi to nikakoF iie bilo tak» ¦tucij»cl.'%, T»da tu treba ujjoštevati tucli kakovost/ivinfcPrett vs&m. ni nikake, oziroma skoro nikake delavu« iiTin« ve6Le najvefiji posestniki imajo še po kaA psur toIotTudi krav-mlekaric je ie zelo malo. V«6iiioma je mlada živina, tako da bi morali poprečii« »adumati p« dve glavi za eno. Vzlic temu je moral »»Fiborski o-i kraj oddati v mesecih januar In Iebrufw i 1. 8500 glav živine. Ako pojde do konca leta t t«n» ra«merju, bo moral okraj oddati 21.000 glav, to je dobro polovico vse živine. Kranjska je imela z nori« letom še 210.000 glav živine. Glede kakovosti t« l'u\m velja ?eveda isto- kakor v mariborskem okri;ju. Za tekofle leto je Kranjski predpisano, da bo mopala oddati 80 t.soč glav živine. Približno ena.ke rajzmere bodo — % B&afimi spremembarai — tudi v drugiii deželali i« okr«yih dr?ave. s to razliko, da v krajih, ki jih je inel easedene sovražnik ali ki so bili v neposredoi bliž&ni bojne Srte, splob ni nikake živine vefi. Zato se moramo s strahom ^raSati: CHtn jadiamo? Kam pridemo, ako bo tr^jala ^tjjna Separlet? Tn to se prav lahko zgodi, ako ne pride cto sporazumnega miru. In nazadnje bo moral biii vav T«ndar Ifi sporazumen mir. ker, da bi ena stranka porrazil* drugo tako, da bi jej mogla naj/ekovati mirovne pogoje, je pač izkljngeno. Danes so res naše drza\-e — Avstrija in Nemčija — zmagovalke na evropskih bojišfiih: toda, kako je z njib narodnim gospodarsfvom? Rako z Ijudskim zdravjem? Lahko je povoriti o na* Salievaniu vojne, toda oni, ki zavlafiujejo vojno, tira.fo narode v pogubo. Gotovo je, da trpe aa posledicah vojne vse države in to ne le vojnjoSe se, temveB tudi nevtralne, toda najveS trpe osrednje države, ki so navezane takorekoS le same nase, dofiim ima 5elverosporazura odfirt celi svet. ^Terodnjni krogi t Berolinu in na Dunaiu pa tega me,:da še dlanes ne vedo, ker bi sicer morali tudi vedeti, da bi bil mir, ki bi bil sklenien "danes z malimi žrtvami, Se TBdno eereiSi, nego bo morebitni mir brez žrtev 8ea d-re letij Pkode, ki jo bo trpelo Ijndst^o na svojem ziJrtv]-.! in Skode, ki jo bo trpelo sploSno Ijudsko blagosta^je in r.arodno gospodarstvo — tudfi najve^ja. vojna cdškodnina ne bo mngla povrniti. A kdo bo plaial tojjiO odSkodnino ?