vetje - smaaiscg
D-Per
III 19/1982
MSB}
m
COBISS •
ŠTEVILKA 7 — LETO II — AVGUST 1982
GLASILO DELAVCEV SOZD MERX
Rekord, ki danes nima primere
Celje je praznovalo z Merxom
Letošnjim svečanostim ob praznovanju občinskega praznika je kolektiv našega sozda vtisnil poseben pečat. Z otvoritvijo novih silosov. Vpričo najvidnejših družbenopolitičnih delavcev celjske občine ter delegacij pobratenih občin, bank, predstavnikov izvajalcev del ter kolektivov, s katerimi naš sozd na osnovi samoupravnih dogovorov uspešno sodeluje, je Štefan Kotnik, najstarejši delavec Mlinsko predelovalne industrije v silose spustil prvo pšenično zrnje.
»Delavci osemnajstih delovnih organizacij, združeni v sozd Merx, in še posebej delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija beležijo veliko delovno zmago. Odpiramo novozgrajene silose kapacitete 11.300 ton, ki pomenijo velik doprinos k dolgoročni, stabilnejši in gotovejši preskrbi prebivalstva širšega območja,« je uvodoma poudaril Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Merx v svojem pozdravnem govoru malo pred tem, ko je iz prvega Železniškega vagona začelo v silose teči pšenično zrnje iz Som-bora.
»Ta delovna zmaga pomeni istočasno najbolj konkreten prispevek k 20. juliju, prazniku
vseh delovnih ljudi in občanov občine Celje. V sozdu Merx z izgradnjo teh objektov uresničujemo svoj srednjeročni razvojni program po posameznih nosilcih. Delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija pridobiva s tem pomembne objekte, ki bodo nudili ob ustreznih naporih pri zagotavljanju potrebnih količin žitaric rednejšo oskrbo in ustrezne rezerve, ki so v sedanjem obdobju še kako pomembne.
Izgradnja silosov je rezultat združevanja in dohodkovnega povezovanja v sozdu Merx. Smelo začrtani programi v lanskem letu se tako na področju proizvodnje in predelave hrane, blagovnih tokov in oskrbe blizu 300.000 prebivalcev ter gostin-sko-turistične dejavnosti uresničujejo. Merx postaja pomemben dejavnik na področju preskrbe v Sloveniji, saj pokriva 13,5 odstotkov vseh potreb v republiki. Tako zahtevne in obsežne naloge pa bomo zmogli le, če bomo med seboj čvrsto povezani, če bomo sledili usmeritvam na področju proizvodnje hrane ter seveda skupno z nekaterimi institucijami, kot so občine, banke, sis z.a preskrbo in drugimi usklajevali razvojne načrte.«
Nadaljevanje na 3. strani
Odkup pšenice skoraj po dogovoru
Zrnje
teče v silose
Za umnega gospodarja
»... Stanje, v katerem smo, ko blagovnih tokov ne načrtujemo, povzroča stihijske nabave deficitarnega blaga, ko se to pojavi na tržišču. Takšna nabava povečuje zaloge. Članice sozda imajo v povprečju premalo denarja za pokrivanje zalog, zato morajo za tovrstno nabavo angažirati neprimerno več denarja iz tujih virov. Upoštevaje vrednost dinarja, obrestnih mer, ki se gibljejo od 16 do 20 odstotkov in marž lahko ugotovimo, da neurejeni blagovni pretoki povzročajo izpad dohodka in negativni poslovni rezultat. Rešitev je v operativnem načrtovanju blagovnih tokov v celotni reprodukcijski verigi sozda...«	(Štukelj, Interna banka, na seji direktorjev delovnih organizacij sozda)
Letošnji odkup pšenice na območju celjske regije poteka skorajda po dogovoru, kar kaže, da je vodstvo sozda in, DO Mlinsko-predelo-valne industrije akcijo za setev in odkup dobro pripravilo.
Naš sozd je do zaključka redakcije pričujoče številke odkupil že okrog 2500 ton pšenice, ki je bila posejana na poljih celjske regije. Po načrtovanju bi naj s tega območja odkupili tri tisoč ton tega dragocenega zrnja. Pogodbeni količini odkupljene pšenice so se v času žetve najbolj približali v brežiški občini, z žetvijo pa so imeli največ težav v konjiški občini, ker od proizvajalca niso pravočasno dobili kombajnov.
Naša mlinsko-predelovalna industrija prevzema tržne viške pšenice z območja, ki sega z Dolenjske vse do Gornje Savinjske doline. Največ pšenice so v silose prepeljali z območja žalske občine, kjer so kooperanti kmetijske zadruge Savinjska dolina ter DO Kmetijstvo pri sozdu Hmezad odprodali že okrog 600 ton.
„ Letošnjo žetev pšenice je motil dež, zaradi pomanjkanja kombajnov pa se je žetev razvlekla, čeprav so se pridelovalci trudili, da bi pravočasno pospravili to dragoceno poljščino. Zanimivo je, da se je mnogo kooperantov odločalo za odprodajo pšenice v zameno za koruzo. Po dogovoru smo v teh dneh s kooperanti »zamenjali« skoraj 1300 ton koruze po 9,2 dinarja za kilogram, razliko do dogovorjene odkupne cene pšenice pa dobijo izplačano v gotovini.
Le obveščen delavec je lahko dober samoupravljalec
Delegati akcijske konference sozda so ugotavljali, da delo delegatov v organih upravljanja delovnih organizacij in sozda še vedno pogosto teče neusklajeno in da delavci niso ali pa so premalo seznanjeni z delom delegatov in vsebino sej samoupravnih organov. Zato bodo osntfvne organizacije zveze komunistov obravnavale delovanje delegatov na vseh ravneh in oceno posredovale v obravnavo akcijskim konferencam ZK v delovnih organizacijah.	(l- sklepov akcijske konference ZK sozda)
Dinar za stabilizacijo
Delavci tozda Transport v delovni organizaciji Blagovni center so po analizi svojega dela in iskanju rešitev za še učinkovitejše gospodarjenje ugotovili, da bi zaradi nezadostne izkoriščenosti svojih delavnic lahko opravljali storitve tudi za druge članice sozda. Predlog je tembolj hvale vreden, ker vemo, kako draga sta vsako vozilo ali stroj, ki zaradi okvare stojita.
V tej številki ne prezrite:
Kako vidijo naš razvoj komunisti (stran 2) in direktorji (stran 5)
Vzreja kuncev ni utopija (stran 4)
Goloprsa dekleta osvajajo Merx in Udarniki z žulji (stran 6,7)
Varstvo delavčevih pravic (stran 8)
Zakaj ne na kmete? (stran 10)
Delegatov
obveščevalec
Stališča
komunistov
Sklepi problemske konference komunistov sozda. Delegati so v celoti sprejeli razvojne usmeritve sozda, ki bo tudi v bodoče ostal panožno organiziran. Prednosti so dane proizvodnji in predelavi hrane, pospeševanju, izvoznih nalog, uresničevanju gostinsko-turističnih programov z izvozno usmeritvijo ter osnovni oskrbi prebivalstva.
Na področju proizvodnje in predelave so delegati dali vso podporo in prednost osnovnim usmeritvam razvoja kmetijstva in proizvodnje, torej načrtom, ki jih je že sprejel delavski svet sozda.
Na področju blagovnega prometa so se komunisti izrekli za prednost osnovnim nosilcem grosiranja, pri čemer je največja in skupna naloga izgradnja regijskega pre-hrambeno-preskrbovalnega centra ter skladnemu razvoju osnovne preskrbe prebivalstva.
Med enakovredne prednostne dejavnosti sodi tudi dejavnost na področju gostinstva in turizma, še posebej v tistih primerih, ko gre za devizne prilive. Sozd mora kot nosilec te dejavnosti v regiji zagotavljati maksimalne napore in pogoje za izgradnjo ustreznega standarda gostinsko-turističnih kapacitet, da bi tako povečal devizne prihodke in zajezil odliv deviz, kot je to primer v zimskih sezonah.
Sozd mora postati sistem, katerega razvoj se prilagaja družbenoekonomskim in družbenopolitičnim razmeram. Zato so na konferenci sprejeli pobudo predvidenih organizacijskih sprememb na področju gostinstva in turizma, blagovnega prometa in živilsko-predelovalne industrije.
Na konferenci so se odločili za odločno preprečevanje drobljenja sredstev in sil, preprečevanje pojavov zapiranja v tozde, zoper razreševanje lastnih težav ob premajhni zavzetosti za reševanje skupnih ciljev in nalog delovnih organizacij in sozda. Vsi delavci moramo krepiti poslanstvo delovnih organizacij ter doseči večje dohodkovno povezovanje znotraj delovnih organizacij in sozda ter z vso odgovornostjo združevati sredstva za skupen razvoj na osnovi samoupravnega sporazumevanja.
Komunisti ugotavljajo, da odgovornost za opravljena dela,-obveznosti in izvrševanje obvez niso na ustrezni ravni. Zato bodo v svojih osnovnih organizacijah sproti preverjali tako odgovornost posameznikov kot kolektivno odgovornost. Isto velja za preverjanje nalog in usmeritev, ki so bile sprejete na kongresu komunistov Slovenije in Jugoslavije. Predsedstvo akcijske konference sozda pa bo obravnavalo neodgovorno obnašanje posameznikov in predlagalo ustrezne ukrepe.
Na osnovi rezultatov gospodarjenja v lanskem letu in analiziranja uspešnosti prvega letošnjega kvartala so prišli do sklepa, da je nujno potrebno sprejeti vrsto ukrepov za izboljšanje proizvodnje, za boljšo realizacijo v blagovnem prometu in gostinstvu. Posebno pozornost je treba posvetiti uresničevanju kmetijsko-proizvod-nih programov ter povečevanju izvoza v tozdih, ki že izvažajo in onim tozdom in delovnim organizacijam, katere imajo možnost preusmeritve proizvodnje za izvoz.
Strokovne službe v delovnih organizacijah in sozdu se morajo opredeliti do novih stabilizacijskih nalog v gospodarstvu ter na osnovi predvidenih posledic predlagati konkretne ukrepe. O spremenjenih pogojih gospodarjenja morajo sproti obveščati vse zaposlene.
Problem zaposlovanja mladih delavcev, ki prihajajo iz šol, postaja vprašanje, ki ga moramo nujno reševati v vseh tozdih, delovnih organizacijah in sozdu. Komunisti morajo na osnovi analiz sedanjega stanja preveriti število zaposlenih upokojencev, delavcev s podaljšanim delovnim časom in delavcev, ki delajo na osnovi pogodb o delu. Kadrovske službe morajo na tem področju takoj ustrezno ukrepati v skladu z zakonom.
Od besed k dejanjem
V	tozdih in delovni skupnosti skupnih služb delovne organizacije Blagovni center smo imenovali odbore za učinkovitejše gospodarjenje, ki jim predsedujejo sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov. Sprejeli smo tudi programe dobrega gospodarjenja, v katere smo zajeli stabilizacijske ukrepe in elemente za leto 1982.
V	tozdu Transport in obrtne storitve so se odločili, da bodo z boljšo organiziranostjo skrajšali čas nakladanja in razkladanja, da bodo skušali čimbolj izkoristiti svoja vozila, da bodo dosledneje nadzorovali porabo goriva in materiala, s čemer lahko precej znižajo stroške. Opozarjajo tudi na nezadostno izkoriščenost kapacitet obrtnih delavnic, ki bi lahko izvrševale storitve za vse članice sozda.
V	tozdu Pražarna zaradi pomanjkanja kave in dišav razmišljajo o uvedbi novih programpv, zlasti v embalirnici. Kmalu bo stekla proizvodnja bonbonov. Veliko naporov
vlagajo v dogovarjanja o dodatnih programih, s katerimi bi nadomestili . izpad dohodka zaradi pomanjkanja kave.
V tozdu Prehrana so na osnovi analize poslovanja ugotovili, da so članice sozda Merx v prvem tromesečju v skladišču v Celju nabavile za 30 odstotkov manj blaga. Nedvomno se bodo morali bolj angažirati in preko potnikov nemudoma navezati tesnejše stike s tozdom Prodaja ter dogovoriti medsebojno sodelovanje. Precej bo treba napraviti pri dostavi dobavnic, komisioniranju, poostriti red in disciplino, proučiti upravičenost porasta zalog in sprejeti določene ukrepe. Zanesljivo največji problem v tem tozdu so slabi delovni pogoji, ni dvigal, delajo v utesnjenih prostorih. Prioritetna naloga je torej gradnja regijskega prehrambeno-preskrbovalnega centra.
Na rezultate poslovanja v tozdu Agropromet vpliva izpad južnega sadja. Zato si prizadevajo razširiti dosedanji asortiment, povečati pro-
dajo vseh razpoložljivih izdelkov in pakiranega sadja, vso pozornost pa so namenili tudi zniževanju vseh vrst stroškov.
Tudi delavci v delovni skupnosti si prizadevajo vse naloge izvrševati pravilno, pravočasno in kvalitetno ter na ta način prispevati k uspešnejšemu poslovanju delovne organizacije.
Na pobudo delovnega predsedstva akcijske konference zveze komunistov je bil imenovan tudi koordinacijski odbor za učinkovitejše gospodarjenje, ki bo usklajeval delo odborov, spremljal poslovanje delovne organizacije ter sprejemal skupno dogovorjene ukrepe za boljše gospodarjenje. Na konstitutivni seji je bil za predsednika soglasno izvoljen Ivan Kidrič, za namestnika pa Valentin Vidmar. V razpravi na tej seji so ugotovili, da odbor čakajo izredno odgovorne naloge, skrb za konkretne ukrepe, ki jih bo potrebno v delovni organizaciji uresničiti. Dogovorili so se, da bodo v vseh delovnih sredinah proučili
možnost neposrednega vključevanja ali posrednega sodelovanja pri izvozu, sprejeli akt o ugotavljanju in razporejanju skupnega prihodka med tozdi blagovnega prometa na debelo in drobno, pomagali povsod urejevati normative za nagrajevanje. Edini so si bili, da je treba popolno izkoriščati vozni park, izdelati projekt integralnega transporta in razmišljati o kontejnerskem prevozu, proučiti možnost organizacije •spremenjenega delovnega časa v posameznih delih delovnega procesa. V oceno poslovanja sodijo, so menili, tudi podatki poslovanja drugih delovnih organizacij grosistične dejavnosti. Morali bodo sprejeti katalog del in nalog ter uskladiti osebne dohodke ter sprejeti še dodatne ukrepe tam, kjer bo ocena poslovanja pokazala, da začrtanih rezultatov niso dosegli.
Skratka, koordinacijski odbor bo tisti organ, ki bo vso pozornost namenil spremljanju gospodarjenja in • takojšnemu ukrepanju.
Z. Zimšek
Naš sozd, ki po obsegu oskrbe in dejavnosti sodi med tri največje v republiki, povezuje ter navezuje vse več sodelovanja na kaj različnih področjih dela. Zato tudi ni redkost, da se ob vsaki novi pridobitvi sreča pisana paleta najrazličnejših odgovornih političnih delavcev ter gospodarstvenikov, ki vsak po svojih možnostih doprinašajo delež za uresničevanje današnje in bodoče vloge sozda Merx.
Aktivnost komunistov v Blagovnem centru
Ostreje v boj za boljši jutri
Na razširjeni seji delovnega predsedstva akcijske konference zveze komunistov delovne organizacije Blagovni center so kritično obravnavali delo komunistov in izvrševanje nalog. Z analizo dosedanjega in načrtovanjem bodočega dela se komunisti postavljajo v prve vrste v boju za ustalitev našega gospodrstva in za uveljavitev pravičnih dohodkovnih odnosov. Seje se je med drugimi udeležil
tudi Dušan Burnik, predsednik občinske konference ZKS Celje.
V pripravi na problemsko konferenco komunistov sozda Merx se je junija na razširjeni seji zbralo tudi-de-lovno predsedstvo akcijske konference zveze komunistov delovne organizacije Blagovni center. Uvodoma so pregledali uresničevanje vseh doslej sprejetih sklepov in ocenili njihovo učinkovitost. Ugotovili so, da
sprejete sklepe uresničujejo, vendar je v posameznih delovnih okoljih še vedno precej problemov, ob katerih so komunisti premalo aktivni. Vsi se še v zadostni meri ne zavedajo odgovornih nalog v današnjih zaos;renih gospodarskih razmerah, v procesu ustalitvenih prizadevanj in pri utrjevanju medsebojnih odnosov.
V razpravi so izpostavili več odprtih vprašanj, ki jih je potrebno razrešiti.
Na prvem mestu je izgradnja regijskega prehrambeno-preskrbovalnega centra. Z izgradnjo tega centra bo dolgoročno rešena preskrba celjske regije, pa tudi drugih, vzpostavljeni bodo normalni blagovni tokovi, zagotovljene zaloge in rezerve vseh pomembnih živilskih proizvodov. Dosedanje neustrezne skladiščne kapacitete izredno povišujejo stroške poslovanja, transporta, kupci že kažejo nezadovoljstvo, onemogočena je racionalna organizacija dela, pa tudi oprema je neustrezna.
Ta naložba bi omogočila sodobnejši tehnološki postopek prevzema blaga, skladiščenja, priprave in embaliranja, skratka, izboljšali bi lahko celoten sistem blagovnih tokov in preskrbova-nja. Investicija bi torej morala dobiti prednost pred vsemi drugimi.
Pri tem moramo odigrati izredno pomembno vlogo tudi mi, komunisti, sicer pa nam je potrebna enotna podpora vseh, drugače ne moremo pričakovati ugodnih rezultatov. Zavedamo se zaostrenih razmer na področju investiranja, vendar smo prepričani, da je ta investicija eden izmed pogojev za zagotovitev redne preskrbe delovnih ljudi in občanov.
Drugo pomembno vprašanje je kreditiranje proizvodnje naših dobaviteljev in plačevanje visokih obresti, plačevanje avansov in še nekateri sorodni problemi.
Komunisti smo sklenili, da bomo vztrajno bili bitko za naš boljši jutri, za naš nadaljnji razvoj, za utrjevanje in krepitev samoupravljanja, aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij, delovanje delegatskega sistema ter da bomo o nakazani problematiki razpravljali in sklepali na septembrski problemski konferenci komunistov naše delovne organizacije.
Z. ZIMŠEK
Priprave na 10. kongres zveze sindikatov Slovenije
Pregled gospodarjenja in načrtovanja
Deseti kongres zveze sindikatov Slovenije bo od 11. do 13. oktobra v domu Ivana. Cankarja v Ljubljani. Priprave na kongres že tečejo. Republiški svet ZSS je že objavil osnutek poročila o delu med obema kongresoma, osnutek statuta in resolucije 10. kongresa. Na tej osnovi v osnovnih in občinskih organizacijah zveze sindikatov tečejo temeljite predkongresne razprave.
Na konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov Blagovnega centra so udeleženci spoznali vse kongresne dokumente, opozorili na najpomembnejše točke in sklenili, da morajo biti razprave v vseh delovnih okoljih. V teh je treba zagotoviti ustrezno obveščenost vsega članstva in se dogovoriti o dosedanjih dosežkih, o problemih in slabostih ter nadaljnjih nalogah.
Oceniti moramo, ali smo organizirani in usposobljeni tako, da zmoremo najširšemu krogu delavcev — članov zveze sindikatov prikazati pomen sa-
moupravljanja, dohodkovnega povezovanja, nagrajevanja po delu, delegatskega odločanja in vplivanja na vse oblike porabe ustvarjenega dohodka in ali zmoremo vse tisto, kar je neučinkovito, slabo, nesmotrno, odpraviti.
Posebej moramo razčleniti lastne prispevke, uspehe in slabosti v prizadevanjih za gospodarsko in družbeno •ustalitev. Javne razprave bodo pokazale, ali so dokumenti dovolj usmerili sindikalno delo v reševanje temeljnih problemov gospodarjenja na samoupravnih socialističnih osnovah.
Navezujoč na kongresne materiale so na konferenci obravnavali tudi pismo, naslovljeno osnovnim organizacijam žveze sindikatov v zvezi z operativnim programom ukrepov in aktivnosti v SR Sloveniji za zagotavljanje odplačevaja posojil, najetih v tujini in za ohranjanje proizvodnje, kot so ga pripravili izvršni svet skupščine SRS, gospodarska zbornica SRS in sis za ekonomske odnose s tujino ter banke.
Čeprav smo se že v začetku tega leta zavedali, da bo gospodariti težko, se gospodarske razmere vsakodnevno zaostrujejo, industrijska proizvodnja pada, enako dohodek, poslabšali so se tudi gospodarski odnosi s tujino, kar vse.zahteva mobilizacijo, aktivnost in ukrepanje vseh nas. Takoj moramo pristopiti k izdelavi konkretnih kratkoročnih in dolgoročnih programov stabilizacije, ki bodo skupaj z oceno gospodarjenja za prvo polletje osnova javnih razprav v vseh delovnih sredinah, v vsaki sindikalni in samoupravni skupini. V teh razpravah moramo obravnavati tudi uresničevanja planskih nalog, sprejeti spremembe in dopolnila letnih in srednjeročnih planov, oceniti spoštovanje in uresničevanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
Vsekakor naloge, ki so pred nami v naslednjem obdobju, niso lahke in zahtevajo mobilizacijo vseh sil v slehernem delovnem okolju, da zagotovimo neprekinjen proces proizvod-
nje, takšne medsebojne odnose, ki bodo osnova za čim boljši uspeh, za čim višji dohodek in zagotovilo za socialno in materialno varnost slehernega delavca. Še nadalje moramo razvijati solidarnost in vzajemnost med tozdi, skrbeti za red in disciplino, za prizadevnost in odgovorno izvajanje vseh del in nalog. Delavci morajo nameč zavestno spoznati nujnost in utemeljenost predlaganih ukrepov, sicer so lahko vsa ta prizadevanja zaman.
Predsednik konference je opozoril tudi na protiinflacijski program, ki je prvi izmed sedemnajstih ločenih stabilizacijskih programov, pripravljenih v federaciji za posamezna področja gospodarske politike. Program vsebuje ukrepe v primeru izgube, pa tud* za področje denarne politike, splošno in skupno porabo, investicije, cene, pomeni torej sankcije v gospodarjenju.
—ak
Otvoritev novih silosov je le prvo dograjevanje dolgoročno zastavljenega programa
Skromna, toda dostojanstvena svečanost
Otvoritev novih silosov je bila zmaga slehernega delavca Mlinskopredelovalne industrije, projektantov, vodstva sozda, delavcev izvajalcev od onega v Domžalah, kije zavaril zadnji šiv ali zabil kovico, zategnil vijak na opremi, do onega, ki je zravnal zadnji centimeter asfalta na dvorišču in železničarja, ko je odpel prvi vagon z naloženo pšenico.
Na skromni svečanosti, v kulturnem programu so sodelovali godbeniki železar-jev iz Štor ter pevski zbor naših gostincev, smo skromno, toda dostojanstveno proslavili veliko zmago. Potem, ko je v silose začelo teči prvo zrnje letos požete pšenice, so si gostje ogledali del naše mlinsko-predelovalne industrije ter pražar-no.
Celje je praznovalo
NADALJEVANJE S 1. STRANI
»Poudariti moram, da se je naš pristop k povezovanju in dogovarjanju z velikimi proizvajalci hrane v drugih republikah in pokrajinah pokazal kot realna in dolgoročna perspektiva in že daje prve konkretne rezultate. Želim poudariti, da posebej dobro realiziramo naše sporazume o dolgoročni zagotovitvi posameznih proizvodov s kombinati Sombor, Belje, Osijek, Kanjižo, ABC Pomurko, Sremsko Mitroviče, Zrenjanin, Orahovico in še z nekaterimi.
V zadnjih dveh letih smo v Merxu pridobili preko 18.000 kvadratnih metrov različnih proizvodnih površin, za kar je bilo potrebno preko 600 milijonov dinarjev. Za predstoječe obdobje je dana prioriteta reševanju osnovne preskrbe prebivalstva, s posebnim poudarkom na proizvodnji hrane in izvozu.
Pri tem velja poudariti, da sta izgradnja Regijsko-prehrambeno preskrbovalnega centra in Industrijske pekarne — oboje v Celju, prednosti nalogi tega srednjeročnega obdobja. Veliko ekonomskih argumentov opravičuje takšne načrte, pri čemer pa so stabilizacijski napori, ki se jih odgovorno lotevamo v sozdu Merx v vsaki delovni in temeljni organizaciji, stalno prisotni.
Silosi, ki jih dajemo v pogon, so bili zgrajeni v resnično rekordnem času. Prve priprave so stekle oktobra 1981, gradbeno dovoljenje pa je bilo izdano marca 1982, da bi tako do današnjega dne objekt zaključili.
Celotna izgradnja je veljala 88 milijonov dinarjev, pri čemer ni bilo prekoračitev in podražitev. Pri projektiranju so sodelovali Tehnika Zagreb, TEB Zagreb, Projekt Ljubljana in RC Celje. Strokovno pripravo in vodenje gradnje je opravljal RIS sozda Merx ob sodelovanju strokovnjakov v delovni organizaciji MPI. Gradnjo objekta je prevzel Gradis-tozd Celje. Naj na tem mestu izrečem priznanje delavcem Gradisa, ki so z veliko vnemo in odgovornostjo opravili zahtevno nalogo skupno s soizvajalci v rekordnem času. Pri financiranju izgradnje so sodelovali poleg sozda in nosilca delovne organizacije MPI še zvezne rezerve, banka, si s za preskrbo in izvajalec del.
Posebej moram izreči zahvalo za pomoč vodstvu Zveznih in Republiških rezerv in mnogim posameznikom, ki so prispevali svoj delež k realizaciji te zahtevne naloge.
Uresničevanje sporazuma o združevanju sredstev na ravni sozda Merx za skupen razvoj dobiva torej svoje praktične vrednosti. Trdno smo odločeni, da takšno pot nadaljujemo, saj ima ona čvrsto osnovo v dokumentih nedavno končanih kongresov ZK. To pa istočasno pomeni, da bomo v Merxu vlagali povečane napore v to, da v praksi uresničujemo politiko gospodarske stabilizacije, ki je in ostaja imperativ tega in prihodnjega obdobja. Delovnemu kolektivu MPI in posebej tozdu Mlini izrekam ob pomembni delovni zmagi iskrene čestitke z željo, da bi v naslednjem obdobju dosegli še boljše rezultate pri delu.«
Rudi Lužar, predsednik delavskega sveta MPI:
Zdaj silosi, drugo leto pekarna
Štefan Kotnik, najstarejši delavec mlinsko-predelovalne industrije, malo predtem, ko je pritisnil na ročico naprave za sesutje pšenice v nove silose: » To -je trenutek sreče in največjega zadovoljstva...«
Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega odbora sozda Merx: »Uresničevanje sporazuma o združevanju sredstev na ravni sozda za skupen razvoj dobiva svoje praktične vrednosti ob trdni odločitvi, da to pot nadaljujemo...«
»Delavci Mlinsko-predelovalne industrije smo ponosni, da v prazničnem vzdušju občinskega praznika in v času, ko žetev dosega svoj vrhunec, predajamo v uporabo ta prepotrebni objekt, ki je bil naša dolgoletna želja. Dosedanje skladiščne zmogljivosti, skupno s podnimi skladišči, ki, kot vemo, predstavljajo najbolj neracionalno obliko skladiščenja žitaric, niso bile dovolj velike niti,dovolj,kvalitetne, da bi z njimi lahko, zagotavljali nemoteno preskrbo celotnega celjskega področja, ki ga po tradiciji oskrbuje z moko in kruhom naša delovna organizacija.
Zato smo se proti koncu prejšnjega leta odločili za gradnjo teh silosov in jo v rekordnem času tudi realizirali. Novi silosi, skupno z že obstoječimi, predstavljajo skladiščno manipulativno celoto, s katero bomo dosegli bistveno bolj zanesljivo preskrbo s kvalitetnejšimi mlcvskimi izdelki.
Posebno pomembno pa je za nas, delavce v žitno-predelovalni industriji, dejstvo, da se z izgradnjo tega objekta neposredno in aktivno vključujemo v realizacijo Dogovora o enotnem in dolgoročnem delovanju za organizirano proizvodnjo in odkup tržnih viškov "v družbenem in zasebnem kmetijstvu v SR Sloveniji.
To pomeni, da bomo ob žetvah sposobni prevzeti vso pšenico po sklenjenih samoupravnih sporazumih v SR Sloveniji, hkrati pa tudi večji del pšenice po samoupravnih
sporazumih, sklenjenih s proizvajalci v drugih žitorodnih področjih Jugoslavije.
Ta, za naše preskrbovalno področje izredno pomemben objekt, ki ga danes s ponosom predajamo svojemu namenu, je rezultat večletnega odrekanja in stabilizacijsko usmerjenega obnašanja vseh delavcev v mlinsko-predelovaini industriji, kot tudi rezultat enotno zastavljene razvojne politike na ravni sestavljene organizacije.
V posebno zadovoljstvo nam je, da bo pšenica letošnje letine že našla svoje mesto v teh silosih.
Prepričani smo, da je bila ta naložba dokončana v resnično kratkem času, kajti od idejne zasnove pa do danes, je minilo manj kot osem mesecev. Pri tem samoupravni organi ugotavljamo, da je to rezultat izredne prizadevnosti vseh, ki so pri uresničevanju sodelovali, posebej pa projektantov in izvajalcev, med-katerimi želimo posebej omeniti Gradis, kot tudi strokovne službe sestavljene organizacije.
Z dogradnjo skladiščnega kompleksa pa. srednjeročni razvojni program Mlinsko-predelovalne industrije še ni izčrpan. Ravno na tem kompleksu, kjer se dokončno formira industrijska prehrambena cona, nameravamo v prihodnjem letu pričeti z izgradnjo industrijske pekarne, ki bo nova pomembna pridobitev za delavce v pekarstvu, posebno pa za celjskega potrošnika.«
Rudi Lužar, član delavskega sveta MPI: »Ravno tu, kjer se formira industrijsko-prehrambena cona, nameravamo prihodnje leto začeti graditi industrijsko pekarno, pomembno pridobitev za naše delavce in občane celjske občine...«
Predlogi sprememb in dopolnitev srednjeročnega plana sozda
Naložbe na trdnih osnovah
Po sklepu delavskega sveta sozda Merx je osnutek sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana sozda Merx za obdobje 1981 do 1985 v javni razpravi. Posredovali so ga vsem delovnim in temeljnim organizacijam, da bi ga v vseh sredinah temeljito proučili. Naložbe so zelo omejene, zato je potrebno realno oceniti, katere izmed njih so za posamezno področje res nujno potrebne. Ne glede na to pa moramo uresničiti, kolikor je največ mogoče. O zadevah se seveda dogovarjamo po branžnem principu.
V kmetijstvu je izkoristiti prednosti, ki jih daje prioriteta na področju proizvodnje in predelave hrane. Osnovna naloga je uskladiti naložbe, dati prioriteto pridobvanju zemljišč in tu sprejeti ambicioznejše programe, nadalje delati na osnovi že sprejetih programov proizvodnje mesa, mleka, rib, razvijati kunčjerejo, konjerejo, poljedelstvo in sadjarstvo, predelavo sadja, zelenjadarstvo, v klavniškem kompleksu pa uvesti klavnico kokoši, kuncev in tako dalje. Sem sodi tudi proizvodnja bio plina ter ne nazadnje mešalnica krmil kot regijski problem, bodisi, da jo bomo gradili v sozdu Merx, bodisi skupno s sozdom Hmezad.
Na področju mlinsko predelovalne industrije je na prvem mestu izgradnja industrijske pekarne, ki je izrazito regijskega značaja. Pri tej naložbi naj tozdi ne pristopajo posamično, saj je potrebno usklajeno prizadevanje vrste dejavnikov, od družbenopolitičnih organizacij, občinskih struktur do bank in organizacij združenega dela, kar lahko povezujejo le kolegijski poslovodni organ ter ustrezne službe delovne organizacije MPI in sozda.
Področje blagovnega prometa je glede na investicije v najbolj neugodnem položaju. V prioriteti je izgradnja Regijskega prehrambeno preskrbovalnega centra ter naložbe, ki so že v teku. Ostale naložbe bomo izvajali z zamikom oziroma jih prenesli v naslednje srednjeročno obdobje. Blagovnice, ki bi prišle v poštev, je treba opredeliti kot objekte osnovne preskrbe.
Na področje gostinstva in turizma ugodno vpliva prioriteta glede deviznega učinka. Akumulacije na tem področju ne bo, zato programe vežemo na angažiranje drugih organizacij združenega dela, na osnove konzorcijev, vključujemo banke in druge dejavnike. Na Koroškem načrtujemo izgradnjo hotela Košenjak v Dravogradu, za hotel v Laškem smo investicijo nekoliko uskladili in zmanjšali, izgradnja druge faze Hotela Merx se bo pomaknila v naslednje srednjeročno obdobje, za Bevče, ki so v izgradnji, pa se še nismo dogovorili, katera od gostinskih delovnih organizacij bo prevzela gostinski del. Dogovoriti se je treba o prodaji v kioskih ob avtocesti. Menimo, da bi v okviru Turista Nazarje lahko usposobili nekatere objekte v Zgornji Savinjski dolini, hotel Savinjski gaj pa zamikamo ob konec srednjeročnega obdobja. Kako bo z delovno organizacijo Zdravilišče Dobrna, se zdaj podrobneje pogovarjamo.
Nekateri problemi gospodarjenja v delovni organizaciji Potrošnik
Učinkovitejše gospodarjenje in kvalitetna postrežba
Bliža se obračun prvega polletja in nekateri pokazatelji že kažejo, kakšen bo. Seveda je lahko to le ocena, kajti točni podatki bodo znani v začetku avgusta. Ker pa ti kazalci v delovni organizaciji Potrošnik tudi v prvem tromesečju niso bili nič kaj ugodni, imeli smo izgubo v višini 12 milijonov dinarjev, smo napravili temeljito analizo o osnovah in vzrokih, ki so tej izgubi botrovali. Nekaj teh bomo na kratko analizirali.
V delovni organizaciji Potrošnik prevladuje prodaja živil, ki v celotni strukturi prodaje blaga predstavlja 58 odstotkov. Že nekaj let nazaj zaradi močne družbene kontrole cen razlika v ceni pada in je pristala pri 14,69 odstotkih, za razliko od enakega obdobja lani, ko je bila še 15,13 odstotka. To seveda pomeni močan izpad dohodka.
Z odlokom, sprejetim v začetku maja smo ta problem deloma odpravili in pričakujemo, da se bo to odrazilo v prihodnjih mesecih in delno pripomoglo, da se poslovni rezultat prvega polletja ne bo poslabšal.
Poseben problem predstavljajo zaloge, ki so porasle z indeksom T52. K povečevanju zalog so v veliki meri pripomogle nove blagovnice, ki potrebujejo daljši čas za pridobitev določenega kroga kupcev. Drugi razlog pa je nenehna bojazen delavcev v poslovalnicah, da ne bi ostali brez blaga in zato pogosto naročajo večje količine, kot je potrebno za normalno nepretrgano prodajo. Soočamo se s položajem, da ob velikih zalogah primanjkuje veliko število artiklov. A to nas ne sme opravičevati, da ne bi kolikor je mogoče znižali zalog, ki nam vežejo ogromna obratna sredstva.
Nekaj korakov v to smer smo že napravili. Določili smo optimalne količnike obračanja zalog in vrednost optimalnih zalog v vsaki poslovalnici. To je tudi startna osnova in eden od kriterijev za nagrajevanje poslovodij, njihovih pomočnikov in direktorjev tozdov.
Iz razprav o rebalansu srednjeročnega plana za obdobje 1981 do 1985 bo razvidno, da se zavedamo, kako potreben bo daljši premor v investicijski izgradnji, čeprav z njo ne moremo popolnoma prenehati. Omejili se bomo le na najnujnejše, ob tem pa posebno pozornost posvetili obnovi dotrajanih trgovin, adaptacijam, odpravi ozkih grl in tako dalje. To je seveda dolgoročen ukrep pri sanaciji stanja v delovni organizaciji Potrošnik, ki pa v ničemer ne bo pripomogel k boljšemu rezultatu v prvem polletju letošnjega leta.
Na področju zaposlovanja smo v veliki zagati. Glede na potrebe bomo lahko zaposlili samo del učencev, pa še te v veliki meri le za določen čas. Ne moremo si dovoliti povečanja mase sredstev za osebne dohodke, ker smo že na seznamu kršiteljev dogovora za leto 1982, istočasno pa so osebni dohodki delavcev zelo nizki in zaostajajo za rastjo življenjskih stroškov.
Na spisku imamo še celo vrsto ukrepov za učinkovitejše gospodarjenje, od zmanjševanja materialnih stroškov do prepovedi zaposlovanja v režiji, vendar vas bomo o tem seznanili kdaj drugič.
S. Mele
/
Stran 4
Avgust 1982
Kmetijska zadruga Celje sledi razvoju agroživilstva v občini
Več kot petdesetodstotna samooskrba
Delavci in kmetje — kooperanti bomo v skladu s poslovno politiko sozda Mera, samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega plana občine in republike za obdobje 1981 do 1985 upoštevali povečane potrebe prehrane in izvajali inten-zifikacijo kmetijske predelave kot enega pomembnih dejavnikov v rabi zemljišč. Posebna naloga, ki nas čaka v predstoječem obdobju, je uporaba sodobne tehnologije in maksimalna izraba kapacitet. Da bi povečali proizvodnjo in dosegali boljše rezultate, smo v mesecu aprilu izvedli reorganizacijo Kmetijske zadruge v enovito delovno organizacijo. Za to smo se odločili zaradi neugodnih rezultatov v preteklih letih in pomanjkljive samoupravne organiziranosti.
Kmetijska zadruga Celje se je v skladu z zakonom o združenem delu konstituirala leta 1979. Vanjo smo zajeli kooperacijsko kmetijsko proizvodnjo v celjski občini z vsemi oblikami sodelovanja s kmeti. V okviru takšne povezave v Kmetijski zadrugi organiziramo pridelovanje vseh vret kmetijskih pridelkov, proi-zvodijfo^mleka in vzrejo živine. Odki&iemo in prodajamo pridelke imj>ozdne sadeže ter oskrbujemo kooperante s kmetijskim reprodukcijskim materialom in kmetijsko mehanizacijo. Naša osnovna usmeritev se tudi v tem srednjeročnem obdobju ne bo bistveno spremenila.
Učinki reorganizacije se že kažejo in bodo vidni še bolj v prihodnjih letih. Uspehi so predvsem v čvrsti strokovni povezanosti pospeševalne službe, kjer bodo poleg pospeševanja sposobni spodbujati in pripravljati nove oblike in vsebino kooperacijskih odnosov. Prav tako bomo lažje zagotavljali boljše informacijske pretoke, vzpostavljali preko združenih strokovnih služb delovne organizacije vsestranske oblike sodelovanja, kar bo vodilo do kvalitetnih premikov v gospodarjenju Kmetijske zadruge in kooperantov.
V povezovanju znotraj sozda, tako v dohodkovnem kot v medsebojnih blagovnih pretokih med delovnimi organizacijami, v združevanju sredstev, vidimo velike prednosti, ki nam dajejo trdnejši ekonomski položaj in omogočajo hitrejši in skladnejši razvoj.
Osnovni in dodatni programi
Razvojni program naše Kmetijske zadruge bomo razvijali v skladu z razvojem agroživilstva v celjski občini. Pri tem bomo morali precej zemljišč, ki so danes slabo ali sploh neizkoriščena, vključiti v organizirano proizvodnjo in jih oddati v najem tistim kmetom, ki jih bodo obdelovali. Močna ovira za večjo produktivnost je tudi neustrezna zemljiška struktura, ki se kaže v spreminjanju površin kmetijskih kategorij, v razdrobljenosti, premajhni velikosti posesti in podobnem. To pogojuje nizko produktivnost in majhno tržno usmerjenost. Reševanju teh in vzporednih problemov bomo morali v tem in v naslednjih letih posvečati vso pozornost. V to akcijo moramo vključiti kmetijsko zemljiško skupnost, predvsem pa prizadetim zagotoviti socialno gotovost.
Sledili bomo temeljnemu dolgoročnemu cilju, to je, zadostna in kvalitetna oskrba prebivalstva s hrano in to ne le v običajnih, temveč tudi v izjemnih razmerah. Da bi v zadrugi uresničili ta cilj, bomo kot nosilci proizvodnje v občini morali doseči vsaj 50 do 70-odstotno samooskrbo.
Seveda vse to pogojuje dodatna vlaganja, ki smo jih opredelili v srednjeročnem planu oziroma v osnutku sprememb samoupravnega sporazuma o temeljih plana sozda in KŽRS. Spremenjeni pogoji gospodarjenja narekujejo manjša in racionalnejša vlaganja, zato je naša naloga, da v prvi vrsti intenziviramo obstoječo proizvodnjo in povečamo donosnost.
Naša osnovna in glavna proizvodna usmeritev bo tudi v bodoče živinoreja (goveji pitanci, mleko, brojlerji, bekoni ter ribe). Druga panoga je poljedelstvo, vključno z zelenjadaretvom in sadjarstvom. Dodatno smo v programe vključili ovčerejo, kunčjerejo, konjerejo in povečan obseg gojenja rib.
Glede obveze po srednjeročnem planu razvoja živinoreje, še zlasti prireje mesa in mleka, ter s sprejemom koncepta pospeševanja zajčjereje in ovčereje bomo z letnimi programi zagotavljali, da bomo izkoristili vse realne možnosti pri posameznih rejcih v smislu povečevanja
skupne in tržne proizvodnje v obsegu s planom sprejetega razvoja.
Stroji
in izobrazba
Ob vsem, kar načrtujemo in želimo, moramo, če hočemo zagotoviti uspešno delo kooperantov, posvečati vso pozornost kmetijskim strojem, ki postajajo vedno bolj nepogrešljiv element uspešnega gospodarjenja na kmetiji. Pri tem velja izpostaviti v prvi vreti izkoriščenost strojev, kar omogočajo strojne skupnosti. Ustrezno z možnostmi pridobivanja finančnih sredstev želimo povečati obseg kmečkega turizma in ga uskladiti z enotno gostinsko-turistično ponudbo sozda Mera.
Hkrati s tem moramo jačati strokovne službe in posvetiti večjo pozornost izobraževanju, zlasti izobraževanju kmetov znotraj naše delovne organizacije.
Razvojni uspehi so v veliki meri odvisni tudi od dela samoupravnih organov, družbenopolitičnih skupnosti in delegatskega sistema.
Delavci Kmetijske zadruge se moramo še nadalje vključevati v enotno politiko izvoza svojih pridelkov na konvertibilno področje, predvsem z izvozom viškov gozdnih sadežev, hmelja, lesnega oglja, jabolk, jagodičevja, zelja, kuncev in drobnice.
V tem srednjeročnem obdobju bi naj zgradili lasten predelovalni obrat za dehidrirano jušno zelenjavo v filter vrečkah in za kandirano sadje v obstoječi hmeljski sušilnici na Dobrni.
Večje kmetijske površine, ki so v upravljanju kmetijske zemljiške skupnosti, bomo čimprej usposobili za plantažne nasade in s tem razvijali družbeno proizvodnjo. Tu prihajajo v poštev predvsem površine na področju Frankolovega in Črešnjic, ki so primerne za plantaže vinogradov in bi jih vključili v štajerski rajon. Kmetijska zadruga iz Slovenj-skih Konjic je v to pripravljena sovlagati, ker imajo še proste kapacitete predelave grozdja.
Tu sem prikazal le glavne naloge razvojnega programa Kmetijske zadruge Celje. Vzporedno je še več drugih, s katerimi bomo izkoristili možnosti za povečevanje organizirane kmetijske proizvodnje.
Naložba, ki se bo gotovo obrestovala
Lastna proizvodnja kuncev
Na osnovi sodobnih spoznanj ' o uspehih kunčjereje v svetu so se za to obliko pridelave mesa odločili tudi tako v kooperaciji kot v družbenem sektorju v okviru članic sozda Mera, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Celotni projekt, ki ga bodo uresničili do leta 1986, ko naj bi letna proizvodnja kuncev znašala 500.000 živali, od farm preko klavnice do •sušilnice za kože, bo veljal približno 250 milijonov dinarjev. Prve kunce iz domače proizvodnje pa lahko pričakujemo že v začetku prihodnjega leta.
Če hočemo, da bo proizvodnja ekonomična, mora ta dosegati 500.000 kuncev letno. Za to bi potrebovali 30 hlevov s 400 samicami, kar predstavlja opti-mum za posamezno kmetijo. Tako število samic s pripadajočim podmladkom vesten rejec lahko obvlada. Minimum za intenzivno rejo predstavljajo farme z 200 samicami. Pri manjšem številu samic pa že prihaja do težav pri obnovi črede (40 odstotkov letno), pa tudi ekonom-
ski učinek je relativno nižji.
Poleg omenjenih farm je v tem projektu ključnega pomena izgradnja lastne klavnice s kapaciteto 2.000 kuncev v osmih urah oziroma 500.000 kuncev letno. Poleg tega je potrebna še sušilnica, ki predstavlja zadnjo fazo proizvodne linije.
Vrednost celotnega projekta, ki naj bi ga realizirali do leta 1986, takrat bi letna proizvodnja že morala biti 500.000 kuncev, znaša po ocenah približno 250 milijonov dinarjev, od tega tri četrtine v osnovna sredstva in osnovno čredo ter razvoj. Ta vsota bi lahko bila precej nižja, če bi priredili že obstoječe objekte.
Povezovanje doma in v tujini
Ker hočemo tak zahteven načrt kar najuspešneje uresničiti in ne ponavljati napak predhodnikov, ki so se opirali le na svoje moči, je sozd Mera navezal stike
z več organizacijami v Sloveniji, kjer se prav tako zanimajo za kunčjerejo. Tako pripravljamo samoupravni sporazum s tovarno Šešir iz Škofje Loke, kjer bodo sovlagali v projekt, da bi si zagotovili surovino (dlake) za svojo proizvodnjo. Z RŠC iz Velenja smo že podpisali pogodbo za izdelavo klavne linije v klavnici Laško. Dela so v teku. Pogovarjamo se tudi za opremo farm, ki jo je razvil RŠC in ki nič ne zaostaja za tujo. V pripravi je sporazum o poslovno-tehničnem sodelovanju z Emono iz Ljubljane, ki ima prav tako velike načrte na po-* dročju kunčjereje.
Namen je združiti naše moči, znanje in skupno nastopiti tako na domačem kot tujem trgu. Dogovarjanja tečejo v tej smeri, da bi bil Mera nosilec proizvodnje v Sloveniji in oskrbovalec domačega trga, Emona pa bi bila nosilec izvoza in z ozirom na močan inženiring tudi nadaljnega tehnološkega razvoja. Za nabavo surovin za krmila bi skrbela oba sozda, mešala pa bi jih Emona.

Fotografija je verni dokument simbolike: iz tovornjaka na levi teče prvo zrnje pšenice, pridelane na območju celjske regije, na desni pa iz vagona pšenica, ki je prispela na osnovi samoupravno sprejetih dohodkovnih odnosov iz daljnjega Sombora. Letos nam je uspelo‘ doma dogovoriti in skleniti največji odkup po vojni — tri tisoč ton. Za nemoteno oskrbo skoraj istega območja pa potrebujemo desetkrat več...
Razvojni program kmetijske zadruge Celje
O razvojnem programu Kmetijske zadruge Celje je napisanih že veliko besed, tečejo razprave, zato bi želel k temu dodati le nekatere moje misli o izvajanju tega programa oziroma predloge, kako bi ga lahko hitro in učinkovito začeli uresničevati.
V okviru Kmetijske zadruge v Celju bo tudi v bodoče v ospredju živinoreja, ki jo moramo razvijati v tej smeri, da povečamo prirejo mesa in mleka. V tej zvezi mora pospeševalna služba delati na tem, da bodo kmetje na svoji zemlji uporabljali čimveč ustreznih umetnih gnojil in izvajali vse druge agrotehnične ukrepe za dosego večje, cenejše in kvalitetnejše proizvodnje.
Prizadevati bi si morali, da bi kmetje doma poleg osnovne krme pridelali tudi čimveč krme na njivah, saj ta lahko služi kot dodatna močna krma. Krmljenje goveje živine z večjimi količinami kupljenih močnih krmil je danes nerentabilno in si ga v tem trenutku in v sedanjih gospodarskih razmerah ne moremo privoščiti.
Poleg živinoreje kot osnovne dejavnosti bo treba vso skrb posvetiti poljedeljstvu, saj nam bo le z in-tenzifikacijo vse kmetijske proizvodnje uspelo pridelati čim več hrane za ljudi in živino doma, s čemer se bomo v večji meri lahko ognili nakupom.
Z ozirom na to, da je pretežna večina kmetij na območju naše Kmetijske zadruge več ali manj hribovitih, bo morala pospeševalna služba več narediti na tem, da bodo na teh kmetijah povečali pridelke kvalitetne krme za živino. Zato je treba pospeševati uvajanje sodobne agrotehnike, od obdelovanja, gnojenja, do uporabe nekaterih še do sedaj na našem območju neproizvedenih krmnih rastlin, uvajanja pašnokošnih sistemov in podobno. Če bomo hoteli pri tem uspeti, bomo morali znatno več narediti za uvajanje sodobnih kmetijskih strojev na hribovite predele. Ustrezno mehanizacijo bi morali priporočati preko strojnih skupnosti, to pa bi osnovali predvsem na ekonomiki in pobudi samih kmetov.
Naša skrb bi naj bila, da bi pri teh skupnostih skrbeli in pomagali pri dobavi kreditov, uveljavili ustrezne cenovne odnose in vse ostalo, kar bi bilo potrebno za boljšo afirmacijo omenjenih skupnosti. Verjetno bi pri tem kazalo razmišljati, če ne bi bilo pametno, da bi bili stroji ne le skupno lastništvo, pač pa pri posameznih strojih tudi individualno, če bi bilo teh strojev in kmetij toliko, da bi izpolnili gotove strojne linije.
Pospševalna služba bo morala vso skrb posvetiti razširitvi in povečanju obstoječe proizvodnje kakor tudi uvajanju nekaterih za naše področje novih proizvodenj, kot so, na primer, vrtnine, industrijske rastline, gobe in podobno.	KARL ŠIHRET
Te dni potekajo tudi razgovori med sozdom Mera in italijanskim partnerjem firmo Cuni Coop iz Bologne, ki je članica AIKE, državnega konzorcija, ki združuje preko 3.000 italijanskih organizacij s področja kmetijstva. Posrednik je konzorcij Grmada iz Trsta. Cuni Coop je močno zainteresiran za povečano proizvodnjo kuncev pri lastnih kooperantih v Italiji in kooperantih izven Italije, ker so ugotovili, da v naslednjem petletnem obdobju trg ne bo zasičen s kunčjim mesom, sami pa ne bodo sposobni pokriti tržišča. Pripravljamo pogodbo o dolgoročnem sodelovanju. S pogodbo si bo Mera zagotovil dobavo osnovne črede, strokovno pomoč pri zagonu in kar je najpomembnejše — tržišče, kamor bo italijanski partner plasiral naše kunce.
Pri tem moramo povedati, da je uvoz osnovnega matičnega materiala začasna rešitev, potrebna pri animaciji intenzivne kunčjereje in da bomo morali ra-
zviti lasten selekcijski center za proizvodnjo plemenskih živali, ker bomo v nasprotnem primeru stalno odvisni od uvoza. V tej smeri potekajo razgovori z biotehniško fakulteto v Ljubljani. Prav tako pa je naša želja, da znanstvene inštitucije vključimo v program tudi na področju tehnologije reje, prehrane in zdravstvene zaščite. Nadaljnja usoda kunčjereje je nameč odvisna predvsem od domače pameti.
Decembra poskusno klanje
Dohodkovni odnosi med rejcem in organizatorjem proizvodnje — zadrugo bodo podobni kot v perutninarstvu. Objekt in oprema sta last rejca, ki prispeva še svoje delo in energijo (elektrika-, voda, ogrevanje), medtem ko so živali, starši s podmladkom ter krmila last zadruge. Tehnološko in veterinarsko službo daje prav tako zadruga.
Zaslužek rejca za delo in vložena sredstva znaša pri farmi s 400 samicami okoli 30.000 dinarjev na mesec, kar verjetno zadošča za odločitev pristopiti k reji ali ne, predvsem za tiste
kmetije, kjer iščejo dodaten vir dohodka in imajo prosto delovno silo ter zemljišča, na katerih lahko pridelujejo hrano za kunce — lucerno, oves, ječmen in podobno.
In kdaj lahko pričakujemo prve »Meraove« kunce?
V	teku je zbiranje dokumentacije za izgradnjo dveh farm v Kmetijski zadrugi Celje in v Kmetijski zadrugi Laško. Gradnja se bo pričela prihodnji mesec. Objekti morajo biti gotovi do novembra, ko bo prispela prva pošiljka kuncev iz Italije. Tako lahko prve kunce iz domače proizvodnje pričakujemo v začetku leta 1983. Že v letošnjem decembru pa naj bi steklo v Laškem poskusno klanje in to kuncev iz ekstenzivne reje, ki jih bo Mera odkupoval. Tako bodo lahko vsi tisti, ki kunce že gojijo ali jih imajo namen gojiti v manjšem obsegu, prodali svoje viške in to ne glede na pasmo.
V	našem interesu je namreč,
tako masovno in kvalit- no proizvodnjo, kot si želim ..
SAVO OSTROŽtilK
da poleg intenzivne reje spodbudimo tudi ekstenzivno, ljubitelj-sko rejo,saj bomo le tako iosetzli
Direktorji delovnih organizacij o blagovnih pretokih znotraj sozda
Povezava znotraj in navzven
Na tretji seji direktorjev delovnik organizacij članic sozda Merx in na četrti seji direktorjev delovnih organizacij in tozdov so prisotni ocenili blagovne pretoke znotraj sestavljene organizacije in sprejeli na osnovi razprave nekaj konkretnih dogovorov.
V uvodni besedi je Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega organa, opozoril, kako pomembno je .sprejeti oziroma dogovoriti strategijo blagovnih pretokov, zavzeti globalne dolgoročne usmeritve in naloge delovnih organizacij, ki se ukvarjajo z grosistično dejavnostjo znotraj sestavljene organizacije. Ob tem pa dogovoriti tudi možnost dobave blaga od neposrednih proizvajalcev ter zavzeti ustrezno stališče do zunanjih dobaviteljev. »Družbena usmeritev je dala orientacijo,« je dejal Franc Ban, »mi pa moramo v tej smeri sprejeti načelne odločitve.«
Podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa Dolinšek je podal predlog blagovnih tokov znotraj sestavljene organizacije in pretok blagovnih tokov z drugimi dobavitelji ter primerjal rast celotne proizvodnje z rastjo posameznih blagovnih tokov v sozdu. Iz podatkov za prvo tromesečje je ugotoviti, da je v sestavljeni organizaciji znašala rast
vzpostavili informacijski sistem ter sprejeli kratkoročne in predvsem dolgoročne ukrepe za ustrezno rešitev pretoka blagovnih tokov.
Skupaj — toda vsak po svoje
Vinko Pečnik iz Teka je k temu dodal, da za to, da nekdo išče blago pri zunanjih dobaviteljih, poleg objektivnih obstajajo tudi subjektivni razlogi. TEKO, kjer se ukvarjajo s konfekcijo, tehničnim blagom, se znajde pri živilih večkrat v podrejenem položaju. Marketing sektor, je dejal Pečnik, ima nalogo, ne samo sklepati samoupravnih sporazumov ob začetku leta, temveč bi morali delavci v njem operativno zadeve voditi naprej in jih spreminjati skozi vse leto. Znova je podčrtal misel, kako pomembno je nastopati v odnosu do tujih partnerjev enotno in organizirano.
Tovariš Medvešek iz Mode je opozoril na težave svoje delovne
stih, ki so v centru. Dravinjski dom je zlasti vezan na mariborsko območje, zato se mora prilagajati tako razmeram v celjski kot v mariborski regiji.
V razpravi so poleg omenjenih sodelovali še Ivo Brenčič iz Tkanine, Vjenčeslav Zalezina iz Blagovnega centra, tovariš Gabrovec iz Savinje Mozirje in Maks Maček.
Udeleženci seje so si bili edini, da bodo vsake tri mesece v sozdu napravili analizo blagovnih tokov in jih redno spremljali na kolegijih. Uveljavili naj bi vsakodnevno operativno delo pri razčiščevanju notranjega in zunanjega odnosa do kupcev, nujno vzpostavili nepretrgano kontaktiranje med kupci v sozdu. Naloge vseh članic, marketinga, vodstva KPO in drugih služb so, da zagotovijo plasiranje lastne proizvodnje in koriščenje lastnih kapacitet znotraj sozda, seveda po tržnih pogojih oziroma po pogojih, ki morajo biti najmanj taki, kot jih članice — kupci dosegajo izven sozda.
Pri vseh aktivnostih in udeležbah pri vzpostavljanju poti blagovnih tokov moramo imeti pred očmi predvsem dejstvo, da je ustvarjanje večjega dohodka naloga in cilj vseh subjektov zno-
Do 30. septembra naj bi sprejeli operativni program kvalitetno uresničevanje in izvajanje blagovnih tokov.
Na razširjeni seji kolegija, ki je bila le tri dni zatem, se je v razpravo o tej problematiki poti blagovnih tokov vključila še vrsta odgovornih delavcev. Go* lavšek iz tozda Prodaja Celje delovne organizacije Potrošnik je dejal, da bi Blagovni center in Potrošnik morali čvrsteje povezati, se več dogovarjati in delo koordinirati, ter urediti zlasti dohodkovne odnose. Naslovil je kniko na tozd Agropromet, odkoder prihaja blago neprebrano in so problemi pri reklamiranju. Opozoril je tudi na neenotne cene v posameznih poslovalnicah. Vodopivec iz tozda Prodaja Šentjur delovne organizacije Potrošnik je trdil, da domači grosisti niso zadosti založeni in imajo premalo asortimana blaga, zato bi morali več naporov vložiti v to, da bodo skladišča imela zanimivejšo ponudbo. Iz tozda Prodaja Šoštanj je tovariš Brinovšek menil, da se je treba držati domačih grosistov in analizirati razloge, zakaj so tuji dobavitelji še vedno v tolikšni meri prisotni. Grabar iz tozda NA-NA je rekel, da bi morali več pozornosti po-
Otvoritev novih silosov ie bila priložnost za srečanje delavcev sozda, najvišjih predstavnikov družbenopolitičnega življenja občine Celje ter predstavnikov delovnih organizacij s katerimi naš sozd ze dobro sodeluje. Zato ni čudno, če je bil še tako slavnostni trenutek izkoriščen za po slovne in delovne dogovore, za izmenjavo izkušenj in nova načrtovanja.
notranjih blagovnih pretokov 134 točk, rast celotne proizvodnje pa 138 točk, kar pomeni zaostajanje za štiri točke.
V lanskem letu smo od tujih dobaviteljev dobili za približno 234 milijonov dinarjev blaga. Sami blagovni tokovi izven sozda niso tako problematični, pomembneje je, kako kontakti-ramo s tujimi dobavitelji in kakšne učinke pri tem dosegamo. Pomembno je, da imajo pri dobaviteljih vse članice enake pogoje, da okrepimo notranje odnose in enotno nastopanje navzven. Vseh podatkov za' leto 1981 še ni, ker so delovne in temeljne organizacije z zamudo posredovale zahtevane podatke.
Uvodnim poročilom je sledila široka razprava, v kateri so se razpravljale! dotaknili številnih konkretnih področij in vprašanj ter nakazali tudi lepo število rešitev.
Stane Mele iz delovne organizacije Potrošnik je naglasil, da je treba promet oziroma dohodek ustvarjati za vsako ceno. Poleg kritičnega blaga, ki ga pri domačem grosistu ni na zalogi in ga je treba iskati pri tujem dobavitelju, je potrebno pozornost posvetiti tudi ostalemu blagu. Trgovine morajo biti dovolj založene in preprečiti je treba ovire, ki izhajajo iz poslovodske miselnosti in svobodne izbire dobaviteljev. Te reči bi v sozdu morali zaostriti in zoper nje organizirano nastopiti. Predlagal je, da bi
organizacije, kjer so zaradi ozke specializacije problemi še večji. Z marketing sektorjem in Blagovnim centrom niso našli skupne poti, je dejal, medtem ko dobro sodelujejo s Tkanino. Potrebno bi bilo poenotiti način fakturiranja, spoštovati dogovore, razčistiti dohodkovne odnose in dogovoriti relacijo Blagovni center — Moda.
Stane Lesnika iz Kmetijskega kombinata Šentjur je dejal, da je enotno nastopanje navzven naloga marketinga. Izpostavil je vprašanje nabave:ali skupna do ■ grosistov ali neposredna. Menil je, da bi morali vse sile usmeriti v usposobitev domačih grosistov in opredeliti funkcijo drugih doba-
traj sozda.Iz tega sledi, da je treba izločiti iz notranjih blagovnih tokov vse tiste, ki pomenijo podrejanje manipulativnim stroškom oziroma manipulacijo brez ustreznega dohodka. Proizvodnja in dobava seveda nista zainteresirani za neposredne dobave prodajnim enotam, bo pa potrebno s tistimi, kjer tak interes je, dogovoriti neposredno strežbo vsaj večjim prodajnim enotam.
Čvrstejša povezava in dogovarjanje
Da bi nosilci poslov lahko izvrševali naloge s področja preskr-
Sklep obeh sestankov
Formirali bomo delovno skupino, ki bo do jeseni pripravila na osnovi podanih smernic konkretno oceno v smeri učinkovitejšega in kvalitetnejšega pristopa za rešitev vprašanja blagovnih pretokov znotraj sozda Merx. Skupino bo imenoval KPO na osnovi branžnega pristopa.
viteljev. Zavzel se je za absolutno prednost lastne proizvodnje in specializacijo blaga, podprl predlog o uvčdbi informativnega sistema in poudaril nujo o organiziranem pristopu in dogovarjanju z drugimi sistemi glede celotne preskrbe na območju SRS.	r
Tovariš Jančič iz Dravinjskega doma je govoril o neenakem položaju dislociranih trgovin in ti-
bovanja enot in proizvodnih obratov, jih moramo usposobiti, kar velja zlasti za regijski preskrbovalni center v okviru Blagovnega centra.
Vsako leto bi morali pripraviti načrt blagovnih pretokov, ki bi temeljil na kupni sposobnosti posameznih članic, ob koncu leta pa preveriti, kako članice izpolnjujejo obveznosti in, če jih ne, zakaj jih ne.
svetiti kupcu, ga sproti obveščati o blagu, za katerega je povpraševanje, ali o katerem predvidevamo, da ga na trgu ne bo. Zastopniki naj bi bili bolje informirani, uvedli naj bi dnevno listo, iz katere bo razvidno, katero blago je na razpolago.
V razpravo so se vključili še Zagoričnik iž Blagovnega centra, Uratarič iz tozda Pražarne, Pešec iz Potrošnika, Grobler iz tozda Agropromet, Meštrovič iz MP1, Brajlih in Forštner iz Tkanine ter Štukelj iz Interne banke.
Reševanje z lastno proizvodnjo
Franc Ban je na osnovi razprav na obeh omenjenih sestankih dejal, da je v primerjavi z minulim obdobjem v vzpostavljanju blagovnih tokov opaziti korak naprej, čeprav niso odpravljeni vsi problemi, do katerih smo precejkrat premalo kritični. Do konca leta bi morali natančno opredeliti blagovno finančne tokove, ki se med seboj izrazito prepletajo. Tu je tudi vprašanje dolgoročnega zagotavljanja sredstev. Maksimalne napore naj bi vložili v plasman lastne proizvodnje, prav tako tudi kooperacijske. Obseg tujih dobaviteljev je številčno prevelik in je potrebno njih število skrčiti ter več pozornosti posvetiti vsem oblikam sodelovanja, ki ne sme biti osnovano na subjektivnih glediščih.


Ob praznovanju dneva vstaje slovenskega naroda, ko je pred enainšti-ridesetimi leti v Tacnu počila prva partizanska puška in bila leto dni pozneje v zaselku Cesta na Kočevskem formirana prva proletarska udarna brigada Toneta Tomšiča, je bila v Titovem Velenju letošnja osrednja proslava, katere so se udeležili poleg nekdanjih borcev tudi najvl^ji predstavniki družbenopolitičnega življenja. .
V času praznovanja občinskega praznika občine Celje so vodstveni delavci našega sozda izkoristili obiske delegacij iz pobratenih in drugih občin za pogovore o tesnejšem povezovanju na osnovi zdravih dohod*~ kovnih odnosov.
Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega organa, se je skupaj Z Vladom Črešnikom, vodjem skupnih služb, ter Žaretom Frančeškinom, predsednikom konference ZK sozda, udeležil redakcijske seje uredniškega odbora Vestnika. Beseda je tekla o vsebini našega časopisa, o delu uredniškega odbora in načrtovanjih.
Edi Stepišnik, celjski župan, je izskoristil obisk v M Pl za pogovore z delavci. Takšna, neprolokolarna srečanja so najboljša priložnost za izmenjavo mnenj brez lakiranja in fraziranja.
Ekipa mladih zadružnikov šentjurske občine, sestavljali so jo Rozika in Frane Križanič, Franc Korenjak, Janez Kačičnik in Franc Leber, se je na šestem srečanju mladih zadružnikov na Vranskem uspešno kosala z najboljšimi tako v kuharskih veščinah kot na tekmovanju v kmečkih opravilih.
Stran 6
Avgust 1982
Cestnik
Vrnili so se naši brigadirji
Šestkrat udarni
Razgovor z Andrejem Vesenjakom, kmetom na Jagodicah
Ljubezen do zemlje
Zemlja umnim gospodarjem vrača vložen trud. Ne čez noč in ne brez trdega dela, pa vendarle. To lahko z gotovostjo trdi mladi kmet Andrej Vesenjak, ki na Ja-godčah skupaj z ženo skrbi za 14 hektarov zemlje.
Kmetijo je podedoval po starem očetu pred tremi leti, ko je Andrej postal lastnik kmetije. Na zemljo ga je prignala ljubezen do kmečkega dela in samostojnosti. Tudi svoje šolanje je posvetil kmetijstvu.. V Mariboru je obiskoval srednjo kmetijsko šolo. Ko je prišel v Laško, je našel delo v Kmetijski zadrugi, obenem pa je že krepko poprijel na domači kmetiji. Mnogo je bilo problemov in sprva so bili videti silno veliki, malodane nepremagljivi, se spominja danes, kmalu pa manjši in manjši. Zemlja je začela vračati sadove.
»Naša kmetija meri štirinajst hektarov zemlje. Od tega je sedem hektarov njivskih površin in drugih sedem hektarov gozda. Lega je zelo ugodna. Začasno sem se preusmeril, da naredim na zemlji kolobar in si zgradim hleve. Dobro je bilo, ker sem lahko celotno zemljišče preoral.
V bodoče se nameravam usmeriti v živinorejo in načrtujem, da bi lahko v hlev postavil kakšnih štirideset glav pitancev. Blizu je pivovarna, kjer so se lani začeli ukvarjati s proizvodnjo odpadne kvasne suspenzije in s temi odpadnimi pivskimi tropinami bi lahko vzredil tudi petdeset glav živine,« pripoveduje ob našem obisku v sproščenem razgovoru
Andrej Vesenjak, ki ga njegov zvesti štirinožni prijatelj niti za trenutek ne pusti samega.
»Za preusmeritev v živinorejo sem se odločil predvsem zato, ker z ženo na posestvu delava sama, delovne sile ni ali pa "je predraga in jo je težko dobiti. Zato sva izbrala takšen način kmetijske prireje in v tolikšnem obsegu, kot to sama zmoreva. Seveda se pri tem v veliki meri dogovarjam s Kmetijsko zadrugo Laško, kjer sem kooperant. Zadruga nam kooperantom daje ugodne pogoje. Na voljo imamo, na primer, regres za nafto, umetna gnojila in več drugih ugodnosti.«
Poleg svoje zemlje ima mladi kmet Andrej nekaj zemlje tudi v najemu. Letos je posejal devet hektarov pšenice, šest na svoji in tri hektare na zemlji v najemu. Ker je na hektar zemlje gnojil s približno 900 kilogrami umetnega gnoja, meni, da bo pridelek približno od štiri do štiri in pol tone na hektar. Žeti so že začeli. S kombajnom. V treh dneh je bila žetev končana, žito bo oddal zadrugi.
O dogovarjanju okrog odkupovanja pšenice je bilo precej hude krvi. Andrej o nezadovoljstvu kmetov govori odkrito, brez dlake na jeziku in brez bojazni, da bi se komu zameril.
»Ne strinjam se s pogoji, ki nam jih postavlja Kmetijska zadruga. Ne vidim razloga, da bi morali kmečko pšenico, ker je pač kmečka pšenica, uvrščati v
drugi razred, kombinat ali zadruga pa avtomatično pridelata pšenico prvega razreda. Seveda 'marsikateri kmetje pridelajo lepšo pšenico kot v marsikaterem kombinatu, en dinar, kolikšna je razlika v odkupnih cenah med prvim in drugim razredom. pa kmetu veliko pome-
Menim, da hi se razlika med zasebnim in družbenim kmetovanjem izravnala, če bi bili oziroma če bi za oboje, tako za zasebni kot družbeni sektor, veljali enaki pogoji. Res pa je, da se ne izplača delati analize za dve sto kilogramov pšenice. Tisti kmetje, ki pridelajo večje količine pšenice in jo oddajajo, pa bi morali imeti enake pogoje, kot veljajo za družbeni sektor,« pribija Andrej.
Letos sta Andrej in njegova žena precej vlagala. Odločila sta se, da si preuredita hišo, takoj za njo pa bo na vrstf" adaptacija hleva. Kljub velikim izdatkom sta se odločila, da si bosta privoščila počitnice, vsaj za sedem, deset dni.
»Kmalu ne bo več časa za dopust. V hlevih bo mukala živina in dela bo čez glavo. K sreči je najina kmetija ena najsodobnejših v Laškem; že stari oče je vedel, da prihaja nov čas in je nakupil najpotrebnejše kmetijske stroje, tako da sam s tem nimam velikih skrbi. Z malo veselja, volje in s stroji je lahko delati!«
B. Golouh
Naselje 7 sekretarjev Skoja je letos že 23. sprejelo brigadirje iz sedemnajstih mest Jugoslavije. Med njimi so bili tudi mladi iz Celja, ki so odšli na akcijo 12. junija. Mladinska delovna brigada Slavko Šlander je štela 71 brigadirjev, od tega osem mladih iz Zrenjanina. Komandant te velike skupine oziroma predsednik brigadnega zbora je bil Zoran Markovič, njegov namestnik za naselje pa Vidko Vertačnik. Na ■ trasi nas je mučil naš trasko Miki, za malico pa skrbel ekonom Boško. Brigada je bila sestavljena iz sedmih čet, v štabu brigade je bilo sedem komandirjev: Bori, Domen, Lila, Srnail, Nenad, Melita in Petar.
S kulturo in kulturnim življenjem so se ukvarjali Jasna, Doc in Zeka, za dobro informiranje je skrbel Slavko. Za idejno politično delo je bila zadolžena Simona, za športne uspehe in neuspehe pa sta skrbela Nenad in Milan.
Vsako jutro oh soncu, megli ali dežnih kapljah nas je na gimnastiko vodil Zlatko, na trasi in v naselju pa sta Ružiča in Karmen skrbeli za naše žulje in dobro — zdravo počutje.
V brigadi je aktivno deloval aktiv zveze komunistov, katerega sekretar je bil »vedno« nasmejani komandir 1. čete Bori Korošec. Še bi lahko naštevali in na koncu bi ugotovili, da smo našteli vseh 7! brigadirjev. Vsi smo delali, eni bolj, drugi manj, nekateri več na trasi, drugi pa v naselju,
Ze prve dni smo si uredili barako, poslikali stene, očistili okolico, postavili kozolec, izdelali celjski in slovenski grb iz kamenčkov. za maskoto pa smo pred žensko spalnico na kupček zemlje sezidali celjski Stari grad.
Štiriindvajset dni brigadirskega življenja, osemnajst de-
Zahvala
Vsem sodelavcem tozda Maloprodaja Ravne se najtopleje zahvaljujem za izkazano denarno pomoč, ki sem je hil neizmerno vesel. Ne najdem pravih besed, s katerimi bi lahko izrazil svojo veliko hvaležnost. Ponovno se je potrdil znani rek: pravega prijatelja spoznaš v stiski.
Še enkrat iskrena hvala vsem darovalcem, hvala za resnično humano sočutje ob moji bolezni.
Mihael Svetina
Pivo, cvetje in pelin
Ob nedavni gostinsko turistični prireditvi »Pivo in cvetje« v Laškem, so si v zadovoljstvu meli roke gostinci in trgovci. Letošnje vreme jim je bilo več kot naklonjeno. Izredne vročine, sobotno noč pa je zjutraj končno presekal dež, kajti drugače bi veseljačenje trajalo do naslednjega dne.
Stabilizacija gor, stabilizcija dol, podražitve sem, podražitve tja, v tistih prazničnih dneh se je v Laškem trlo občinstva z odvezanimi mošnjički, da so še organizatorji ostali od začudenja — odprtih ust.
Resnici na ljubo je treba povedati, da so se letos Laščani, predvsem gostinci, dobro odrezali. Postrežba in oskrba je bila na hvalevredni ravni, provizo-
rični točilni prostori skupaj s sedeži kulturno urejeni, glasba tu in tam, za vsakogar nekaj.
Razen za tiste goste v nedeljo popoldne, ki so sledili nenehnemu pozivu, da se naj zaustavijo tudi pri Merxovem marketu...
Medtem, ko je verjetno vnaprej posnet glas na magnetofonskem traku iz zvočnikov vabil na pokušino in pijačo k našemu marketu (tu bodi povedano, da so prav naši sodelavci imeli izredno velik strežni prostor z glasbo, ki je večer predle m zavajala plesalce, da so do zgodnjih ur plesali celo po cestišču) je prav ta prostor in oni pred domom Dušana Poženela, ki ga je imel v zakupu privatni oštir — nedeljsko po-
poldne pričakal goste s praznimi mizami...
Sodeč po začudenju in nervozi delavcev marketa, ki so cepetali sem in tja pred zaprtimi vrati, je več dni trajajoč napor in dopoldanski dež vrgel iz tira — poslovodjo ali kogarkoli izmed odgovrnih delavcev, ki so imeli ključ in oblast, odločanje, da bi zadevo spravili v normalni ali vsaj reklamirani tir. Tako pa so gostje, kronisti trdijo, da se jih je tudi popoldne po Laškem kar trlo, skupaj z delavci marketa in najeto godbo začudeno zrli v zaprta vrata, prazne mize in poslušali lažno reklamo.
Odgovornim ostaja upanje, da so utrujeni delavci marketa tiho prešli čez to »potegavšči-
no« in seveda to, da med nepo-streženimi gosti ni bilo kašnega občinskega organa, če že ne katerega izmed članov delavske kontrole ali kakšne druge komisije, ki se ubada s tovrstnimi rečmi.
Kajti ne gre samo za kazen, ki jo ob takšnih priložnostih lahko plačata delovna organizacija (beri: kolektiv, torej vsak delavec!) in odgovorna oseba, navsezadnje gre tudi za ugled tistega emblema, ki je izpisan na lokalu in — plačilni kuverti, če ne že za enkratno, v letu dni neponovljivo priložnost. Predvsem gostinci in trgovci vedo, da si zaupanje gosta, kupca težko priboriš, da ga pa desetkrat lažje zapraviš...
lovnih dni na trasi je za nami. Ostali so žulji, izkušnje, prijatelji in spomini...
Kadar pomislimo na traso, se spomnimo Dugave, kjer smo planirali okolico med bloki, na potok Blizanac, kjer smo čistili jarke in popravljali škarpe, ter na jezero Jamu, kjer smo pripravljali teren za cesto. Spominjamo se naj večjega odstotka, doseženega v prvi dekadi (174 odstotkov), udarnih dni, vročine, krampov, grabelj in lopat. Bili smo uspešni, udarni v prvi in drugi dekadi.
Nič jnanj niso lepi spomini na delo v naselju. Vse brigade so dobro poznale našo glasbeno skupino WC-band. Zeko, Vidka in Iša so nastopali kot predsku-pina na koncertih Parnega valjka in Aerodroma. Snemali so za radio Velika Gorica in sicer na lastno glasbo. Prvi smo skupaj z brigadirji iz Kumanovega izvedli hrigadni večer in zakurili brigadirski ogenj. Vseskozi smo mnogo prepevali za svojo zabavo in zabavo vseh drugih, pisali pesmi, risali...
Na zidovih barake so viseli stenčasi. Svoj stenčas smo obesili na zid kuhinje, izdali dva obširna biltena z naslovom Naš žuuulj in se s svojimi prispevki predstavili v Savskem vjestniku. Z brigado iz Kumanovega smo pripravili bratsko radijsko oddajo. Organizirali smo tribune, ki smo jih posvetili XI. kongresu zveze socialistične mladine Slovenije, obravnavali pa smo dve temi: Mladi, alkohol, mamila in prosti čas ter Humanizacija odnosov med spoloma.
Na športnih terenih so več športne sreče imela dekleta kot fantje, saj so ti imeli smolo, da so se z najboljšimi ekipami srečali že v prvem kolu, a kljub temu smo si priborili kar pet diplom.
V popoldanskem času smo
obiskovali plesni tečaj in opravljali izpite za nogometne in košarkarske sodnike ter tudi za voznike. Najljubši prostor za sprostitev je bila vedno polna kantina. S hrano smo bili zadovoljni in zasluži najvišjo oceno.
Naša brigada je bila tudi ljubitelj živali, saj smo v baraki gostili papagaja Zokija, kužka Mičota in mačka Žužija.
Z leve so bili naši sosedje Makedonci, z desne Črnogorci, pred nami so bili Beograjčani in mladi iz Siska, za nami pa pobratena brigada Zagreb-Novi Sad. Po enaindvajsetih dneh skupnega življenja smo se vse brigade pobratile med seboj. Na povelju piše: »da se ne zaboravi jedno vrijeme zbližavanja, vrijeme koje nam dozvoljava, da budemo ono što jesmo. Mi brigadiri uzvračamo pjesmom: ,ora, ora, Sava.1 U n joj, u nama žive slike baraka, trase, žuljeva, drugarica, drugova, ustajanja, marende, povečerje... akcije. Brigade ponosimo se našim djelom jer imamo zašto!«
Kulturnozabavno življenje v naselju je bilo pestro in zanimivo. Spoznali smo običaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, skovale so se nepretrgane vezi bratske sloge, pripravili smo skupne programe, športna srečanja, menjali brigadirje, prisostvovali smo pravi brigadirski poroki, imeli smo izbore najlepših moških nog, najboljšega plesnega para in miss naselja. Neprestano pa smo pobijali najbolj nezaželjene prebivalce naselja — nasilne komarje.
Najtežje je bilo slovo, slovo od prijateljev naselja, trase, tudi od škripajočih postelj. Štiriindvajset dni smo preživeli v mestu mladosti, bili smo košček Jugoslavije, ponosni, udarni, bogatejši za veliko življenjsko izkušnjo. Vrnila se je mladinska de-

Z goloto nad Merx
Delavci hotela Merx v Celju so to poletje dvakrat poskušali dvigniti v poletnih dneh že itak visoko temperaturo. Najprej s plesom na vodi, ob vodi, v vodi in pod vodo, na suhem sta ostala baje samo Moni Kovačič in Tone Fornez-zi-Tof, drugič pa z uvajanjem delnega nudizma ob bazenu.
Kolektiv hotela je namreč priskočil na pomoč navdušenim nagcem Celja, ki se že vrsto let „brezuspešno borijo za svoj prostor pod soncem ob Savinji in de-
1 .*
kletom omogočil svobodo kopanja »zgoraj brez« v bazenu ob hotelu. Torej nekoliko manj, kot ob mnogo manj hrupa daje zagovornikom golote hotel Dobrna, ki v mrzlih dneh postaja zbirališče nudistov od blizu in daleč.
Posnetek Lojzeta Ojsterška, ki je za nas in zanamce ovekovečil skromno udeležbo »demonstrantk«, nekaj jih je Celjankam v pomoč prispelo celo iz Maribora, predstavlja svojevrsten doku-
Avgust 1982
Stran 7
I
lovna brigada Slavko Šlander, ki je osvojila trak akcije Sava 82 in so jo predlagali za republiško priznanje Vladimir Nazor. Vrnili smo se brigadirji, graditelji naše domovine, mladi, ki se zahvaljujemo za pokroviteljstvo sozdu Merx oziroma vsem njegovim članicam.
Če pa bi radi izvedeli še kaj več o življenju v brigadi, povprašajte brigadirja Roberta Zormana, mladega in marljivega delavca iz Blagovnega centra, člana osnovne organizacije zveze socialistične mladine tozd Transport in obrtne storitve.
Na koncu vse' bralce pozdravljamo s svojim brigadirskim pozdravom:
Zdravo, zdravo, zdravo.
Brigadirji MDB Slavko Šlander iz Celja
HIMNA MDB SLAVKO ŠLANDER IZ CELJA
V	Celju smo se zbrali, na akcijo odšli, vodovod gradili, bratstvo bomo mi.
Čez gore, polja odmeva naš horuk, kubike zdaj napada Šlandrova brigada.
Na trasi res je vroče in trasko dere se, kar se njega tiče vsakdo naj umre.
Čez gore, polja...
V	naselju pa bilteni, kultura, stenčas, šport, naši so produkti,
ena A konfort.
Čez gore, polja...
Vsi štabovci so nori in to vemo vsi, a ne za njih, za Savo bomo delali.
Čez gore, polja...
ment. Potrjuje namreč, da so kritike na rovaš novinarjev, »ki so največ krivi za sedanje razmere pri nas, ker vidijo in pišejo samo črno, kritično, senzacionalistično in iščejo samo slabosti« res upravičene, če sodimo po obrazu novinarja Toneta Vrabla. Kaj hočemo, prevelika umrljivost in pogosta poklicna deformacija sta tegobi, ki pestita sedmo silo. Vi pa lahko trikrat ugibate, kdo je »Zgoraj z«, katera je Mariborčanka in katera Celjanka...
Klepet na delovnem mestu
Funkcionarji
• •
na papirju
Ob zadnjih volitvah je 37-letna Marija Pečolar, poslovodkinja prodajalne »Biserka« od Jožeta Leskoška prevzela krmilo stočlanskega sindikata v Slovenj Gradcu. V teh vročih dneh, ko je tudi večina njenega članstva počivala ali uživala na dopustu, je ona pridno stregla strankam. Vmes, ko je v lokalu zavel mir, je tekla beseda o delu sindikata v njihovem tozdu.
»Zaradi dopusta sem ostala v prodajalni sama, zato je delo tem težje. Toda tudi'to ne bi bilo tako težko, če ne bi morala stranka odpravljati z ,žal, tega nimamo1,« se je takoj na začetku potožila Marija, ki že 22 let streže kupcem.
»Pri vsej zadevi pa je nesmisel v tem, da trdijo, kako nas pestijo prevelike zaloge. Poglejte prodajne police: iz dneva v dan so siromašnejše. Zaloge so v resnici le v ceni, kajti cene izdelkov so tako narasle, da predstavljajo velike zaloge.«
— Jasno mi je, kaj pomeni kupcu reči »tega nimamo«, obenem pa v teh dneh skrbeti za to, da promet ne bi upadal.
»Promet upada, vse občutnejše je pomanjkanje blaga, vse višje cene pa še kako vplivajo na že itak vse manjšo kupno moč občanov. Tako smo se delavci trgovine znašli v nezavidljivem položaju. Še huje je nam, pri galanteriji, kjer se standard občana najprej odrazi, kajti lepotilom ali pomadam se najprej odpoveš, kruhu se ne moreš.«
— Že nekaj mesecev ste krmar vašega sindikata. Kako je z uspehi na političnem torišču?
»Ko sem od Jožeta Leskoška prevzela predsedniško funkcijo, so mi s čestitkami izražali tudi pomoč. Izvolili smo novo vodstvo, sprejeli program dela in obveznosti, danes pa ugotavljam, da ni vse tako, kot smo takrat rekli. Najbolj me pekli dejstvo, da niti seje našega izvršnega odbora niso — sklepčne. Vzrokov je več, toda človek pričakuje vsaj pravočasno opravjčilo, ne da dva, trije pridemo in se potem brez haska razidemo. Še huje je takrat, če mora kdo na kakšno sejo drugam, tudi v Celje. Zamerim vsem, ki sprejmejo funkcijo in se potem izognejo dolžnostim. Da so funkcionarji le na papirju.«
— Kaj pa pesti vaše članstvo?
»Najprej osebni dohodki. Z osebnimi dohodki smo na repu v slovenjgraški občini. Zaradi tega in zaradi delovnega časa je tudi tolikšna fluktuacija. Človeku ne smemo zameriti, če gre na boljše, lažje in bolje plačano delovno mesto. Ne smemo pozabiti, da večino našega članstva tvorijo žene, matere, tudi samohranilke in da izven centrov ni urejenega otroškega varstva. Si predstavljate ženo, mater, "ki zjutraj najprej v lepem ali grdem vremenu poskrbi za otroke, potem hiti na delo, da bi takoj, ko zaklene vrata prodajalne, hitela nazaj in v strahu ugotovila, če je z otroki vse v redu. Nato se loti gospodinjstva, se prelevi v mater in vzgojiteljico ter čez čas spet' hiti nazaj za prodajno mizo...«
— Če prav razumem, pogoji dela in življenja onemogočajo ženskam aktivnejše politično in družbeno delo.
»Vse je odvisno od tega, kako si v danih okoliščinah znaš in moreš organizirati vsakdanje življenje. Marsikateri uspe, da si najde čas zase, mnogo sodelavk se uspešno vključuje v športno rekreacijo, prenekatera žanje uspehe pri političnem delu, mnogo se jih ukvarja z ljubiteljsko kulturo. Ne smemo pozabiti, da je trgovina na podeželju takoj za gostilno osrednji prostor in stečišče ljudi, središče vsega, kar se v kraju dogaja.
Ob koncu bi rada povedala še to, da naš sindikat ni tako slab, kot bi to lahko sodili po mojih kritičnih opažanjih. Sem pač take baže človek, da na glas povem to, s čimer nisem zadovoljna. Drugače pa delamo. Poleg političnega dela sindikatu odmerjajo vse več nalog in obveznosti, uspešno skrbimo tudi za rekreacijo in šport. Pred nedavnim smo bili nosilci organizacije zdaj že tradicionalnega kolesarjenja od Slovenj Gradca do Mestinja in nazaj. Vse večje število udeležencev, letos jih je bilo že več sto, potrjuje, da smo zadeli v črno. Iz meseca v mesec zbiramo denar za športno srečanje vseh delavcev našega tozda. To bo zdaj že tretje tovrstno srečanje. Malo športa, malo piknika, pesem in dovtip in bo pravo vzdušje tu. Torej dogodek, ob katerem pozabiš na vsakdanje skrbi...«
Kako je organiziran odkup gob na celjskem
Lisjaki in lisičke
Za pisalno mizo v dopisništvu mi pred pisalni stroj fant porine plastično vrečko in reče: »Tu imate zdaj vaše gobe.«
V glavi mi še vedno odzvanja nedokončana misel, ki mi jo je presekal mladenič v copatkah, oznojenega obraza in majice. Zjezim se, da ne morem napisati niti stavka, ne da bi me kdo zmotil. Nobenih gob nisem naročila in jih ne potrebujem, ga osorno odpravim.
»Ker toliko pišete o odkupu gob, kako je to lepo in prav, donosno in za naš izvoz pomembno, dobro organizirano in tako v nedogled, sem vam prinesel te gobe, preden zgnijejo, ker jih ne morem nikomur prodati,« mirno odvrne fant in se odpravi.
Posvetilo se mi je šele, ko je mladenič že zaloputnil vrata za seboj. Ujela sem ga na pločniku. Ta novopečeni gobar, čez leto šolar, je prebral, sva ugotovila, v lokalnem tisku, da sozd Ment uvaja odkup borovnic in gob. Tudi on se je odločil za nabiranje gob, da bi si tako za šolske dni prihranil kakšen dinar. Odpovedal se je igrišču, odpovedal bazenu in začel gobariti.
Pisalo je tako
»V časopisu piše, da gobe odkupujejo v Kmetijskem kombinatu v Šentjurju, kmetijski zadrugi v Laškem in v Celju. Bil sem v celjski, a so mi oni rekli, da se s tem ne ukvarjajo. Da bi gobe vozil v Laško ali Šentjur, pa je predrago...«
Pograbim telefon in začnem poizvedovati. Izvem, da v Celju gobe in druge sadeže odkupuje Agropromet ob Bežigrajski cesti, delovna organizacija Blagovni center, sozd Merx. Fanta povabim v avtomobil in hajd v Bežigrad. Vratar Agropro-meta nama ni znal povedati, kako in kaj, zato naju je poslal v skladišče. Tam nama pokažejo moža, ki se ukvarja z odkupovanjem. Ta naroči, naj tovor dostaviva tja in tja.
»Saj imava tovor tu, prinesla sva ga s seboj.«
Mož je v očitni zadregi, ko mu kaževa vrečko z lisičkami. Izveva, da se ukvarja le z odkupovanjem »na veliko«, s sto in tisoči kilogrami, s tovornjaki. Vljudno naju pospremi k drugemu tovarišu. Ta mirno posluša najino zgodbo. Tudi on ne ve,
kje so odkupne postaje. Telefonira v Kmetijsko zadrugo Celje, v Kmetijski kombinat Šentjur in končno izve, da se z odkupom lisičk v bližini ukvarja Stane Jurak iz Vojnika. Ta gobe odkupuje od gobarjev in jih potem prodaja njim.
»Merx je letos prvič organiziral odkup, zato zadeva še ni povsem utečena. Kolikor vem,-tudi rezultati niso osupljivi. Pri odkupu borovnic smo na koncu ugotovili, da so nas prehiteli prekupčevalci,
Na avtobusni in železniški postaji so dežurali, čakajoč na obiralce, jih prestregli in precej več kot mi preplačali sadeže. Te so potem preložili na drug vlak in jih na zagrebški tržnici prodajali po večkratni ceni... Čeprav smo se s Hmezadom in drugimi, ki že več let organizirajo odkup tovrstnih sadežev, dogovarjali, dogovorili za iste odkupne cene, smo ugotavljali, da so oni tudi mimo nas spreminjali cene. Tako je pač s tem danes...«
Od vrat do vrat
Zdaj drviva z lisičkami v Vojnik. Po dolgem iskanju odkrijeva hišo Staneta Juraka. Ni ga doma, na terenu je, kjer odkupuje — lisičke. Toda njegova hči zadevo reši. Stehta lisičke, medtem razloži, da njen oče zadevo vodi na svojo pobudo in ob tveganju, saj gre za hitro pokvarljivo blago, in naju z mladeničem preseneti s ceno. Ta se je od včeraj zvišala za nekaj deset dinarjev. Fant tako dobi za kilogram 200 dinarjev.
Gledam v njegov zadovoljni obraz, gledam roke, kako stiskajo ta prvi zasluženi dinar, in razmišljam: za iskanje odkupne postaje je fant izgubil več časa kot za nabiranje gob. Sama sem telefonirala na pet strani, mož v Agroprometu na tri. K temu dodajmo še porabljen bencin, vozarjenje po Vojniku. Vse bolj se mi dozdeva, da bo fant drugič krenil na avtobusno ali železniško postajo.
Kdo ve, kako ta organizacija odkupa gozdnih sadežev in gob pri nas uspeva Italijanom, katerih velike tovornjake — hladilnike z napisi »Funghi« med vso sezono srečujemo od Prekmurja do Dolenjske, ali možem iz Droge v Središču ob Dravi ki so z izvozom prav teh sadežev, zelišč in polžev postali največji izvozniki v ormoški občini...«
kaj pišejo drugi
»Udobni stolčki« premalo udobni?
»Več kot sto delavcev, ki so se v zadnjem letu profesionalno ukvarjali s predsedovanjem na občinskih in medobčinskih svetih zveze sindikatov, se te dni vrača v svoje delovne organizacije. Podobna zamenjava bo na pomlad prihodnjega leta na občinskih komitejih ZK in v večini drugih organizacij in organov, ki praktično izvajajo pobudo o kolektivnem delu, odločanju in odgovornosti.
Kaže, da vsem funkcionarjem fotelji niso več tako pogodu, posebej sedaj, ko v njih lahko sedijo v glavnem samo leto dni. Težko je reči, ali zavoljo kratkega mandata ali težav ob povratku v delovno organizacijo. Dejstvo je, da v-ičlani prt:	ed-
stev, torej potencialni kandidati za predsednike oziroma presedajoče, niso pripravljeni sprejeti ponujene funkcije.
Dosedapje izkušnje so pokazale, da v nekaterih delovnih organizacijah prav tako nimajo razumevanja, niti za posarr • ke, ki naj bi profesionalno prevzeli neko funkcijo, niti , to družbeno pobudo, za katero smo se tako enotno op . v ti. Kandidati so v dilemi, ker jim nihče ne zagotavlja, da se Jo po izteku mandata lahko vrnili v svoje kolektive. Zakon o delovnih razmerjih delavcev v združenem delu, ki so ga pred dnevi sprejeli na Hrvaškem,'naj bi pripomogel.k reševanju pomislekov in prispeval k naglejšeinu uresničevanju zamisli o k lektivnem delu in odgovornosti.
Nov zakon o delovnih razmerjih zadevo ureja takole: delavec, ki bo izvoljen ali imenovan v funkcijo, katere mandat traja dve ali več let, bo imel pravico vrniti se v svojo delovno organizacijo, in sicer na mesto, ki ustreza njegovi strokovni usposobljenosti in delovni sposobnosti, delavci, ki bodo izvoljeni za funkcije z enoletnim mandatom, pa bodo imeli možnost vrniti se na ista dela in naloge, kot je rečeno, katere so opravljali pred prevzemom funkcije.
Sedaj, ko je zadeva z vračanjem v delovno organizacijo zakonsko urejena, je moč pričakovati, da bo pomislekov — prevzeti funkcijo ali je ne prevzeti — manj. Razen tistih, ki so računali in želeli čim dlje ostati na fotelju in iz njega tudi napredovati,« piše R. Mance v Večernjem listu.
Plače se ne dajo
»Letošnja močno izražena draginja pušča kaj malo prostora za stimulativno politiko osebnih dohodkov. Kakor je slišati na različnih samoupravnih in drugih zasedanjih, je ta čas najpomembnejše, da obdržimo vsaj približno ravnotežje z rastjo življenjskih stroškov. Res je, da je tak enostranski pristop povzročil že precejšnja pretiravanja v politiki delitve, tako da so se osebni dohodki v prvih štirih mesecih letos povečali za 40 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani, kar v primerjavi z rastjo cen pomeni, da so se »plače« realno povečale za 8,5 - i-stotka.
Če upoštevamo precejšen padec življenjske ravni delavcev v minulih dveh letih, bi takšno letošnje vedenje lahko še nekako opravičili. Dobro bi h;: ), če bi k temu lahko dodali še podatke o zmanjševanju prekomerne potrošnje in neopravičenih investicij in večanju produktivnosti dela.
Žal, temu ni tako. V letošnjih prvih štirih mesecih so se izplačila za investicije povečala za 26 odstotkov, splošna in skupna potrošnja pa je zrasla za 32 odstotkov. In produktivnost? Stagnirala je,« ugotavlja Milan Bajec v obsežnem sestavku, ki je bil objavljen v Borbi.
Popusti pri uvozu burijo duhove
V	Oslobodjenju Z. Kurtovič komentira nedavne carinske ukrepe ZIS za uvoz nekaterih vrst blaga:
»Pustimo ob strani kavo. Bolj nas zanima neko drugo vprašanje: imamo pri nas še vedno občane prve in druge vrste?
Iz prvih povojnih let namreč vlečemo predpis, ki so ga sicer čas in novi odnosi v družbi že zdavnaj ,pohodili1, vendar smo ga uspeli le spreminjati in dopolnjevati, čeprav je vidno nepravičen in protiustaven.
Dobro, upoštevamo pomen in zapletenost dela diplomatskih in konzularnih predstavnikov. Kljub vsemu sprašujemo, kako to, da omenjeni tovariši s popusti pri uvozu blaga niso izenačeni vsaj s tistimi našimi občani, ki si služijo devizni kruh v inozemstvu in s tem tudi prispevajo k zmanjševanju našega zunanjetrgovinskega primanjkljaja, čeprav vemo, da diplomatski uslužbenci dobivajo devize, da bi zunaj opravljali svoje delo?
Vprašanje ni pomembno samo zaradi plačilnega deficita naše države. Pomembno je tudi zaradi ustavnega načela, da so vsi občani enaki. Vprašanje torej nikakor ni demagoško, je — vsebinsko,« poudarja Oslobodjenje.
Krajši delavnik? Morda!
V	Večernjem listu se R. Mance sprašuje:
»Ali lahko z zmanjšanjem delovnega tednika z 42 na 40 ur bistveno zmanjšamo nezaposlenost v državi? Seveda tako, da ne bi zmanjšali sedanje ravni produktivnosti ali da bi jo (kot menijo nekateri) celo povečali.
Na omenjeno vprašanje doslej še nihče ni dal pritrdilnega odgovora, čeprav se vse pogosteje pojavlja na javnih zborovanjih, kjer teče pogovor o zaposlovanju. Tudi na zadnji seji predsedstva ZK SZDL niso našli skupnega odgovora in ga tudi na seji zvezne konference 21. julija niso.
Res je, nihče ni proti skrajševanju delavnika za delavce, ki delajo na težkih delovnih mestih, vendar nihče nima poguma in tudi ne argumentov, da bi se zavzel za generalno skrajševanje za vse zaposlene. Na omenjeni seji predsedstva ZK SZDL je Risto Džunov na primer vprašal, kolikor smo pri nas gospodarsko in organizacijsko sploh sposobni izpeljati tako pomembno dejanje. Spomnil nas je na to, da smo po uveljavljanju ustave 1963. leta, ko smo število delovnih ur na teden zmanjšali z 48 na 42, opravili pred tem obsežno in studiozno delo.
Aleksander Grličkov je bil še natančnejši. Menil je, da ima skrajševanje delavnika pomen le takrat, če delavcu omogoči, da zasluži najmanj toliko kot prej ali celo več. V nasprotnem primeru bi skrajševanje peljalo v slabše osebne dohodke, torej v ustvarjanje konfliktov med zaposlenimi in ne samo nezaposlenimi,« poročajo Večernje novosti.
I
Pravna posvetovalnica
Odgovori
na vprašanja
V našem glasilu smo že imeli rubriko, ki je bila namenjena odgovorom na vprašanja pravne narave. Pobudo zanjo ste nam dali vi. Vprašanja naslavljajte na uredništvo Vestnika, mi pa botr.ip poskrbeli za ustrezne odgovore, ki vam bodo pomagali pri m, ’sevanju težav pri delu in doma.
Dvakrat pomaga, kdor takoj pomaga.
I ?na obolenja I ' poklicna bolezen
VPRAŠANJE: Ali in ob kakšnih pogojih se štejejo kožna obolenja za poklicno bolezen?
ODGOVOR: Za poklicno bolezen se štejejo po seznamu oklicnih bolezni le hujša kožna obolenja in recidivi, ki terjajo spremembo poklica in delovnega mesta ter so se pojavila pri delih, kjer pride do trajnega stika z alergogeno snovjo.
Dedovanje
VPRAŠANJE: Vaš sin, ki je bil lastnik stanovanja, je umrl, ne da hi napravil oporoko. Bil je samski, imel pa je nezakonskega otroka. Ali res ta otrok deduje vse njegovo premoženje?
ODGOVOR: Ker je sin umrl, ne da bi napravil oporoko, je za njim nastopilo zakonito dedovanje. Kot zakoniti dediči pa dedujejo pokojnikovo zapuščino predvsem njegovi otroci in njegov zakonec, ki izključujejo od dedovanja vse ostale dediče. Zapuščino pokojnika, ki ni zapustil potomcev, dedujejo njegovi starši oziroma njihovi potomci in njegov zakonec, če pa tudi tega ni, njegovi starši oziroma njihovi potomci.
Nadomestila na drugem delovnem mestu
VPRAŠANJE: Kako se odmerja nadomestilo zaradi manjka osebnega dohodka na drugem delu?
ODGOVOR: Pravico do nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu imajo invalidi II. in III. kategorije invalidnosti od dneva, ko so na podlagi pridobljene pravice do zaposlitve začeli opravljati drugo ustrezno delo, za katero prejemajo manjši osebni do ho v ek, kot so ga prejemali za delo, ki so ga opravljali pred invalidnostjo. Po prejšnjem statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije se je to nadomestilo odmerjalo v razliki med povprečnim osebnim dohodkom, ki so ga delavci tiste skupine, v kateri je delovni invalid delal pred nastankom invalidnosti, in povprečnim osebnim dohodkom delavca v skupini, v katero so ga napotil) na delo, dosegli v ustreznem koledarskem letu pred nastankom invalidnosti oziroma v koledarskem letu. določenem v ustreznem sklepu o novi odmeri nadomestila. Tako odmerjeno nadomestilo se je vsako koledarsko leto ustrezno povečalo. Po novem statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, katerega določbe se uporabljajo od 1. L 1982 dalje, pa je nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu enako razliki med osebnim dohodkom, ki bi ga delovni invalid prejel za povprečne delovne uspehe, če bi še delal na svojem delu, in osebnim dohodkom, ki ga prejema za povprečne delovne uspehe na ustreznem delu. Da pa bi se zagotovila večja delovna storilnost in krepil interes delovnega invalida za bolne delo, se tako namenjeno nadomestilo sorazmerno poveča ali zniža glede na rezultat dela na ustreznem delu, ugotovljeno po osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov, določenih v samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije združenega dela ali delovne skupnosti. Nadomestilo se dokončno odmeri enkrat na leto po zaključnem računu. Nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu, prikazana in odmerjena za čas do 31. 12. 1981, pa se na novo odmerijo po novem statutu s tem, da se tako odmerjena nadomestila začno izplačevati s 1. julijem letos.
Izguba stanovanjske pravice
VPRAŠANJE: V katerih primerih neuporaba stanovanja ni razlog za odpoved stanovanjske pogodbe?
ODGOVOR: Zaradi neuporabe stanovanja (več kot šest mesecev brez presledka) ni mogoče odpovedati stanovanjske pogodbe: če je imetnik stanovanjske pravice vpoklican v JLA, če je na zdravljenju, če je oddal prazno ali delno opremljeno stanovanje drugemu za čas, ko ga ne uporablja, če je premeščen v drug kraj, dokler v tem kraju ne dobi primernega stanovanja, in če odide v samski dom ali dom upokojencev (v dom onemoglih).
Omejitev izvršbe
VPRAŠANJE: Do kakšne višine je mogoče seči z izvršbo na osebni dohodek in na nadomestilo osebnega dohodka?
ODGOVOR: Na osebni dohodek ih na nadomestilo osebnega dohodka je mogoče seči z izvršbo do ene polovice za terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi porušenega zdravja ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti preživninskega zavezanca. Za vse druge terjatve pa je mogoče seči z izvršbo na osebni dohodek oziroma na nadomestilo za osebni dohodek do ene tretjine.
V arstvo pravic
Ker je prišlo na naš naslov v uredništvo več vprašanj, ki se nanašajo na varstvo pravic delavcev, smo se odločili, da omenjeno področje predstavimo v širši obliki.
V zakonu o združenem delu je varstvo pravic delavcev opredeljeno v petem poglavju od člena 220. do člena'226.
220. člen poudarja, da ima delavec »v skladu z zakonom« pravico zahtevati varstvo svojih pravic. Zakon o združenem delu s tem poudarja načelo zakonitosti, kar pomeni, da delavec lahko uspešno varuje svoje pravice le po tistem postopku, ki ga določa zakon, to je zakon o združenem delu v 221. členu in naslednjih ter republiški zakon o delovnih razmerjih ter drugi predpisi, s katerimi so urejeni načini in postopki za varstvo pravic pred posameznimi organi. Vse to seveda pomeni, da si delavec ne more sam izbirati načinov in postopkov za varstvo svojih pravic. Razumljivo pa je, da delavci sami določajo podrobnosti in to v okviru zakona, načine in postopke za varstvo pravic pred svojimi organi s svojimi samoupravnimi
splošnimi akti.In drugič to pomeni, da nihče postopka za varstvo pravic delavcem ne more odreči. Tako se tej svoji pravici ne more odreči delavec in prav tako ne more biti takšna pravica prepovedana s samoupravnim aktom.
Nadalje je treba pri varstvu pravic povedati tudi nekaj o rokih.
Zakon o združenem delu v prvem odstavku 22 1. člena določa, da mora delavec vložiti zahtevo za varstvo pravic v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravic oziroma od dneva, ko mu je bila vročena odločba, s katero je bila kršena njegova pravica.
Zakon pozna torej dve različni situaciji, od katerega trenutka dalje začne teči 30-dnevni rok: če je bila delavcu kršena pravica z odločbo organa prve stopnje, začne teči rok od dne, ko je bila
delavcu odločba vročena —to je tako imenovani objektivni rok; če je bila delavcu kršena kakšna pravica z dejanskim ravnanjem, torej ne z odločbo, začne teči 30-dnevni rok šele od dne, ko je delavec zvedel za kršitev svoje pravice. V tem primeru je torej
začetek tega roka določen subjektivno.
Rok 30 dni je zakonit rok, torej ga ni mogoče ne skrajševati ne podaljševati s samoupravnim splošnim aktom ali drugim aktom, pri čemer pa moramo opozoriti na dve izjemi.
Zakon o združenem delu v 204. členu, kjer govori o postopku pred disciplinsko komisijo, v petem odstavku opredeljuje, da lahko delavec ali tisti, ki je zahteval postopek, ugovarja zoper odločbo disciplinske komisije v roku, ki ne sme biti krajši
od 8 dni od vročitve odločbe. Zakon s tem določilom dopušča, da delavci v svojih samoupravnih splošnih aktih določijo rok v okviru najmanj 8 dni do največ 30 dni, kot znaša rok glede uveljavitve drugih pravic in obveznosti v delovnem razmerju. Nedvomno je hotel zakonodajalec s tem določilom skrajšati včasih maratonske postopke pred disciplinsko komisijo.
Drugo izjemo glede rokov predvideva Zakon o združenem delu v drugem odstavku 507. člena, ki govori o imenovanju individualnega poslovodnega organa na podlagi razpisanega postopka. Tudi v tem členu zakon določa tokrat prekluzivni — to pomeni nepodaljšljivi rok — 8 dni, da lahko vsak udeleženec, druga oseba, katere pravni interes je prizadet ali družbeni pravobranilec samoupravljanja, začne postopek pred sodiščem združenega dela, če meni, da razpis ni bil izveden po predpisanem postopku, ali da tisti, ki je bil imenovan, ne izpolnjuje za to predpisanih pogojev.
Boris Kmet Nadaljevanje prihodnjič
strokovnjak svetuje
Reja kuncev
Že nekaj časa se v sozdu Merx dogovarjamo o proizvodnji kuncev. Namen proizvodnje kuncev je na eni stranf zagotoviti nov tržni proizvod, ki bo dajal dobre finančne rezultate tako doma kot v izvozu, na drugi strani pa bi z njo uspeli povečati lastno proizvodnjo v okviru sozda ter prispevati k boljši oskrbi tržišča s kvalitetnim mesom.
Kaj nas je vodilo, da smo se odločili za ta korak?
Vzrokov za to je več. Pri nas pa tudi v svetu se čuti vedno večje pomanjkanje hrane, posebno še beljakovin živalskega izvora. Kunec je žival (mimogrede naj povemo, da domači in divji kunec ne sodita niti v isti rod, niti ju ni možno križati med seboj, kot so mnogi prepričani), ki se lahko hrani s hranilnimi snovmi, neprimernimi za človeško prehrano, kot so stranski proizvodi ali odpadki živilske industrije, in jih spreminja v zelo kvalitetno meso in krzno. Gojenje kucev je zanimivo z ekonomskega vidika zaradi kratke dobe pitanja, uporabe cenenih krmil, nizkih proizvodnih stroškov, primerne telesne teže za družinski obrok in visoke kakovosti mesa, ki se kaže v visoki stopnji skupnih hranilnih snovi ter majhnem odstotku maščob in holesterola. Zaradi teh lastnosti je kunčje meso idealna hrana za starejše ljudi, otroke in bolne.
Domači kunec spada med najbolj produktivne živali. Medtem ko znaša prirastek potomcev pri ovcah in govedu 0,6 do 0,8-kratno težo matere, pa pri kuncih preseže težo samice za 15 do 25-krat v enem letu. Mlad kunec svojo rojstno težo podvoji že v prvem tednu starosti. V osemindvajsetih dneh je že desetkrat do petnajstkrat težji kot ob rojstvu. Če bi tele, ki ob rojstvu tehta 35 kilogramov, raslo tako hitro, bi pri štirih tednih starosti tehtalo že 350 do 500 kilogramov. To pomeni, da je v enem letu mogoče z eno kunčjo samico prirediti v intenzivni reji do 115 kilogramov prirastka in da nam že relativno majhna čreda plemenskih živali, recimo sto samic, da od 8000 do 10.000 kilogramov klavne teže, kar zadostuje za zadovoljivo oskrbo z mesom.
Vse to so razlogi, da reja kuncev v svetu in pri nas zopet pridobiva na pomenu in da postaja kunčje meso vedno bolj konkurenčno ostalim vrstam mesa.
Oblike vzreje
Najpomembnejši rejci in potrošniki kuncev so danes Francija, Italija, Španija, Anglija, Madžaiska in Kitajska. Med velike potrošnike pa sodijo še Zvezna republika Nemčija, Švica, Nizozemska, Belgija. Pri
nas se s kunčjerejo ukvarjajo največ v Vojvodini in Sloveniji.
Kunce lahko redimo na ekstenzivni in intenzivni način. Razlika je predvsem v načinu krmljenja, saj v prvem primeru lahko za prehrano uporabljamo razne gospodinjske ostanke, mimo tega pa še ostalo hrano rastlinskega izvora v presnem ali suhem stanju. V drugem primeru pa je nujna uporaba ustreznih močnih krmil. Prevladuje ekstentivni način, to je*ohišnična vzreja s pet do deset samicami. Namenjena je predvsem samooskrbi in je v zadn jih letih v stalnem razmahu zaradi vedno slabše preskrbe z mesom.
V zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja intenzivna — farmska reja po vzoru perutninskih farm. V sedemdesetih letih je sicer prišlo do zastoja takega načina proizvodnje, ker so se rejci tako pri gradnji hlevov, opreme, zagotavljanju življenjskih pogojev kot pri organizaciji preveč vzgle-dovali po perutnini in so zanemarili specifične potrebe kuncev. Primanjkovalo je izkušenj o intenzivni reji, v večjem številu pa tudi vprašanje prodaje ni bilo rešeno.
Podobne napake kot v tujini so se dogajale tudi pri nas. Bilo je več neuspešnih poskusov s farmsko rejo.
Na podlagi izkušenj zadnjih desetih, petnajstih let dobiva in-
tenzivni način reje trdnejše temelje. V svetu so se že uveljavile farme, na katerih se število samic giblje od50do 600. Pojavljajo se celo farme s 1000 in več samicami, ki pa so povezane z velikimi naložbami in zahtevajo visoko proizvodnost na plemensko žival.
Še o samem načinu reje
Za intenzivno rejo v žičnih kletkah sta najbolj primerni dve pasmi ameriškega porekla — beli novozelandec in kalifornijec ter njuni križanci. Obe se odlikujeta z dobro plodnostjo (šest do osem gnezd letno s povprečno sedmimi mladiči na gnezdo, hitrim prirastkom in dobrim izkoristkom krme (konverzijo) — dva kilo- , grama žive teže pri devetih tednih pri uporabi treh kilogramov krmil za kilogram prirastka).
Za eno samico potrebujemo vsaj 1,85 kvadratnega metra prostora (to zajema vse hlevske prostore, preračunane na samico), kar pomeni za farmo s 400 samicami izgradnjo objekta v velikosti 720 kvadratnih metrov (12-krat 60 .metrov so pogoste mere objektov v tujini). V objektu potekata obe fazi reje, tako reprodukcija kot pitanje živali do klavne teže od 2,1 do 2,5 kilograma. To je brojlerska proizvodnja v treh mesecih, kolikor traja en pitovni ciklus.
Pri reji kuncev so nekatere specifičnosti, ki jih mora rejec, če hoče doseči zadovoljiv rezultat, upoštevati. Kunci so namreč zelo produktivne živali z intenzivnim presnavljanjem (metaboli-• zmom).To pomeni veliko porabo kisika in neoporečne klimatske ter higienske razmere. Intenzivna reja je osnovana na močnih krmilih, saj le tako lahko dosežemo visoko produktivnost in hiter prirast, ki morajo biti brike-tirana in zadosti trdna (obraba zob). Vsled tega se velikokrat postavlja vprašanje, ali je smotrno v sedanjem trenutku, ko je oskrba s krmili problematična, pričeti z novo proizvodnjo, ki prav tako sloni na krmilih. Vendar je treba povedati, da so kunci rastlinojede živali, ki dobro izkoriščajo voluminozno krmo, kot so trava, ohrovt, seno, korenje, detelja, prav tako pa tudi žita kot ječmen in oves. To pomeni, da lahko vse surovine za sestavo mešanic pridelamo doma in jih"ni potrebno uvažati. To velja tudi za sojo, ki predstavlja vir beljakovin, saj je lucerna zadostno nadomestilo zanjo.
Savo Ostrožnih
*
Volitve v samoupravne organe sozda
Pred dvema letoma, 14. novembra 1980, smo volili svoje delegate v samoupravne organe (delavski svet in samoupravno delavsko kontrolo). Letos jim bo potekel dveletni mandat, zato začenjamo priprave na nove volitve. Volitve bo razpisal delavski svet, volili bomo v tozdih, v enovitih delovnih organizacijah ter delovni skupnosti skupnih služb sozda, v skladu z določbami samoupravnih aktov. Volili bodo tudi v tistih članicah sozda, ki so se sozdu pridružile kasneje.
Volilna opravila naj bi sledila po naslednjem vrstnem redu.
Najprej razpis volitev. Volitve delegatov v delavski svet in v samoupravno delavsko kontrolo bo razpisal delavski svet sozda na svoji seji okrog 15. septembra. V sklepu o razpisu bodo navedli rok, od katerega naprej bodo začele teči priprave, posamezna
volilna opravila v tozdih oziroma v enovitih delovnih organizacijah (na primer od 1. oktobra 1982), imenovali volilne komisije, ki jih sestavljajo predsednik, tajnik, en član in njihovi namestniki, opredelili, koliko delegatov je treba izvoliti (skladno z določilom samoupravnega sporazuma o združitvi v sozd) in rok, do katerega morajo vsi tozdi oziroma enovite delovne organizacije ir, delovna skupnost skupnih služb sozda opraviti volitve (na primer do 14. novembra 1982).
Volilna komisija sozda bo usklajevala postopek volitev delegatov v delavski svet sozda, na podlagi poročil volilnih komisij tozdov oziroma enovitih delovnih organizacij bodo člani komisije ugotavljali in razglašali izid glasovanja in o tem poročali delavskemu svetu sozda. Predlagamo, naj bi komisija pripravila
tudi vse gradivo (zapisnike, glasovnice in podobno) za volitve.
Volilne komisije v tozdih, enovitih delovnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb sozda bodo opravile neposredno tehnično delo v zvezi s pripravo volitev (po vzorcih, ki jih bo pripravila centralna volilna komisija, bodo pripravile zapisnike, izpolnile glasovnice in drugo), ugotavljale, ali je kandidatna lista sestavljena v skladu z zakonom, imenovale volilne odbore, ugotavljale rezultate glasovanja in o njih poročale centralni volilni komisiji.
Kandidate za delegate v delavski svet sozda in organ samoupravne delavske kontrole bodo določali delavci na kandidacijskih konferencah. Kandidacijske konference bodo sklicevale organizacije sindikata po razpisu volitev, opraviti pa jih morajo najkasneje petnajst dni pred vo-
litvami. Postopek kandidiranja je določen v pravilih sindikalnih organizacij.
Na kandidatno listo za delegate v delavski svet sozda bodo v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v sozd, v vsakem tozdu, enoviti delovni organizaciji in delovni skupnosti sozda, postavili enega delavca, delavci vseh tozdov v okviru ene delovne organizacije pa bodo volili enega delegata v samoupravno delavsko kontrolo.
Vsa volilna opravila naj bi opravili v času od 15. septembra do 14. novembra, ko poteče skrajni rok za izvedbo volitev. Podrobna navodila za delo volilnih organov s časovno opredeli- ■ tvijo za posamezna volilna opravila naj bi izdala centralna volilna komisija, v sodelovanju s strokovnimi službami delovne skupnosti skupnih služb sozda. * V. Thaler
Pred 10. kongresom slovenskih sindikatov
Kako potekajo priprave
Samoupravljalska zavest in odgovornost delavcev za naš nadaljnji razvoj zahtevata od organizacij in organov sindikata, da svojo pozornost usmerijo na vsa tista področja, za katera je republiški svet zveze sindikatov že sprejel osnutke kongresnih gradiv. To so osnutek poročila o delu Zveze sindikatov Slovenije med 9. in 10. kongresom, osnutek sprememb in dopolnitev statuta Zveze sindikatov Slovenije ter osnutek resolucije »Naloge Zveze sindikatov Slovenije v boju za nadaljnji družbenoekonomski razvoj na socialističnih samoupravnih temeljih«.
Vsi ti dokumenti so bili objavljeni kot priloga Delavske enotnosti, sedaj pa se začenja javna razprava, Id bo trajala vse do 15. septembra.
Koordinacijski odbor sindikata delavcev članic sozda Merx, Id se bo sestal 20. avgusta 1982, bo ocenil potek aktivnosti, med drugim obravnaval prizadevanja za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije, delovanje samoupravne delavske kontrole, uresničevanje nekaterih nalog na področju socialne politike in usposabljanje sindikalnih aktivistov.
E. S.
Volilno programska seja OO ZSMS v Blagovnem centru
Mladi vedo, kaj hočejo
V letošnjem juniju so v osnovnih organizacijah mladinske organizacije tudi v Blagovnem centru mladi na volilno programskih konferencah ocenili svoje dosedanje delo, izvolili predsednika in predsedstvo osnovne organizacije ter sprejeli akcijski program. Na vseh sestankih so kritično spregovorili o opravljenih ali neopravljenih nalogah.
Lani so se člani zveze socialistične mladine po reorganizaciji delovne organizacije Merx in tozda Grosist na novo povezali v
osnovne organizacije. V Blagovnem centru jih je skupaj 126; 88 mladincev in 38 mladink. V času organiziranja tozdov, organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij, različnih komisij in odborov so bili mladinci bolj ali manj prepuščeni samim sebi in bili zato v nekaterih okoljih bolj, v drugih manj aktivni.
Vključevali so se v delo organov upravljanja, v delo delegacij, predvsem pa so bili uspešni na kulturnem in športnem področju, o čemer pričajo številna priz-
nanja.
Ob delu so se srečevali s številnimi problemi, ki tarejo mlade, pa jih ne znajo pa tudi ne morejo sami rešiti.
Kot obliko idejnega in akcijskega povezovanja so formirali koordinacijski svet osnovnih organizacij ZSMS, kjer so usklajevali predloge, pobude, mišljenja in oblikovali sklepe. Na sejah tega sveta so mladi sprejemali skupna stališča za uresničevanje vseh nalog in akcij v delovni organizaciji. Za predsednika je bil
izvoljen Franci Breznik, za namestnika Željko Lamut. Prizadevnost koordinacijskega sveta je nagradila tudi občinska konferenca ZSMS Celje, saj so bili mladi nosilci štafete. Nosila jo je predsednica osnovne organizacije delovne skupnosti skupnih služb Darja Majcen, spremljala pa sta jo Franci Breznik in Željko Lamut. To je bila zanesljivo velika spodbuda za nadaljnje delo.
Na junijskih programsko volilnih komisijah se je pokazalo, da se mladi vse bolj zavedajo, kako lahko svoje želje in interese uresničujejo edinole enotni in organizirani.
Sprejeli so programe dela, izvolili predsednike in člane predsedstev, podelili članske izkaznice in značke.
Mladi vedo, kaj hočejo. To je razveseljivo tem bolj v času, ko tečejo javne razprave o dokumentih za 11. kongres ZSMS, ki bo od 22. do 24. oktobra v Novem mestu. Prav na kongresu, kot najvišjem organu zveze socialistične mladine, bodo sprejeli vse tiste sklepne listine, ki bodo vodilo za prihodnjo še uspešnejšo akcijo.
Gre za to, da morajo mladi razpravljati o svojih problemih, ki jih je potrebno razrešiti, o položaju, ki ga je potrebno izboljševati in nenehno spreminjati, prav zato pa si morajo začrtati takšno pot do cilja, preko katere bodo najbolj učinkoviti. V vse razprave je treba vključiti ocene lastnega dela in smernice za boljši jutri.
Vedejevstvo kot kadrovska politika
V sarajevskem Oslobodjenju piše E. Badžak, kako smo že pred leti v razpisih nehali uporabljati »famozno« reelekcijo:
»Na ta način smo ustvarili bolj demokratično ozračje v kadrovski politiki, ker so bili prej razpisi z označbo »reelekcija« nekakšen tabu, saj se ni imelo pomena kosati z vodilnim delavcem, ki je bil že vnaprej »ponovno izbran«.
Vse lepo in prav, če ne bi reelekcije zamenjali s postavljanjem v. d. direktorjev. Saj bi bilo vse v redu, če se ne bi pokazalo, da je vedejevstvo izredno učinkovito, ko je treba izigrati razpisane pogoje. Zvedeli smo, da je v enem od najmočnejših sozdov v BiH nad dvajset v. d. direktorjev.
Namenoma nismo zapisali naziva sozda, ker vedejevščina ni samo njihova posebnost in še manj privilegij. »Vedemanija« se je dokaj razbohotila kar v vsem jugoslovanskem gospodarstvu. Hote se pozablja na zakonsko dolžnost, da je treba najmanj šest mesecev pred iztekom mandata ali odhoda z vodilnega delovnega mesta ali česa drugega to spraviti v javnost. Vsi se vedejo, kot bi jim direktorji iznenada zginevali in na vrat na nos imenujejo vršilce dolžnosti. Ko tak vedejevec odsedi z zakonom dovoljen rok, njegov tozd objavi razpis, na katerega se bo sam prvi javil. Preostali kandidati se ponavadi sploh ne prijavijo, ko zvedo, da na stolu, ki jih zanima, že nekdo sedi.«
Komentator še ugotavlja, da je vedejevstvo močno aktualno prav zdaj, ko v prenekateri tozd in delovni organizaciji izbirajo poslovodne odbore:
»Invazija vedejevščine prav gotovo opozarja na nedoslednost v izpeljevanju družbenih dogovorov o kadrovski politiki. Gre morda za pojav, o katerem slišimo vse pogosteje govoriti, da smo zašli v »krizo vodenja«. Naj bo tako ali drugače, »vedemanija« je postala bolezen naše kadrovske politike in bi jo kazalo z družbeno akcijo kar najhitreje ozdraviti.«
Z	\
STOPINJE V USTVARJALNOST
i
Odbor za kulturno dejavnost načrtuje izdajo-literarne priloge. Zatorej pogumno ošilite peresa, obrišite prah s svojih zapiskov, zatrite strah in sram ter nam čimprej pošljite svoj prispevek.
Uredništvo
Bernarda Sternad
Sreča — hrepenim po tebi
Kako je pust ta svet, v katerem zdaj živim, kako grenak je smeh, ki z grla ga spustim, kako je bedno to življenje, ki vsak dan ga živim, kako neznosno je trpljenje, ki neskončno ga trpim, kako je močno hrepenenje, da srečno zaživim.
Zakaj sva le prijatelja?
Kadar srečam te, moje nekdanje srce, v tvojih je očeh zmeraj vesel nasmeh.
Vem, da srečen si, kot srečen si bil vse dni, zato me za tebe ne skrbi.
Tudi jaz nekoč
sem srečna s teboj bila,
vendar sreča ta,
je hitro usahnita,
zato sva sedaj le prijatelja.
Praznina
Velika votlina v lobanji mi srečno živeti ne da, velika votlina v lobanji mi stika z ljudmi več ne da, ta črna votlina v lobanji me odrinila bo od sveta.
Branko Koštomaj
(črn)
Rodil se je človek.
Korak mu vodi po poti življenja.
Veliko postaj ima njegova pot:
zaničevanje,
pregon,
pretepanje,
strah,
groza...
Pogumno hodi — njegov korak je trden.
Hodi od postaje do postaje, ves sključen, umazan, krvav... Njegova volja je trdna.
Pot —
dolgi samozavestni koraki.
Živ je.
Duša išče srečo, telo svobodo...
Ni sreče, ni svobode...
Eno samo vprašanje — obup...: »Oh, bog, zakaj, zakaj?«
Od nekod se zasliši glas:
»Zato, ker si črn, črn, črn...«
(okno)
Soba — štiri stene.
Misli se predajajo melanholični glasbi. V monotonem vzdušju...
Telo je sproščeno.
Išče pogled novo spoznanje.
Tava po stenah, tava...
Ustavi se na velikem oknu...
Kako umazan je ta svet — skozi umazano okno.
Se je sis za pospeševanje proizvodnje hrane in preskrbo prebivalstva občin celjske regije le izvil iz povojev?
Hrana — skupna družbena skrb
O sisu za pospeševanje proizvodnje hrane in preskrbo prebivalstva občin celjske regije so na najbolj odgovornih mestih govorili že več let. Vendar še vse do danes, tako kažejo podatki, čeprav je od začetka podpisovarija samoupravnega sporazuma minilo že poldrugo leto, ta družbeno nadvse pomembna interesna skupnost ni prav zaživela. Na nedavni skupščini, po več kot letu dni prvi po ustanovnem zboru maja 1981, so delegati končno sprejeli program in dogovorili osnovne usmeritve bodočega in dolgoročnega delovnega načrta.
Leta 1978 so v celjski regiji začeli oblikovati osnutek družbenega dogovora o ustanovitvi regijske interesne skupnosti za preskrbo. Po družbenem dogovoru so se zavezali, da bo ta sis začel z delom januarja 1980. Ob neuspehu so se na pobudo družbenopolitičnih organizacij odločili za oblikovanje samoupravnega sporazuma. V podpis po delovnih organizacijah naj bi šel decembra leta 1980. Pred tem so se dogovorili o široki javni razpravi, v njej je pomembne zadolžitve sprejel sindikat, a odziv delavcev je pokazal, da vsi niso izpolnili sprejetih obveznosti. Več kot polovica ljudi ni vedela, za kaj gre. Javna razprava je zatajila. Podpisalo je komaj 60 odstotkov temeljnih organizacij. Maja 1981 so ponovili postopek podpisovanja. Od takrat pa do
danes se je bore malo spremenilo.
Izmed 928 potencialnih podpisnikov je samoupravni sporazum sisa za pospeševanje proizvodnje hrane in preskrbo prebivalstva občin celjske regije podpisalo le 755 temeljnih organizacij ali 81,4 odstotke. V Celju so podpisali 75,3-odstotno, v Laškem 50-odstotno, v Mozirju 92,9-odstotno, v Konjicah 97-odstotno. v Šentjurju 95,5-od-stotno, v Šmarju edini 100-od-stotno, v Velenju 88,7-odstotno in v Žalcu 79,5-odstotno.
Taki odstotki kažejo nič kaj ugoden odnos, nezrelost in politično neučinkovitost v posameznih delovnih sredinah. Šisza preskrbo lahko učinkovito dela le, če ga postavijo v stoodstotne okvire, kajti kaj hitro se najdejo delavci, ki bodo upravičeno navrgli, zakaj jaz plačujem, delavec v drugi temeljni organizaciji pa ne. Pridobivanje hrane in preskrba sta naša skupna družbena skrb, ki ne sme temeljiti na nikakršni volonterski pripravljenosti, ampak je zavezujoča za skupnost kot celoto. Le tako je mogoče načrtovati razpoložljiva sredstva (teh naj bi bilo letno približno od 50 do 60 milijonov) in pripraviti ustrezne programe.
Na voljo 28 milijonov dinarjev
Soodvisnost denarja m programa je povzročila v začetni fazi v okviru sisa precejšnje nespora-
zume. Ker niso vedeli, koliko denarja bodo uspeli zbrati, niso
v bojazni, da ne bi že ob za-fonu ponujali rešitev, ki jih ne bi bilo moč izpeljati in bi svojo skupnost postavljali pod vprašaj — pripravili sočasno s podpisom sporazuma tudi programe, ki so jih nekateri delavci pred podpisovanjem pač hoteli na mizo.
Sredstva na računu interesne skupnosti so se končno pričela zbirati, celo v nekoliko večjem obsegu, kot so za letošnje drugo polletje načrtovali. Na voljo bodo za svoje programe imeli približno 28 milijonov dinarjev. S tem pa vse začetne težave še niso izginile. Precej je še nejasnosti o delitvi dela med omenjenim sisom celjske regije ter med občinskimi in republiškim skladom za intervencije v kmetijstvu. Ponekod, v nekaterih občinah so, tudi ker regijski sis nikakor ni mogel zaživeti, začeli razmišljati o lastnih, pbčinskih sisih za pospeševanje proizvodnje hrane in preskrbo prebivalstva, kar bi privedlo do drobljenja, do neskončnega dogovarjanja že med občinami.
Na svetu občin celjske regije so problematiko regijskega sisa za preskrbo imeli večkrat na dnevnem redu. Na zadnjem sestanku so vodilni možje v občinah sprejeli obvezo in bodo vsak v svoji družbenopolitični skupnosti poskrbeli za to, da bodo do oktobra vsi delavci podpisali samoupravni sporazum, do takrat
/O ljubljanska banka
Splošna banka Celje
VIŠJE OBRESTNE MERE ZA VEZANE DINARSKE VLOGE
Da je dobro imeti nekaj rezerve, bo pritrdil vsakdo. Večje obrestne mere pa varčevalcu omogočajo, da nadomesti manjšo vrednost hranilne vloge tudi po daljši dobi varčevanja.
Nove letne obrestne mere za vezane dinarske hranilne vloge so:
—	15% za sredstva, vezana na 37 mesecev, .
—	13% za sredstva, vezana na 24 mesecev,
—	11 % za sredstva, vezana na 13 mesecev.
Kaj to pomeni v absolutnem znesku, si oglejmo na primeru vezave 50.000 din na 37 mesecev:
—	po 37 mesecih bo vloga skupaj z obrestmi narasla na 76,933,00 din,
—	po petih letih se bo vloga podvojila na 100.568,00 din.
Bolj smotrno je, da vam banka na hranilno vlogo pripiše 15% obresti letno.
pa naj bi v sisu pripravili tudi dolgoročne usmeritve svojega dela.
Polovico denarja v primarno kmetijstvo
V samoupravni sporazum so zapisali, da bodo polovico zbranega denarja namenjali za naložbe v primarno kmetijstvo, 37 odstotkov za nakupe pšenice doma in drugod, 12 odstotkov denarja bo intervencijske narave, za kritje razlike pri nakupu sladkorja, olja in podobnega ter en odstotek za delovanje sisa.
Spričo dejstva, da proizvodnja hrane ne napreduje, temveč celo nazaduje, tržna proizvodnja mleka pada približno za pet odstotkov letno, potrošnja pa skokoma narašča — slišali smo podatek, da se je potrošnja svežega mesa v regiji dvignila za 13 odstotkov, potrošnja mesnih izdelkov za 7 odstotkov, v svetu raste ta poraba od 1,5 do 2 odstotka — je osnovna usmeritev sisa predvsem prizadevanje, kako zagotoviti povečanje kmetijske proizvodnje. Da to ni enostavna stvar, je seveda popolnoma jasno, še zlasti ob tolikšnih vrzelih v našem kmetijstvu, ki jih je treba najprej zakrpati, da bi lahko karkoli širili.
Program za letošnje drugo polletje je zatorej v prvi vrsti gašenje požara, poskus odpraviti vsaj najbolj boleča nesorazmerja kmetijskega pridelovanja. Na osnovi tega je delovna skupina, v kateri so bili tudi predstavniki obeh nosilcev preskrbe na celjskem območju, sozdov Merx in Hmezad, pripravila programske naloge. Odločili so se za subvencioniranje odkupa mleka, gove-
jega in svinjskega mesa v zasebnem in družbenem sektorju, za urejanje kmetijskih zemljišč in travnatih površin za pašnike, sofinancirali bodo odkup pšenice v drugih republikah in subvencionirali pridelavo doma, nekaj denarja pa namenjajo tudi za povečevanje staleža živine.
Osnutek programa za leto 1982
Delegati sisa za pospeševanje kmetijske proizvodnje in preskrbo prebivalstva občin celjske regije so med nalogami za letošnje drugo polletje v ospredje postavili v skladu z razrezom sredstev po samoupravnem sporazumu predvsem pospeševanje proizvodnje nekaterih osnovnih življenjskih artiklov.
Na prvem mestu je subvencioniranje odkupa mleka v višini 0,5 po litru odkupljenega mleka pri zasebnikih ali v družbenem sektorju celjske regije. Denar bodo nakazali proizvajalcem. Ker na celjskem območju odkupijo letno okoli 40 milijonov litrov mleka, bodo za polletne subvencije zagotovili 10 milijonov dinarjev. Za količine mleka, ki jih na celjskem območju odkupu-jejoLjubljanske mlekarne, tečejo med celjskim regijskim sisom in sisom za preskrbo mesta Ljubljane dogovori o refundaciji zneska za to odkupljeno mleko.
Da bi vsaj deloma omilili pomanjkanje govejega mesa v drobni prodaji na območju celjske regije, so se odločili, da bodo kilogram odkupljenega gove jega mesa bikov nad 500 kilogramov in telic nad 430 kilogramov sub-
vencionirali z po 2 dinarja. Za to bodo predvidoma potrebovali 8 milijonov dinarjev. Ta denar bodo izplačali pri oddaji goveda, skupno z izplačilom premij republiškega ter občinskega sklada za intervencije v kmetijstvu. Po komadu odkupljenega prašiča, so se dogovorili, bodo odobravali subvencijo v višini 500 dinarjev, pod pogojem, da bo prašič težak najmanj 90 kilogramov. V te namene dajejo poldrugi milijon dinarjev.
Na osnovi programa organizirane setve pšenice v jeseni 1981 bo znašal letošnji odkup pšenice na celotnem območju celjske regije okoli 2.000 ton, vendar bo ta zaradi ujme, ki je poškodovala velik del posejanih površin, verjetno nekoliko manjši. Subvencija po kilogramu odkupljene pšenice znaša 1 dinar, zanjo pa bodo potrebovali od enega od dveh milijonov dinarjev, odvisno pač od škode, ki jo je napravila na posevkih toča.
Približno milijon dinarjev so oddelili za usposobitev višinskih pašnikov v mozirski občini, od polovice do poldrugega milijona dinarjev pa za investicije v govejo Žredči, v povečevanje staleža gtivedi, lahko tudi telet, ki se dajejo v organizirana pitališča. Za novo postavljeno govedo v stojišče bodo primaknili 5.000 dinarjev premije in to tako, da bodo ta denar ob privezu dodelili kot kredit, ob oddaji pa se bo spremenil v dotacijo.
Ostanek denarja, približno pet milijonov dinarjev so namenska kreditna sredstva za nakup pšenice in koruze, za sovlaganja in nakupovanje v drugih jugoslovanskih republikah.
		Ta teden v prodajalni MELODIJA:
		—	pianina: PETROF, LINA, FORSTER —	pihala, godala, violine in otroški instrumentarij OFRO
		— TV sprejemniki črno-beli
		— notni material za vse glasbene instrumente in strokovna literatura
Stran 11
Za razvedrilo
Drobna korist
Večerrije novosti »tako rekoč neuradno« sporočajo, da beograjski inšpektorji kaznujejo občane, ki odvržejo vozovnico na pločnik, ko izstopijo iz mestnih avtobusov in tramvajev.
Pedantneži se kazni izognejo na ta način, da vozovnice sploh ne — kupijo.
Sanje
Najnovejša izdaja neke ameriške sanjske knjige trdi, da pomeni sanjati o špinači, »da boste, dobili lepo vsoto, ki se je niste nadejali«. Dosti slabše je sanjati o cvetači. Posledica bo, da vas bodo izdali najboljši prijatelji.
Pes rešil 92 življenj
Parnik S. S. Ethie z nosilnostjo 414 ton je 10. decembra leta 1919 zaplul naravnost v središče ■1 hudega viharja, ki je besnel ob Novi Furlandiji. Noben mornar se ni upal odplavati do obrežja in poiskati pomoč. 92 potnikov in mornarjev, ki so se stiskali na splavu, je do brega na vrvi pri-vlekel — pes.
Valjasta jajca
Danskim živilskim tehnologom je uspelo spremeniti obliko kokošjega jajca. Izoblikovali so avtomatiziran postopek, po katerem iztisnejo sveža kurja jajca iz lupin in jim dajo valjasto obliko. Takšna jajca prodajajo trdo kuhana. Kot zagotavljajo danski živilski tehnologi, so to storili iz praktičnih razlogov, ker so izračunali, da je treba pri mnogih jedeh, ki jim dodajajo kuhana jajca, zrezana na kolobarje, odvreči precejšen del, ker v njem ni rumenjaka.
Kolibri
Ta najmanjša ptica zamahne s krili 80-krat na sekundo, toda kadar dvori samici tudi do 200-krat na sekundo.
Diploma pri šestnajstih
Na kalifornijski univerzi je diplomirala iz medicine študentka Mariel Aragon nekaj dni po svojem šestnajstem rojstnem dnevu. Na vseučilišče se je vpisala kot 11-letna deklica. Specializirala se bo v ortopediji. Mariel Aragon je spregovorila že z osmimi meseci, kot dveleten otrok pa je že znala brati, pisati in reševati preprostejše matematične naloge.
Učinkovita prevzgoja
V Munchnu so uvedli kazni za mlade, ki jih prvič zalotijo pri kakšnem prekršku. Tako moramo, na primer, tisti, ki jih zalotijo brez vozovnice, čistiti vagone miinchnske podzemne železnice, tatovi morajo negovati stare ljudi ali pa brezplačno prenašati pohištvo, razgrajači in tisti, ki so vlomili v tuj avtomobil, pa pomagati v bolnišnicah.
p
Slabi vzorniki
Naposled so Angleži izvedeli, kdo so najslabši vozniki v njihovi deželi: policisti iz Manchestra. Zavarovalna družba, ki ima^za-varovanih 11.000 njihovih vozil, je morala namreč v preteklih štirih letih izplačati za škode na njihovih avtomobilih milijon 250 tisoč funtov. Morda je prav zato sedaj nekaj zavarovalnic odklonilo, da bi sklenili nove zavarovalne pogodbe s policijo v Manchestru.
Ponudba v škatli
V New Yorku so uvedli zanimivo novost v trgovini z oblačili. Prodajati so začeli tako imenovane »canned couture«, kar pomeni moda v škatli. V škatli je moško ali žensko oblačilo, to je lahko cela obleka, hlače, zimski ali dežni plašč, če je kupec moški. V škatlah za ženske pa so krila, bluze, razne obleke in tako dalje. Bistveno pri tem je, da oblačilo, ki ga kupec lahko kupi v škatli, ni dokončano, ampak le skrojeno, in to po modelih znanih trgovskih hiš Pariza ali Londona. Škatla s takim oblačilom velja od 14 do 30 dolarjev, kupec si lahko sešije obleko sam, plašč pa dokonča krojač.
Nekaj za nas voznike
Čudna so ameriška sodišča, pa tudi sodniki, kar priča primer La-rryja Browna, ki ga je prometna policija prijela, ker je vinjen vozil avtomobil, toda sodnik Ray Fenton ga je kljub temu oprostil krivde. Voznik ni bil namreč samo rahlo vinjen, še več, bil je tako pijan, da postopka proti njemu ne morejo nadaljevati ali pripeljati do konca. V obrazložitvi je sodnik, ki ga je oprostil krivde, pojasnil, da je bil Brown tako pijan, da se ni spomnil izkoristiti pravice, ki mu jo daje zakon države, to je, da zavrne pihanja v preizkusni balon, ko to zahteva prometna policija. Zato mu tudi ni mogel soditi.
»Zvočna banka«
Ali ste že slišali, da imajo v londonskem inštitutu za registracijo zvokov »zvočno banko«, v kateri hranijo okoli 30.(100 zvočnih dokumentov, med kate-
»Mica, za dopust je vse nared: ti imaš turistične prospekte s cenami in v skrinji še kos mesa, jaz pa sem prinesel nekaj šmarnice ...«
Rešitev
križanke
iz
6. številke Vestnika
Vodoravno:	SKALOVI-
TOST, PRAGA, PARALELOGRAM, RABIN, ULAN, SKROTOVIČENOST, TOVARNA, RI, SEMIT, UTA, IAN, MET, UNA, MALIK, JAKOB, RUDA, KB, IVAN POTRČ, ARA, ORA, ANAA, LANINA, ABAK, NJORKA, INKRECIJA, CE, TRS, KNA, CARAR
rimi so poleg glasov najrazličnejših ptičev in živali z vsega sveta tudi govori znamenitih ljudi.. Brahmsov glas spada med najstarejše zvočne zapise te vrste, saj so ga posneli v prejšnjem stoletju (fonograf).
Najstarejši in najmlajši pilot
Thomas Williams iz Sewa-berga v kanadski pokrajini Ontario je svoje pilotsko dovoljenje obnovil maja 1973, ko je bil star 85 let. Najmlajši, ki je napravil izpit za vojnega pilota, je bil s petnajstimi leti in petimi meseci Thomas Dobney, pilot britanskega vojnega letalstva. Amerikanka Betty Bennnett pa je leta 1952 na Kubi prvikrat samostojno poletela z 10 leti.
Kilometri vzvratne vožnje
Italijana Domenico Visaro in Dante Bulzoni sta v vzvratni vožnji prevozila 15.000 kilometrov in 81 metrov. Tako stasi zagotovila častno mesto v Guinnessovi knjigi rekordov. Prejšnji rekord v taki vožnji sta dosegla Američana Charles Chrichton in James Harpis, ki sta leta 1930 prevozila razdaljo med New Vorkom in Los Angelesom — 11.500 kilometrov.
Stran 12
festnik
Fotoreportaža
Vsi na kolo z Merxovo pomočjo
Ena največjih prireditev kolesarskega kluba Celje, katerega pokrovitelj je naš sozd, je organizacija kolesarskega maratona »Kozjansko«.
Prireditev, ki iz leta v leto dobiva vse večje razsežnosti, v Celje že privablja na stotine kolesarjev — rekreativcev.
Organizacija tako množične prireditve na dolgi poti okrog Kozjanskega zahteva nemalo truda. Iz leta v leto vse večje število udeležencev od blizu in daleč pa potrjuje, da je prireditev po meri in okusu kolesarjev.
Športniki celjskega Partizana na partizanskem mnogoboju Jugoslavije
Zbor na »otoku miru«
Sredi junija se je v Rovinju na 28. partizanskem mnogoboju Jugoslavije zbralo okrog 1.500 ude-Težencev, športnikov iz najuspešnejših športnih društev v naših republikah in pokrajinah. Iz Slovenije sta prispela dva avtobusa s 120 potniki, med katerimi je bilo kar 32 prizadevnih športnikov in športnih delavcev Partizana Ga-berje iz Celja. Član tega društva sem že dvanajst let in se se mnogoboja udeležila četrtič, kljub temu pa je prireditev tudi tokrat napravila name izreden vtis.
Turistično naselje »Villa Rubin« se je spremenilo v pravo mravljišče; nenehno so se vrstile različne manifestacije, srečanja, izmenjavali smo značke, zastavice, besede. Zgodaj zjutraj smo se' zbrali predstavniki iz vseh republik ih obeh pokrajin in posadili 88. dreves v trajen spomin na tovariša Tita z obljubo, da stopamo po njegovi poti. Tovariš Tito je bil pokrovitelj zbora od leta 1951 pa vse do svoje smrti. Iz vseh grl je zadonela pesem »Druže Tito mi ti se kunemo...«
Otvoritev je bila na Trgu maršala Tita v Rovinju. Od tu smo krenili na partizanski marš in sočasno položili vence na grobove borcev, ki so dali svoja življenja za svobodo Istre. Ob zaključku kulturnega programa se je razvilo kolo bratstva in enotnosti, za spremljavo pa so poskrbeli glasbeniki Partizana iz Lepoglave.
Popoldne so nam pripravili srebanja v posameznih delovnih organizacijah. Partizan Slovenije je bil gost v Plavi laguni v Poreču, kjer smo si ogledali njihove številne športne objekte. Najhra-brejši so se lahko poskusili celo v vodnem smučanju. Fantje so se pomerili v malem nogometu, dekleta v odbojki. Povsod nas je spremljala pesem, radosti in veselju ni bilo konca.
Naslednji dan smo že ob pol šestih zjutraj Slovenci krenili na orientacijski pohod, označen s številnimi kontrolnimi točkami, kjer smo preverjali svoje znanje iz
Tudi naši delavci na partizanskem mnogoboju Jugoslavije v Poreču in na Brionih.
splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, se znašli pred nepredvidljivimi ovirami, bili prisiljeni nuditi prvo pomoč. Vse ekipe so dokazale, da so sposobne izvrševati naloge tudi na tem področju.
Seveda pa prizadevni delavci turističnega naselja niso pozabili poskrbeti za razvedrilo, ples in zabavo. Pripravili so skupen kulturni program, v katerem so sodelovali predstavniki vseh republik in pokrajin. Slovenci smo se dobro odrezali, saj nas je nadvse uspešno zastopal ansambel Ultra iz Čelja.
Zanesljivo nepozabni pa bodo za vedno v naših srcih ostali Brioni, ki so nas v prekrasnem sončnem dnevu pozdravili v vsej svoji veličini. Vodstvo Brionov in vojaki te vojne pošte so nas sprejeli nadvse prisrčno, s kulturnim programom, pesmijo, glasbo. Preko prostranih zelenih livad so tekale srne in jeleni. Enkratno.
In prav tu, kjer je bival naš tovariš Tito, so bili nagrajeni najboljši. Podelili so prehodne zastave tovariša Tita; posebne diplome in priznanja Partizana Jugoslavije ter prehodne kristalne vaze najboljšim mestom in vaškim krajevnim skupnostim.
Iz naše republike je zastavo prejelo društvo Partizana iz Šoštanja, posebno diplomo -društvo Partizana i^ Šentjurja in kristalni vazi krajevni skupnosti Prebold in Bakovci.
Ob tem ne morem mimo dejstva, da je naše društvo Partizan Gaborje že vrsto let med najboljšimi v naši republiki. Pred dvema letoma smo prejeli zastavo, imamo že dve specialni diplomi in dve plaketi, na kar smo izredno ponosni in kar nas seveda zavezuje, da smo še bolj aktivni in delavni.
Partizanski mnogoboj je le delni prikaz športnih aktivnosti, ki se' skozi vse leto razvijajo v društvih širom po celotni Jugoslaviji. To je zbor naših narodov in narodnosti, združenih v pesmi in plesu, v športnih manifestacijah. 1.500 udeležencev je preživelo zanesljivo tri nepozabne dneve in se razšlo z istimi željami, istimi cilji, da se ponovno srečamo prihodnje leto v Črni gori. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali in nam omogočili udeležbo, zlasti pa sestavljeni organizaciji združenega dela Nlerx Celje.
Zdenka Zimšek
V upravni zgradbi sozda smo uredili vitrino, v kateri je le del odličij in priznanj našim delavcem, športnikom —rekreativcem, ki so jih prejeli na različnih boriščih bogate športne dejavnosti.
Rekreativni
odmor
odgovorno lotili in uspehi niso izostali. Delavci Blagovnega centra smo že na prvih letnih trim igrah sozda Merx zasedli prvo mesto, na zimskih smo bili tretji, zelo uspešni smo bili v sindikalnih športnih igrah.
V teoriji in praksi vznika vedno več novih organizacijskih in vsebinskih oblik športa in rekreacije in to pomeni, da na tem področju kakovostno napredujemo. Množičnost je tista temeljna usmeritev, v katero vlagamo vse naše napore in prizadevanja. V šport in rekreacijo želimo vključiti čim širši krog zaposlenih pa tudi njihove družinske člane.
Med tovrstnimi pobudami in zamislimi je gotovo vredno omeniti organiziranje aktivnega odmora za vse zaposlene med delovnim časom. Doslej znane analize so izredno pritrdilne in vemo, da so se delavci v te akcije vključevali sprva v manjšem številu, sramežljivo in z nezaupanjem, kasneje pa z vedno večjim veseljem; vedno več je bilo tistih, ki so menili, da na ta način postajajo produktivnejši, vedrejši, bolj zdravi.
Razvoj telesne kulture in športne rekreacije poteka ponekod hitreje, drugod počasneje, vendar je misel o redni organizirani in vodeni rekreaciji v odmoru med delovnim časom izredno pomembna. O njej vse bolj razmišljamo tudi v naši delovni organizaciji.
Športna rekreacija postaja v okviru celovite telesne kulture vedno pomembnejši sestavni del življenja in dela delovnih ljudi in občanov. Tega so se nedvomno zavedali že v tozdu Grosist, o čemer pričajo številne nagrade in priznanja,ki so jih delavci — športniki prejeli na mnogih športnih tekmovanjih v najrazličnejših športnih panogah.
Delavci so sodelovali v malem nogometu, streljanju, kegljanju, plavanju, namiznem tenisu, na tekmovanjih s poslovnimi partnerji, v sindikalnih športnih igrah.
Ta njihova prizadevanja in njihovi uspehi so nas v Blagovnem centru spodbudili in obvezali, da nadaljujemo s športno aktivnostjo, jo razvijamo v Blagovnem centru. Dela smo se izredno resno in
Ob vsem tem ne moremo mimo dejstva, da je potrebno za naše ljudi in njihove družinske člane poskrbeti tudi, ko so na letnem oddihu v naših počitniških domovih. Tudi v tej smeri bomo v naši delovni organizaciji v bodoče načrtovali programske zasnove ter skušali popestriti njihovo počitnikovanje z organiziranjem kulturnih in športno-rekreativnih prireditev in tekmovanj. Predlagamo, da k tej akciji pristopimo organizirano preko nosilcev teh dejavnosti v celotnem sozdu Merx.
Z. Zimšek
č'
Glasilo delavcev SOZD Mcrx Celje izdajajo delovne organizacije Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Laško. Kmetijska zadruga Slov. Konjice. Kmetijski kombinat Šentjur, Mlinsko predelovalna industrija Celje. Blagovni center Celje. Dravinjski dom Slov. Konjice. Moda Celje. Potrošnik Celje. Savinja Mozirje. Teko Celje. Tkanina Celje, Gostinsko podjetje Celje. Hoteli in gostinstvo Celje. Turist Mozirje. Košenjak Dravograd, Zdravilišče Dobrna. Reklama Celje in delovna skupnost skupnih služb sozda Naklada 7.200 izvodov. Izhaja enkrat
mesečno. Ureja uredniški odbor s kolektivno odgovornostjo: Zdenka ZIMŠEK. Karmen MAGVAR, Rado TERŽAN. Zdenka DET1ČEK. Danica DOSEDLA, Boris KMET. Mirjam BEVC. Tehnični urednik: Marjan IVANUŠ — DEl.O — TOZD Delavska enotnost. Naslov uredništva: SOZD Merx. Ul. 29. novembra 16. 63000 Celje — telefon (06.3) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo SOZD Mtrx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Ljubljana.y