vest^ 7-8-2004 Planinska vila ratitovškega kraljestva 50 let po vojni zgrajene Krekove koče na Ratitovcu (1642 m) & Alenka Veber 0 Arhiv PD za Selško dolino Železniki Da je Ratitovec priljubljena gora, pričajo številni planinski vodniki, ki nas vabijo, naj se povz-pnemo nanjo. Mimo njega vodita tudi Razširjena slovenska planinska pot in Loška planinska pot. Pozimi Ratitovec pomeni privlačno snežno turo in sodi med najbolj obiskane vrhove prav v tem času. V poletnih mesecih bomo na njem našli pisano gorsko cvetje, z malo sreče pa bo pozorno oko opazilo tudi gamsa in ruševca. Nezahtevne poti, ki vodijo na Ratitovec, so še posebno primerne za vse, ki se s planinstvom šele začenjajo ukvarjati. Nikakor pa gore ne smemo podcenjevati, saj nas lahko preseneti, zlasti pozimi. Prtovški župnik Ko govorimo o Ratitovcu, najvzhodnejši gori Julijskih Alp, nikakor ne smemo prezreti ra- zvoja planinstva v Selški dolini. Še prej pa se bomo ustavili pri dr. Janezu Evangelistu Kreku (1865-1917), organizatorju slovenskega zadružništva, katerega delež v usodi slovenskega naroda je neprecenljiv. Koča na Ratitovcu se namreč danes spet imenuje po njem. Doslej smo Kreka poznali samo po njegovem političnem, socialnem, gospodarskem, duhovniškem in slovstvenem delu; čas je, da ga spoznamo še z druge strani. Veliko o njem izvemo iz petega zvezka Izbranih spisov (Mohorjeva družba Celje, 1993, 97-98), ki opisuje njegovo življenje in delo v letih od 1900 do 1907. Krek je potoval ši-rom po domovini in zunaj nje ter imel številne govore. Kljub zaposlenosti si je našel čas za oddih in do materine smrti (1903) zahajal na počitnice v Selca. Pozneje si je izbral skromno, a slikovito vasico Prtovč (1040 m) s cerkvico Marije Pomočnice. Tam je svojo službeno opravo zamenjal za irhaste hlače, dokolenke, kratek jopič in star klobuk. Tako opravljen je hodil po Prtovč pod Ratitovcem 0 Alenka Veber vt^j^k 7-8-2004 & dr. Rudolf Andrejka dr. Janez Evangelist Krek bližnjih gozdovih in vrhovih, »povsod, le po stezi ne, zdaj gor, zdaj dol, pa čez plot, po vseh štirih« in opravljal službo prtovškega župnika. K njegovim mašam so radi prihajali tudi dolinci, četudi je bilo do tja poldrugo uro hoje ali več. Prtovčanom je Krek pomagal napraviti vodovod; nad koritom sredi vasice je postavil klop, na kateri se je ob večerih zbrala skoraj vsa vas in prisluhnila njegovi gospodarski, politični in prosvetni šoli. Tam so Kreka obiskali številni znanci in prijatelji. Kralj Selške doline Tako je Krek poimenoval Ratitovec in hkrati vrgel seme na pot planinstva v Selški dolini. Leta 1907 so se njegovi prijatelji strnili v krog ustanoviteljev prve Selške podružnice SPD, da bi v Krekov spomin na temenu Ratitovca nekoč zgradili planinsko kočo. Ta je ob dograditvi leta 1925 dobila njegovo ime. V Planinskem vestni-ku (PV) iz leta 1908 lahko beremo, da je prvo pobudo za graditev koče na Ratitovcu dal prav Krek. Čeprav je bila dokončana šele dobrih deset let po njegovi smrti, pa domačini vendarle niso pozabili na dobrodušnega Kreka. Prej so bili tam le bogati lovski revirji Ratitovca, Laj-narja, Možica in Porezna, ki so privabljali »pete-linarje«, Krekova koča na Ratitovcu pa je prav gotovo začela še bolj odpirati nove poti planinstva v Selški dolini. Že Krek jo je po bližnjicah prek planine Pečane mahnil v Bohinj ali pa na obisk k dražgoškemu župniku Pfajfarju, ki je bil načelnik podružnice SPD za Selško dolino. § hm S 2 s! • Do glavne sezone bodo na Krekovi koči dokončali še prenovo glavne jedilnice. • V predavalnici Osnovne šole Železniki bosta 23. julija ob 20. uri s sliko in besedo predstavljeni življenje in delovanje koče v vseh letih njenega obstoja. • Celotna kronika koče bo predstavljena v zborniku občine Železniki »Železne niti«. • Na Jakobovo nedeljo, 25. julija, bo na Ra-titovcu osrednja proslava s kulturnim programom in planinsko zabavo. • PD za Selško dolino Železniki je ob jubileju izdalo stenski koledar z dokumentarnimi fotografijami zgodovine Krekove koče. • Društvo v letošnjem letu začenja tudi akcijo 100 vrhov, ki je povezana s praznovanjem 100-letnice ustanovitve (leta 2007). Dnevniki so že na voljo. Misel Krekove koče - rojstvo samostojne podružnice Planinski vestnik (PV) je že v prvem letniku prinesel zapis O planini Pečani. Ob bližajočem se odprtju Krekove koče na Ratitovcu leta 1925 je tajnik društva dr. Rudolf Andrejka (18801948) za PV napisal obširen članek o takrat malo poznanem Ratitovcu. Natančno je popisal vsa prizadevanja, da bi na njem postavili planincu Kreku »tak spomenik, ki naj bo izraz njegovega mišljenja in delovanja, ne mrtvi kamen, ampak živa in oživljajoča socialna naprava; saj to so planinska zavetišča«. Ob graditvi Krekove koče so zaradi pomanjkanja denarnih sredstev celo pomislili na to, da bi kočo prepustili v last Osrednjemu društvu SPD v Ljubljani, saj bi bi- 32 _ > y 7-8-2004 lo s tem podružničinemu odboru in vsej dolini odvzeto veliko breme. A to se do odprtja Krekove koče 9. avgusta 1925 vendarle še ni zgodilo. Nedeljsko jutro tistega dne je številnim planincem, ki so se z vseh strani odpravili na Ratito-vec, postreglo s čudovitim razgledom vse do Triglavskega pogorja. Ta dan je bila Krekova koča, planinski vili podobna, kot je zapisal Slovenski narod, vsa v zastavah, slika dr. Kreka pa okrašena s planinskim cvetjem. A že po letu dni je kočo od Selške podružnice kupil Osrednji odbor SPD. Brez dvoma je to dejanje pustilo grenak pečat in medsebojne zamere ter povzročilo hudo razočaranje članov podružnice. Po tem dogodku je samostojna Selška podružnica delovala samo še tri leta, nato so njen sedež prenesli v Škofjo Loko. A pustimo grenko plat zgodovine, kajti že 1. maja 1940 so se vrata Krekove koče zaradi bližajoče vojne morala zapreti. Takratni oskrbnik in zakupnik koče Drago Dolenc je lahko s seboj odnesel vpisne knjige, Krekovo knjižno zbirko ter »ratitovški zvon«. Kar je še ostalo, je dokončno pogoltnila zgodovina 1. maja 1943, ko so kočo zažgali partizani domačini. Tudi povojna leta so prinesla podobne težave, ki pa so jih, kot kaže danes, takratni ljubitelji zdrave planinske misli le uspešno prebrodili. Leta 1950 je bilo ustanovljeno novo samostojno Planinsko društvo za Selško dolino s sedežem v Železnikih, ki je znova začelo ustvarjati zgodovino z željo po postavitvi nove koče na starih temeljih. Ratitovec - občutek visokogorja Pot do nove koče je bila podobna kot pri številnih drugih kočah po slovenskih gorah. Nešteto ur prostovoljnega dela, težak dostop in pomanjkanje denarja. Pri graditvi so sodelovali malodane vsi ljudje iz raztresenih vasic pod Ra-titovcem. Tako so že 18. julija 1954 odprli novo kočo; danes vzorno oskrbovana pričakuje ljubitelje planin, ki ubirajo številne poti po sončnih obronkih Ratitovca. Do današnjih dni je Krekova koča doživela številne spremembe, ki še povečujejo njeno domačnost. In ne nazadnje, na širokih zelenih planotah okoli nje se še vedno bohoti gorsko cvetje, razgled ob lepem vremenu pa bo obiskovalca nagradil z obširnim razgledom vse od Triglava do Notranjskega Snežnika. Kljub skromni nadmorski višini so ratitov-ška širna prostranstva pravi južni stražar Julijskih Alp. Vse to je, upam, postavilo trdne temelje današnji Krekovi koči, ki prav v letošnjem juliju praznuje petdesetletnico. Naj jo odslej maje samo še veter. O PD Maribor Matica organizira Dan slovenskih planincev 11. septembra 2004, ob 11. uri na koči na Žavcarjevem vrhu Ko se čas najbolj množičnega obiskovanja slovenskih gora prevesi h koncu, se planinci zberemo, da zaokrožimo svoja srečanja. To še ni konec planinske sezone, je le priložnost, da s svojo udeležbo pokažemo, da je hoja v gore več kot zgolj osebno doživetje. Prispevamo k tradiciji slovenstva, ki jo sooblikuje tudi naš odnos do gora. Pridite h Koči na Žavcarjevem vrhu, da se srečamo planinski prijatelji iz vseh koncev Slovenije in tujine in preživimo prijeten dan v naravi. S 2 33