A§ GLAS DROGA številka 1 januar 2001 Vse pomembne resnice so preproste. H. Jackson Brovvn jr. Pospravili smo novoletno okrasje in pometli osute smrekove iglice. Čar praznikov se je razblinil in z njim kratka iluzija o uresničitvi vseh želja. Spet je odprta pot delu, hitenju, plačevanju računov in seveda tudi nestrpnemu pričakovanju dopusta. In ob letu bomo vso stvar začeli znova; navidez monotona igra, ki pa v resnici vsak dan znova ponuja marsikaj, zaradi česar se splača vstati ob zori in oditi med ljudi. Na naših poteh vsakodnevnih dolžnosti in skrbi nas namreč spremlja na kupe življenjskih zgodb ljudi, katere poznamo ali za katere smo samo slišali, spremljajo nas drobni dogodki iz obstoja živega in neživega; danes nas nekdo potrebuje in jutri mi prosimo pomoči; spomladi brstijo veje in jeseni se usipa listje z njih; ptica spleta gnezdo in v oktobrskih jutrih se nad potokom pretegujejo meglice. Ker smo včasih utrujeni ali žalostni (morda tudi zelo prizadeti), tu in tam spregledamo te drobne stvari. Včasih smo tudi preveč površni, da bi zagledali vsaj delček tega, mimo česar hodimo dan za dnem in zato se nam često zazdi, da tavamo v praznini. Nekoč mi je znanec dejal, da bi morale imeti vse slovenske družine v svojih omarah večerne obleke in da bi morali vsi nekajkrat v letu obiskati gala predstave v prestolnici. Menil je, da bi morali enkrat ali dvakrat v letu" skočiti" kar do Dunajske opere - saj je do tam le nekaj ur vožnje in danes imajo že vsi (!) dobre in udobne avtomobile. Dodal je, da je sramota, ker so ljudje tako mlačni do takih kulturnih podvigov... Ni se mi zdelo vredno komentirati besed, ki so v svojem bistvu posmeh vsem, ki se s težavo prebijajo iz meseca v mesec in ki varčujejo vse leto, da lahko obujejo in oblečejo otroke. Vprašala sem ga le, kdaj je zadnjikrat slišal žvižgati kosa, pa vprašanja očitno ni razumel, saj se je nekoliko zmedel in ni več odprl ust. Skratka, če si hočemo polepšati delovne dneve in si odpočiti misli od neštetih skrbi, ne potrebujemo dragih večernih oblek, pa tudi pozlačenih dvoran ne in še manj sofisticirane gospode! Zadostuje prijazen pogovor s sodelavcem ali sosedom; zadostuje postaviti na okensko polico leseno hišico za ptice in jih opazovati, kako že ob svitu prihajajo zobat proso; zadostuje vzeti kanglico in zaliti rože ter mimogrede prisrčno obgovoriti otroka, ki se pritepe mimo; ako zvečer ostane časa za nekaj strani dobre knjige in ako obiščemo vsaj dve odrski predstavi na leto v domačem kraju, toliko bolje... Zadostuje tudi veliko poslanstvo, katerega se niti ne zavedamo - delo za dom in družino, povezano z neštetimi skrbmi in radostmi, brez katerih ni ne življenja ne toplega sožitja z vsem okrog nas... Sonja Požar Foto Dragica Mekiš POSLOVNI NAČRT 2001 LETNI POSLOVNI NAČRT DROGA 2001 S predstavitvijo in sprejemom predloga letnega poslovnega načrta (v nadaljevanju: LPN) DROGA 2001 na 2. razvojni konferenci v novembru, je bil zaključen postopek predračunavanja poslovanja za leto 2001. Nadzorni svet družbe je na svoji decembrski seji potrdil s strani uprave predloženi LPN DROGA 2001 in na ta način zadolžil upravo družbe za izvedbo navedenih aktivnosti in uresničitev zastavljenih ciljev. Leto 2001 bo za DROGO zgodovinsko. Prvič bo večina poslovanja združena pod skupno streho (nova tovarna) in tudi ostali programi bodo zaokroženi. DROGA je (bo) tehnološko posodobljena in konsolidirana. Kar pa je še posebej pomembno - DROGA se spreminja iz pretežno na slovenski trg usmerjenega podjetja v globalno delujočo družbo. CILJI POSLOVANJA Leto 2001 predstavlja pričetek uresničevanja usmeritev, začrtanih v dokumentu SPN DROGA 2005 - zagotavljanje visokih stopenj rasti izvoza (tudi z nakupi in prevzemi podjetij), ohranjanje pozicij visokih tržnih deležev na domačem trgu, nadaljevanje procesa racionalizacije poslovanja in povezovanja elementov poslovne odličnosti. Temeljni cilji poslovanja v letu 2001 so: 1. 10% rast izvoza, 2. nakupi in prevzemi podjetij, 3. zniževanje stroškov na račun nove tovarne, 4. ničelna rast na domačem trgu, 5. 50% bruto pokritje na domačem trgu in 45% bruto pokritje v izvozu, 6. zagotavljanje kakovosti preko zadovoljstva zaposlenih, kupcev in dobaviteljev. Nosilna programa: 1. kava na domačem trgu (37% CP), 2. mesni program v izvozu (25% CP). barcaffe Glavni izvozni trgi: 1. države nekdanje Jugoslavije (79%). 2. evropska skupnost (14%), 3. prekomorske države (4%), 4. vzhodna Evropa (3%). DOMAČI TRG Na domačem trgu imamo dober položaj z vsemi trgovskimi sistemi. Računati sicer moramo na večjo konkurenco uvoženega blaga, na nadaljnje kapitalne povezave trgovcev (SUMA 2000), vendar ni pričakovati večjih pretresov. DROGINI cilji na domačem trgu so z ničelno stopnjo rasti samo navidez defenzivni, zahtevajo pa na drugi strani ohranitev visokih tržnih deležev nosilnih programov (kava, čaji, začimbe). IZVOZ V izvozu se seveda vse vrti okrog paštete. Z novo linijo bodo kapacitete povečane skoraj za polovico, s čimer bomo lahko zadovoljili povpraševanje in selekcionirali kupce. Ustrezne izvozne rezultate pričakujemo tudi v Rusiji (SLOVITA) in drugih državah predvsem vzhodne Evrope. Doseganje izvoznih rezultatov pa ni vezano samo na domicilni izvoz, ampak tudi na nakupe in prevzeme podjetij. Gre za ciljna podjetja v BiH, Makedoniji in ZRJ. INVESTICIJE Zaključek izgradnje, selitev in zagon poslovanja v novi tovarni v Izoli, zaključek procesa tehnološke in organizacijske konsolidacije v PC Gosad in PC Zlato polje ter izvedba nakupov in prevzemov podjetij s ciljem osvajanja novih trgov so vsekakor osrednje naloge v letu 2001. Skupna investicijska vlaganja v letu 2001 naj bi tako znašala 2,8 mia tolarjev. KAKOVOST POSLOVANJA Eden izmed ciljev poslovanja za leto 2001 je tudi nadaljevanje uveljavljanja kakovosti v poslovanju družbe. Tako načrtujemo uvedbo in certificiranje sistema ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001, pričetek vključevanja povezanih podjetij v DROGIN sistem kakovosti ter integracijo sistemov kakovosti. Nadaljevali pa bomo tudi z aktivnostmi, povezanimi z zagotavljanjem zadovoljstva za poslej, zadovoljstva kupcev in zadovoljstva dobaviteljev. PREDVIDENA USPEŠNOST POSLOVANJA Končni rezultat vseh navedenih aktivnosti je predračunski izkaz uspeha družbe DROGA d.d. za leto 2001: POSLOVNI NAČRT 2001 IZKAZ USPEHA LETO 2001 VTSIT delež v % A Čisti prih. iz prod. in usred. last. učinkov: 16.220.554 100,00 B Proiz. str. in nab. vred. prod. količin 11.200.901 C Kosmati dobiček iz prodaje 5.019.653 30.95 C Stroški prodaje 2.328.093 D Stroški uprave 719-813 E Drugi prihodki iz poslovanja 0 F Dobiček iz poslovanja 1.971.747 12.16 G+H+l+J Finančni prihodki 30.000 L Finančni odhodki 433.800 M Dobiček iz rednega delovanja 1.567.947 9.67 N Izredni prihodki 0 0 Izredni odhodki 0 P Celotni dobiček 1.567.947 9.67 R Davek iz dobička (25%) 391.987 Š Čisli dobiček poslovnega leta 1.175.960 725 V poslovnem letu 2001 bomo zaključili večletni proces tehnološke in organizacijske konsolidacije in s tem postavili trdne temelje za nadaljevanje uspešnega poslovanja DROGE. LPN DROGA 2001 pa po drugi strani predstavlja tudi prelomnico v dosedanjem razvoju podjetja, saj že predstavlja prvo stopnico na poti k uresničitvi ciljev, zapisanih v dokumentu SPN DROGA 2005. Prepričani smo, da bomo s skupnim an- gažiranjem in usklajenim delovanjem vseh DROGOVCEV uresničili zahtevne cilje, zapisane v LPN DROGA 2001. Aleš Škraba član uprave 11434/43,2001 NflŠ GLAS a 3 COBISS • Foto Jadran Rusjan STRATEŠKI POSLOVNI NAČRT SPN DROGA 2005 - DOKUMENT STRATEŠKIH ODLOČITEV Nadzorni svet DROGE je na novembrski seji sprejel STRATEŠKI POSLOVNI NAČRT DROGA 2005, s čimer je postavil piko na i dobro leto dni trajajočim aktivnostim, povezanim z izdelavo tega dokumenta. najpomembnejših elementov SPN DROGA 2005. Namenjena je (tudi) vsem zaposlenim, njen cilj pa je: - seznanitve s poslanstvom, vizijo, dolgoročnimi cilji in strategijami za njihovo doseganje, - usklajevanja in usmerjanja delovanja vseh zaposlenih k skupnim zastavljenim ciljem. OTTooi cveTJo Ob tej priložnosti že lahko napovemo predstavitve dokumenta SPN DROGA 2005, namenjene pa bodo zaposlenim po posameznih organizacijskih enotah. Vsakokrat bodo prejeli tudi omenjeno publikacijo. Aleš Škraba član uprave SPN DROGA 2005 Sicer pa pojem strateškega poslovnega načrtovanja v DROGI ni nekaj novega. Prvi strateški poslovni načrt smo v družbi pripravili že leta 1996 in je obravnaval poslovanje DROGE do leta 2000. Danes že lahko podamo globalno oceno, da je v obdobju od leta 1996 do 2000 Droga poslovala v skladu z SPN-om, saj je dosegla večino zastavljenih ciljev poslovanja. KAJ JE STRATEŠKI POSLOVNI NAČRT? SPN je najpomembnejši strateški dokument DROGE in ima zaradi potrebe po osredotočenju DROGE na strateška področja pomembno vlogo za stabilno postavitev osnov za uspešno dolgoročno delovanje podjetja v prihodnosti. Strateški poslovni načrt (SPN) je temeljni dokument podjetja in ima tri osnovne vloge: - vodi poslovanje DROGE, - spodbuja poslovno kulturo razvojnih sprememb, - je najvišji mehanizem nadzora različnih odgovornosti za doseganje načrtovanih ciljev. V skladu z navedenimi vlogami je SPN najpomembnejši strateški dokument, ki opredeljuje tudi odgovornost vrhnjega in srednjega managementa DROGE za uresničevanje zastavljenih ciljev ter omogoča komunikacijo med posameznimi hierarhičnimi nivoji podjetja. Leto 2000 je bilo prelomno leto in tudi čas, ko je bilo potrebno narediti celostni pregled nad pričakovanimi in dejanskimi rezultati, ugotoviti trenutno stanje ter na teh osnovah postaviti temelje dolgoročnemu delovanju DROGE v prihodnosti. Strateški poslovni načrt DROGA 2005 na novo opredeljuje osnove, ki bodo izhodišče za sprejemanje pomembnejših strateških odločitev podjetja do leta 2005. SEZNANITEV ZAPOSLENIH Tako kot pred dobrimi štirimi leti smo tudi tokrat pripravili publikacijo, katere namen je predstavitev CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI OKOLJE ČAKA NOVO TOVARNO, KAKOVOST PA NE! Pridobitev okoljskega certifikata ISO 14001 potrpežljivo čaka na novo tovarno. Standard kakovosti ISO 9001, ki smo ga osvojili že skoraj pet let od tega, pa tudi letos, kot vsako leto (2x), zahteva ponovno potrditev - kontrolno presojo. Trdko Hitrič: “Presoja je pred vrati, bo treba pohiteti..." Naj vas naslov ne zavede. Aktivnosti za pridobitev okoljskega certifikata ISO 14001 so v polnem teku. Pripravljena je metodologija za prepoznavanje in ocenjevanje okoljskih vidikov ter za vključevanje teh vidikov v naše vsakodnevne aktivnosti. Pripravljen je predlog okoljske politike. Določeni so okoljski cilji. Pripravljeni so predlogi integriranja zahtev okoljskega standarda v obstoječ poslovnik kakovosti, ki bo po integraciji preimenovan v Poslovnik kakovosti in okolja, ter predlogi ključnih organizacijskih predpisov in navodil, ki sestavljajo ogrodje sistema. Pa to še zdaleč ni vse, toda naštevanja bo zaenkrat dovolj. Od certificiran-ja sistema ravnanja z okoljem po mednarodnem standardu ISO 14001 nas torej loči predvsem to, da okolje (novo tovarno) šele pričakujemo (kar pa se bo zgodilo zelo hitro). Kljub temu, da sem se v prvem delu tega prispevka ustavil pri okolju, je moj glavni namen opozoriti, da se približujemo kontrolni presoji sistema ISO 9001, ki bo predvidoma marca. Presoja bo in to na stari ali pa na novi lokaciji. Kot običajno bodo tudi to kontrolno presojo izvedli presojevalci certifikacijske hiše BVQI. Kontrolna presoja sistema kakovosti ISO 9001 bo predvidoma marca Leto 2000, ki se je pravkar izteklo, je bilo na področju obvladovanja kakovosti in okolja precej živahno. Standardi družine ISO 9000 so doživeli kar nekaj vsebinskih sprememb. Pogledi presojevalcev oz. certifika-cijskih hiš, ki so se sprva navduševali za ločena sistema vodenja kakovosti in okolja, so se nato preusmerili v integracijo obeh sistemov. Tudi v Drogi je sistem obvladovanja kakovosti doživel kar nekaj velikih sprememb oz. dopolnitev. Največja je nedvomno ta, da se mu je (zaenkrat delno) priključil sistem ravnanja z okoljem. Na Drogi smo bili že od vsega začetka pristaši integriranih sistemov in očitno se nismo motili. Velika sprememba, predvsem v načinu dela, je bil tudi prehod na elektronsko obliko obvladovanja ISO dokumentacije. S tem se je skrajšal čas izdaje in distribucije dokumentov, povečali sta se preglednost in dostopnost. Po preselitvi v Izolo, po preselitvi nekaterih proizvodnih programov v druge PC-je ter po drugih organizacijskih spremembah nas čaka prilagoditev postopkov in dokumentov. Prav nov način obvladovanja nam bo pri tem v veliko pomoč. Z vidika opravljanja presoj pa ni zanemarljivo dejstvo, da mrežno obvladovanje dokumentacije omogoča vpogled tudi v dokumente, ki so v fazi nastajanja. Presojevalce je tako lažje prepričati, da se “na stvari že dela”. Ob vseh teh spremembah je možno in deloma tudi razumljivo, da se tu in tam pojavijo manjše nepravilnosti oz. neskladja. Čeprav je vsem jasno, da ni potrebno pred kontrolno presojo delati nič takšnega, kar ne počnemo vsak dan, je vseeno bolje, da je teh neskladnosti čimmanj. Z drugimi besedami, nič ni narobe, če se na presojo pripravimo. Tudi letos na področju kakovosti in okolja, poleg stalnih sprememb in prilagajanj novi organizaciji dela, načrtujemo kar nekaj novosti. Že večkrat omenjeno certificiranje v skladu z zahtevami standarda ISO 14001 bo predvidoma junija. Letos pa bomo med drugim vzpostavili še elektronsko podporo notranjim presojam in tehnološki dokumentaciji. Pa naj bo za januarsko številko dovolj. Kakovost in okolje vas lepo pozdravljata in verjameta, da ju boste tudi letos soustvarjali prav vsi. Vasja Rebec CELOVITO OBVLADOVANJE KAKOVOSTI Nove avanture frfrastega Kvadratka in podjetnega Krogca ■ VV'- PA SMO SPET LETO STAREJŠI. MORAM PRIZNATI. DA ČUTIM ŽE BISTVEN NAPREDEK MOJI SODELAVCI SO POSTALI BOLJ SKRBNI, TOVARNA DELUJE BOLJ UREJENO IN ODNOSI S SOSEDI SO SE IZBOUSALJ...MISLIM. DA SMO NA DOBRI POTI. £ POZDRAVLJENA GOSPA KADER, PRAV VAS SEM ISKAL. STE 2E PRIPRAVILA PLAN USPOSABLJANJA ZA KATEREGA SVA BILA DOGOVORJENA? SEMI PAŠE NEKAJ NOVIH IDEJ IMAM ZA KATERE UPAM, DA BODO VAŠA UŠESA BOU ODPRTA KOT LANI. TALE VAŠ SABLJAŠ KI JEZIČEK MALO SKRAJŠAJTE IN PROSIM PRIDITE V MOJO PISARNO ČEZ POL URE. \ MISLIM, DA VAM JE EN PROSIM UŠEL IZ UST. VAM GA DAM NAZAJ? GOSPA KADER...ČEZ POL URE, NASVIDENJE! mV 7 n mmmMM NO. TO JE PLANI VEČ KOT 80% DELAVCEV BO r,^!?SIVOVALO VSAJ SNOVNEM OKOLJSKEM ZA SpECIALNA PODROČJA PA SEM ZADOLŽILA G. SONČKA, G. VSESEDA IN NO. KAJ PASO TE NOVE IDEJE? STE SE Z NJIMA ZE DOGOVORILA? PRI KROGCU SO PRAVKAR ZAČELI Z UVAJANJEM SISTEMA KORISTNIH PREDLOGOV. TA SISTEM OMOGOČA, DA LAHKO VSAK S SVOJIMI IDEJAMI PRIPOMORE K UČINKOVITOSTI DELA IN TUDI K IZBOLJŠANJU DELOVNIH POGOJEV. MISUM, DA BI LAHKO S TEM ZAČELI TUDI Ml. STRINJAM SEI NE BOMO VEČ ZAOSTAJALI ZA KROGCEM. SEDAJ IMATE URADNO NALOGO. DA TA SISTEM POSTAVITE, JAZ PA BOM VSEM ZABIČAL, DA MORAJO AKTIVNO SODELOVATI Z VAMI. NE VEM ZAKAJ SEM TO VAŠO INICIATIVNOST VEDNO SPREGLEDAL. MOGOČE NISTE GLEDALI7I Glavni igralci: KVADRATEK - lastnik firme “Samo da je d.d.”, ki nima ISO standard -14001; Gospa KADER - vodja kadrovske službe Tekst in slika Vasja Rebec /VOO^ Mednarodni standard ISO 14001 vsebuje elemente učinkovitega sistema ravnanja z okoljem, ki jih je mogoče povezati z drugimi sistemi vodenja, tako da organizacijam omogoči doseganje tako gospodarskih kot okoljskih ciljev. Elementi sistema so razdeljeni v pet glavnih razdelkov, ki so drug drugemu izhodišče. Cilj učinkovitega sistema pa je nenehno izboljševanje. 1 c el POLITIKA ZAHTEVE ZA POLITIKO • določi jo najviše vodstvo • ustreza naravi in obsegu dejavnosti • vključuje zavezanost za nenehno izboljševanje • vključuje zavezanost za preprečevanje onesnaževanja • vključuje zavezanost do zakonodaje in drugih zahtev • daje okvir za postavitev ciljev • je dokumentirana, se izvaja in vzdržuje • jo poznajo vsi zaposleni • je na voljo javnosti NENEHNO VODSTVENI PREGLED IZBOLJŠEVANJE PLANIRANJE NAMEN / ^ Proces stopnjevanja sistema VKLJUČUJE • zagotoviti ustreznost in učinkovitost sistema A J ravnanja z okoljem, tako da se * okoljske vidike • zagotoviti, da so dostopne vse informacije za vrednotenje sistema \. J celoten učinek ravnanja z • zakonske in druge zahteve * ugotoviti, ali so potrebne spremembe politike, ciljev in drugih okoljem izboljšuje v skladu s • okvirne in izvedbene cilje elementov sistema politiko ravnanja do okolja. * programe ravnanja z okoljem PREVERJANJE IN KOREKTIVNI UKREPI VKLJUČUJE • nadzorovalno spremljanje in merjenje * neskladnosti ter korektivne in preventivne ukrepe * zapise • presoje sistema ravnanja z okoljem UVAJANJE IN DELOVANJE VKLJUČUJE • strukturo in odgovornosti • usposabljanje, zavedanje in usposobljenost • komuniciranje • dokumentacijo sistema ravnanja z okoljem • obvladovanje dokumentov • obvladovanje delovanja • pripravljenost in odziv na izredne razmere BORZNI KOMENTAR PRIHAJA DENAR Na borzni trg oz. natančneje v izbrane delnice borzne kotacije A, je v decembru prišel svež denar, katerega pritok se je v prvi polovici januarja nadaljeval. Borzniki (t.j. tisti, ki spremljamo dogajanje na borzi po službeni dolžnosti) smo se vonjav svežega denarja razveselil, še bolj pa dejstva, da kupci prihajajo iz več smeri. Tako je povečane nakupe možno zaslediti pri nekaterih večjih slovenskih podjetjih, med kupci se najde tudi kakšna banka in zavarovalnica, pa tudi tujci so ponovno odkrili naš obstoj, saj sta se dva nova tuja vzajemna sklada v decembru odločila za nakup delnic Krke in Leka. Slednje so v tem času poleg delnic Intereurope, ki so jih nosila krila lastništva Si.Mobila, beležile tudi največji porast. Tudi ata Arhar nas za novo leto ni pozabil in nas obvestil, da znižuje rok za skrbniške račune za tuje portfeljske investitorje z 12 na 6 mesecev, kar je dodatno spodbodlo upe za prihajajoče mesece, v katerih bodo podjetja začela objavljati rezultate poslovanja v letu 2000, v povprečju naj bi bili kar spodbudni. Omenjena dejstva so vplivala tudi na povečano zanimanje kupcev za delnice DROGE, katerih tečaj se je v tem času vrtel okrog 35.000 SIT, nekaj poslov pa je bilo sklenjenih tudi po tečaju 35.500 SIT. Za spoznanje se je z dvigom tečaja izboljšala tudi prometnost delnice, saj je bilo več kot očitno, da se lastniki zavedajo vrednosti delnice in da jo v preteklem letu niso bili pripravljeni prodajati pod ceno, ki jo je narekovalo duhamorno razpoloženje na borzi. Borzi se torej pišejo novi časi, prav tako tečajem pomembnejših delnic - tudi Droginim, kar se kaže tudi iz spodnje primerjave gibanja vrednosti v preteklem mesecu. 14.12.00 9.1.01 Spr. Lek 40.959 46.695 14,0% Intereuropa 2-579 2.804 8,7% Krka 26.593 28.788 8,3% Droga 33.000 35487 7,5% SBI 1.745.26 1.903,03 9.0% PIX 1.482,88 1-558,97 5.1% Uroš Janževič, finančni analitik P.F.C.I. Koper POPRAVEK V prejšnji številki nam jo je zagodel tiskarski škrat: na strani 37 pri podnapisu slike iz Kosovelove hiše nenadoma ni znal več šteti in je napisal, da je gospa Martina Besednjak tretja z leve, v resnici pa je četrta. Bržkone je tudi škrat zlil po grlu kakšen kozarec terana... Bralcem se opravičujemo. Uredniški odbor KADROVSKE NOVICE ZAPOSLENOST V DECEMBRU 2000 31.12. 2000 je bilo zaposlenih 619 delavcev, od tega 295 moških in 324 žensk. V DROGI d.o.o. BUJE je bilo zaposlenih 28 delavcev, v SOLINE, Pridelava soli, d.o.o. pa 21 delavcev. Prihodi delavcev: V decembru smo sprejeli 1 novega sodelavca-pripravnika za določen čas. Odhodi delavcev: Delovno razmerje je v decembru prenehalo 10 sodelavcem. Razlog prenehanja je bil potek delovnega razmerja za določen čas ter prenehanje kot presežek. V JANUARJU PRAZNUJEJO OKROGLE OBLETNICE 10 - letniki ' <• * - * Roman PRIJATELJ iz OE IzvozptfV' • V '3' 30 - letniki Vinko JESENKO iz PC Začimba Marjan MAKLIGiz PC Začimba NAŠIM SLAVLJENCEM ČESTITAMO IN NAZDRAVLJAMO OB DELOVNEM JUBILEJU! Jubilejne nagrade se izplačujejo na osnovi 3. točke 50. člena Podjetniške kolektivne pogodbe družbe. Kadrovska sližba NAS GLAS MENJAL DLAKO, SRCA PA NE Dragi bralci, Naš glas je stopil v novo leto v novi obleki. "Šivati" ste jo pomagali vsi, ki ste s svojimi pripombami sodelovali v anketi o branosti glasila. Kaj več o tem, zakaj in kako smo se lotili sprememb, pa vam bomo povedali v naslednji številki. Uredniški odbor INOVATIVNA DEJAVNOST Od leve proti desni: Renato Križman (Zlato polje), Valter Mamilovič (Začimba), Rado Kocjančič (Zlato polje), g. Matjaž Čačovič, ga. Maruška Lenarčič in g. Zvonimir Sila, ki je prevzel priznanje za PC Zlato polje Slika Mitja Križman V poldrugem letu smo prejeli in obravnavali več kot 200 koristnih predlogov. Vključilo se je več kot 50 posameznikov - avtorjev koristnih predlogov, predvideni letni denarni prihranki pa znašajo 24 milijonov SIT. Seveda pa poleg denarnih prihrankov predlogi prinašajo tudi druge koristi (izboljšujejo delovne pogoje in varujejo okolja). Primerjava s stroški realizacije teh predlogov (3,5 milijona SIT) dokazuje tudi ekonomsko upravičenost inovativne dejavnosti. V letošnjem letu načrtujemo nadaljnji razvoj inovativne dejavnosti, predvsem z vidika njene integracije v obstoječe aktivnosti in poslovne funkcije. S tem bomo postopno gradili organizacijsko kulturo, ki ceni in aktivno vzpodbuja ustvarjalnost in iniciativnost na vseh ravneh. V okviru novoletne prireditve je predsednik uprave in generalni direktor g. Matjaž Čačovič, skupaj z direktorico Razvoja in kakovosti Maruško Lenarčič, prvič svečano podelil tudi priznanja trem najuspešnejšim inovatorjem ter najino-vativnejši organizacijski enoti. Kdo so nagrajenci? Priznanje za najkoristnejši predlog je prejel Valter Mamilovič iz PC Začimba. Njegov koristni predlog je uvedel spremembo v načinu pakiranja čajev. Z izvedbo predloga bodo v PC Začimba vsako leto prihranili več kot 3 tone čajne surovine, ki so jo bili doslej prisiljeni zavreči. Ob tem izvedba predloga ni zahtevala nikakršnih investicij, le spremembo v Renato Križman je avtor predloga, ki je povečal izkoristek pisalnega traku na tiskalniku linije za pakiranje riža. Gre za predlog, ki je, tako v ideji kot v izvedbi, zelo preprost, ki pa zmanjšuje porabo pisalnega traku kar za polovico. Prav preprostost pa je glavna vrlina najbolj domiselnih in najizvirnejših predlogov. Renato Križman je s svojim predlogom pokazal, da je tudi pri vsakodnevnih delih mogoče najti veliko priložnosti za koristne izboljšave. Priznanje za največje število podanih predlogov je prejel Rado Kocjančič iz PC Zlato polje. Rado Kocjančič je nedvomno eden naših najprizadevnejših inovatorjev. Doslej je namreč podal že preko 40 koristnih predlogov, od katerih se je večina izkazala tudi za smiselne in upravičene. Najinovativnejša organizacijska enota je PC Zlato polje. Zaposleni v PC Zlato polje so v preteklem obdobju podali več kot sto koristnih predlogov, kar je za organizacijsko enoto s 70 zaposlenimi vsekakor spoštovanja vredno število in dokaz, da inovativnost ni namenjena le redkim izbrancem, ampak je mogoča pri vsakem delu. Nagrajencem iskreno čestitamo! Peter Fatur Priznanje za najizvirnejši predlog je prejel Renato Križman iz PC Zlato polje. DROGA JE PODELILA PRIZNANJA SVOJIM INOVATORJEM Želja po čim bolj uspešnemu poslovanju je v preteklih letih Drogo pripeljala do spoznanja, kako pomembna je nenehna inovativnost zaposlenih. Zato smo pred letom in pol začeli uvajati inovativno dejavnost, sistematično spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti med vsemi zaposlenimi. organiziranosti proizvodnje. Ne moremo pa tudi mimo ekološkega vidika tega koristnega predloga, saj se bo količina odpadnega materiala zmanjšala kar za nekaj zabojnikov. INOVATIVNA DEJAVNOST PRAVIJO, DA SMO NAJBOLJŠI... LE GLEJTE, DA SE NE BOMO PRIHODNJE LETO SPET SAMO Ml SLADKALI! Inovativnost ne nastane iz nič in se ne rodi preko noči. Zori dolga leta. Z dodatkom znanja, izkušenj, iznajdljivosti pa tudi poguma in potrpljenja privre na dan. Potrebna je majcena spodbuda, ki ji lahko rečemo dober sistem. Sistem koristnih predlogov, ki poskrbi za to, da je inovativnost priznana in nagrajena. In da ob koncu nekega obdobja ustoliči najboljše na tem področju. V letih 1999 in 2000 so bili to inovatorji iz PC Zlato polje, ki so se izkazali z največ koristnimi predlogi - vsi skupaj so jih zbrali preko sto - in za svoj PC osvojili naslov NAJINOVATIVNEJŠA ENOTA. Izmed vseh tistih, ki so prispevali svoj delež k skupno največjemu številu koristnih predlogov v Drogi, sta se še posebej izkazala Renato Križman z NAJIZVIRNEJŠIM KORISTNIM PREDLOGOM in Rado Kocjančič z NAJVEČJIM ŠTEVILOM KORISTNIH PREDLOGOV, zato vam z veseljem predstavljamo oba. RADO KOCJANČIČ Rado Kocjančič je tudi pri delu dobre volje Srečujemo ga vsepovsod po obratu, saj je stalno “v akciji”, a ko ga najbolj potrebuješ, ga seveda ni. Je najbolj iskani vzdrževalec v PC Zlato polje, edini in nezamenljivi “elek-tričist”, ki ima vse v mezincu - Rado Kocjančič. Da pa nima samo v mezincu, ampak tudi v glavi, dokazuje število njegovih predlogov, ki je doseglo in preseglo številko štirideset. S tem je prekosil vse konkurente, najbližjega je pustil daleč za sabo in zbral kakih dvajset predlogov več od drugouvrščenega. Rado - koliko časa si že zaposlen v Drogi? Služba v Gradišču je bila moja prva zaposlitev, tukaj pa sem že 21 let. Zaposlen pa sem v bistvu vedno na istem delovnem mestu kot vzdrževalec elektro opreme. Koliko predlogov si zbral in koliko od teh je bilo realiziranih? Niti sam ne poznam točnega števila svojih koristnih predlogov. V glavnem so bili vsi ocenjeni kot drobni koristni predlogi, dva izmed njih pa sta bila klasična koristna predloga in tadva sta bila tudi realizirana. Tudi ostali predlogi so bili večinoma realizirani. Glede na to, da delaš po celem obratu, gotovo dobro poznaš celotno proizvodnjo. S katerega področja so tvoji koristni predlogi? Večina je z mojega področja - se pravi elektrike, nekaj pa tudi iz pnevmatike, pa tudi na drugih področjih, ki niso ozko vezana na moje delo, sem že marsikaj predlagal. Ali te je prav sistem koristnih predlogov spodbudil k iskanju novih rešitev problemov? Izboljšave so se izvajale že pred uvedbo tega sistema. Le da takrat nismo tega nikamor zapisali in seveda tudi nagrade za to nismo dobili. Prav zato se mi zdi ta sistem v redu. Ali imaš trenutno še kaj predlogov, ki jih še nisi zapisal? Trenutno nimam nobenega, a vedno se pokaže kaj novega. Kjer so problemi, tam so tudi rešitve in gotovo se bo še kaj pokazalo. Kako si kaj zadovoljen s svojim delom? Kaj bi pa na tem področju izboljšal, če bi mogel? Predvsem me moti, da imam za marsikatero stvar, ki jo delam, premalo podatkov. Manjka mi literatura, iz katere bi lahko črpal te podatke. Kar potrebujem, si moram poiskati in nabaviti sam. Glede ostalega sem pa kar zadovoljen. Na razpolago imam dovolj opreme in instrumentov, ki jih potrebujem pri svojem delu. Dela pa je vedno dosti in ga nikoli ne zmanjka. Všeč pa mi je, če je delo čim bolj raznoliko, saj bi mi sicer postalo kmalu dolgčas. Kaj pa počneš v prostem času? Na službo popoldne pozabim, doma moram tudi priskočiti na pomoč, saj imamo kmetijo. Moj hobi pa je branje strokovne literature. Kje pa si priskrbiš literaturo? Srečala sem te že v Ljubljani, pa si mi rekel, da greš v knjižnico. Največ zahajam v koprsko knjižnico, v Ljubljano manj, sicer pa v Ljubljani rad stopim do antikvariata in si tam kupim to, kar me zanima. RENATO KRIŽMAN Rad sanjari o motorjih, a je pri svojem delu trdno na tleh. Ko dela, zraven tudi razmišlja. In najde tako enostavno rešitev, da ta postane NAJIZVIRNEJŠA na Drogi v letih 1999-2000. Renato, ali je tudi tebi služba v Gradišču prva zaposlitev? Ne, v Drogo sem prišel leta 1987 iz koprske Intereurope, kjer sem bil INOVATIVNA DEJAVNOST Renato Križman s svojo ljubeznijo zaposlen kot avtomehanik. Popravljal sem tovornjake. Na katerih delovnih mestih si že delal? Začel sem kot strojnik v ekstrakciji, saj je takrat delo v ekstrakciji potekalo še v izmenah in so potrebovali več ljudi. Nato sem bil premeščen na linijo za pakiranje riža. Trenutno sem “leteči”. Delam na vseh linijah - pakiram 1000 g in 800 g riž, polento, rozine in kaše - odvisno od potreb proizvodnje. Samo na liniji za pakiranje začimbic nisem še delal. Tvoj predlog, za katerega si prejel priznanje, je bil podrobneje že predstavljen v Našem glasu. Kakšni pa so ostali tvoji predlogi in koliko jih je? Do sedaj sem oddal 6 klasičnih koristnih predlogov, vseh skupaj vključno z drobnimi pa je okrog dvajset. Vsi so s strojnega področja - gre predvsem za izboljšave na strojih. Vsi razen enega so bili tudi realizirani. Tistega imam še v rezervi - do realizacije bi prišlo, če bi se pokazale potrebe v proizvodnji. Gre za dodatno doziranje v proizvodnji riža. Kaj meniš o sistemu koristnih predlogov? Si že pred uvedbo sistema izvajal izboljšave? Seveda so se izboljšave na strojih izvajale že prej. Enkrat me je direktor PC tudi že nagradil za izboljšavo na liniji za vakuumsko pakiranje riža. Sistem je v redu zastavljen, saj upošteva korist, ki jo ima podjetje od predloga. Plačilo za predloge se mi zdi ustrezno, edina težava je v tem, da gre prevelik delež za davke. Imaš v mislih že nove predloge? Trenutno ne, a vedno se kaj najde. Pa ne samo na strojnem področju. Razmišljal sem že o drugačnem načinu pakiranja kaš, s katerim bi zmanjšali potrebno število delavk, vendar bi to pomenilo popolnoma spremenjeno embalažo oziroma drugačen način pakiranja, ki trenutno ni izvedljiv. Ali tudi doma tako pridno izvajaš izboljšave kot v službi? Tudi doma je treba marsikaj postoriti in tukaj se prav nič ne razlikujem od ostalih svojih sodelavcev, saj doma bolj ali manj vsi stalno nekaj delamo. Kako pa kaj prosti čas? Kot vem, si navdušen motorist? V mladih letih (od takrat je minilo že dvajset let) sem celo tekmoval. Zdaj sem v glavnem navijač. V živo si ogle- Napis na torti pove vse Za glasbo je poskrbel Anton Dodič INOVATIVNA DEJAVNOST dam marsikatero dirko, zadnja, na kateri sem bil, je bila v Brnu na Češkem. Tja sem se seveda odpeljal z motorjem. Moj idol, ki pa ne tekmuje več, je Novozelandec Simon Grafar. Tudi to soboto bom posvetil svojemu hobiju, saj se prav jutri odpravljam na sejem v Padovo. In za zaključek nam zaupaj še znamko svojega motorja! Moto Guzzi 750. Tako, Renatov motor si lahko ogledate na sliki, na slikah pa si lahko ogledate tudi torto, s katero smo se posladkali na zadnji delovni dan pred božičem. Kaj naj vam rečem? Bila je prav slastna. Posvečena je vsem inovatorjem v PC Zlato polje, pa tudi vsem tistim, ki se še niste opogumili. Kot ste videli, so lahko najboljši predlogi prav tisti, ki se vam zdijo preveč enostavni, da bi si jih upali predlagati. INOVATIVNOST REHABILITIRANA Inovativnost je dolga leta sodila med zapostavljena orodja. Malo zaradi nepoučenosti, malo pa zaradi lahkomiselne malomarnosti se z uporabnostjo tega orodja ni nihče ukvarjal; bili so pač časi, ko "nikad nije tak bilo da bi nekak ne bilo," kot je rekel Krležin Petriča Kerempuh, in ko je kolektivna solidarnostna odgovornost - dokler je pač šlo - reševala posledice neznanja in ležernosti v vseh vejah gospodarstva v takratni državi. Ko pa so nato politične spremembe kar čez noč začele tudi v gospodarstvu narekovati nova pravila igre, ko sta profit in rentabilnost postala dva od predpogojev uspešnega poslovanja, je bilo treba najti tako nove kot tudi dodatne mehanizme za pospeševanje kakovostne proizvodnje, ob čim manjši izgubi časa in materialov. Eden od teh mehanizmov je inovativna dejavnost. V razvitih državah nadvse cenjeno in upoštevano, pri nas pa povsem zanemarjeno orodje je spet postalo eno od gibal produktivnosti in eden od nepogrešljivih načinov varčnega in racionalnega obnašanja. Droginega projekta inovativne dejavnosti se je lotil sodelavec PETER FATUR, ki sodi med mlajše v Drogi. Lotil se je področja, kjer ni imel predhodnikov, nikogar, po čigar delu ali izkušnjah bi se lahko ravnal, nobene prejšnje organiziranosti, ne dobre ne slabe, da bi jo spreminjal ali ohranjal. Skratka, pogumno in odgovorno je oral ledino, rezultat pa je izjemno dobro opravljeno delo, ki predstavlja soliden temelj za bodoče nadgradnje. Z njim vred se veselimo njegovega delovnega in osebnega uspeha ter se mu iskreno zahvaljujemo, da je kljub popolni zasedenosti pripravljen sodelovati pri oblikovanju glasila! Uredniški odbor Renato Križman, Zvonimir Sila in Rado Kocjančič Zato pišite, predlagajte. Med vsemi vašimi predlogi, za katere morda sami mislite, da so neumni in preveč preprosti, se bo gotovo našel eden, ki bo tako posrečen, da bo nagrajen. Le svinčnik je treba vzeti v roke. Tekst in slike Manuela Ferenčič Meden Foto Jadran Rusjan SOLINE DA NE BO OSEL CRKNIL... Problemsko konferenco ali - bolj po domače - okroglo mizo pogovorov o problematiki slovenskih SOLIN so 9. januarja letos organizirali predstavniki uredništva glasila PRIMORSKI UTRIP in RADIO TARTINI. Na razgovor o tej, slovenski javnosti že zelo znani problematiki, so organizatorji povabili odgovorne predstavnike znanstvenih institucij, vlade države Slovenije, županjo občine Piran, predstavnike krajevnih skupnosti, DROGE d. d., družbe SOLINE d. 0.0. in novinarje. Utrinek s konference : v sredini (stoji) Franc Krajnc, urednik (lastnik) PRIMORSKEGA UTRIPA, SOLINAH v torek, 9.1. 2001, tretja z leve (sedi) županja občine Piran, Vojka štular Predvsem gre zahvala organizatorjem za tako zastavljeno problemsko konferenco in seveda zahvala številnim udeležencem, saj so se odzvali v velikem številu. Problemsko konferenco je vodil Franc Krajnc, ki je prisotne izzval z vprašanji: • Kaj je ugotovila in kaj predlaga skupina strokovnjakov, ki jih je za to imenovala država, da pripravijo posebno študijo o slovenskih solinah? • Kdo in kdaj bo razvozlal začarani krog lastništva solin? • Koga pa še vedno zares zanimajo edine slovenske soline? • Kdo bo odgovoren, če bo na sedanjih solinah čez leta mokrišče kot ga imamo v Škocjanskem zatoku? • In še: kakšno vlogo igra čas pri iskanju rešitev za SOLINE d.o.o.? Ministrstvo za okolje in prostor je predčasno imenovalo skupino strokovnjakov, ki so pripravili zajetno študijo o tem, da so soline “izjemna prestrost okolja, naravna in kulturna dediščina, pri čemer se misli tudi na solinarstvo kot dejavnost, so simbol Pirana že več kot 700 let, izredno pomembno naravno območje ne le za Mediteran, temveč za celo sredozemsko območje “... Prav gotovo pomembna strokovna študija nam je povedala veliko tistega, kar že vemo, predstavnik KS Strunjan pa je jasno in glasno povedal, da so soline ŽIVE, da zahtevajo takojšnje, dnevno in sprotno vzdrževanje in ne utegnejo čakati, kako bo na študijo odgovorila država. sklicatelj problemske konference, ki je bila v Piranska županja, gospa Štularjeva, je povedala, da se občina na različne načine vključuje v dejavnosti, kar dokazuje, da so soline zanjo pomembne, tako v smislu dejavnosti kot kulturne dediščine. Spregovorila je tudi o občinskem lastništvu nad tremi objekti solin (dvoje skladišč soli, sedanja upravna stavba DROGE - v medklicu je nekdo dejal, da gre za štiri objekte; slučajno vem, da je imela oseba v mislih objekt sedanje jedilnice v Začimbi, kjer so nekoč imeli solinarji svoj kulturno-zabavni kotiček). “Vsekakor nas je lastninjenje in poseg države v slednje upočasnil pri reševanju solin, kar bomo prioritetno reševali”, je še povedala gospa Štularjeva. V meglo je izzvenela izjava predstavnice lokalnega spomeniškega SOLINE varstva, da je odlok občine Piran o krajinskem parku zastarel... in da prisotni menijo, da je spomeniško varstvo ustanova, ki vse zavira... (marikulturo v solinah, op.p.), in da to ne drži. Spomeniško varstvo bedi nad spoštovanjem zakonov, ki določajo, katere dejavnosti se lahko razvijajo na območju že določenega krajinskega parka. Na problemski konferenci je predstavnica Turističnega društva Portorož, Andreja Fatorič, spregovorila o solinah kot ponudbi, ki nesporno daje široko paleto možnosti tudi turizmu. V začaranem krogu ne/lastništva solin pa je tudi turizem še daleč od realizacije. Ogled solin in obvezna vstopnina sta sicer skromen začetek, lahko pa bi (in predvsem morali bi) turistom ponuditi še veliko več. Fatoričeva je izrazila pohvalo firmi ALTAIR, ki je z ladjico Delfin prevažala turiste po solinah, do solinarskega muzeja. Od predstavnikov vlade smo izvedeli, da je država podjetju SOLINE d.o.o. dodelila skrbništvo, vendar pa pogodba o skrbništvu še ni pripravljena in tako še ni določena višina zneska, ki ga bo država dodelila za skrbništvo. Gospod Franc Krajnc pa je prisotnim prebral, tik pred pričetkom konference prejeto (faksirano) sporočilo gospe Batičeve, predstavnice vlade, da bo zadeva skrbništva nad solinami na dnevnem redu slovenske vlade marca letos. Vsekakor pomembno sporočilo je izzvalo nove komentarje, v katerih je bilo razumeti, da pogodba dokončno in dolgoročno zadeve ne rešuje, da je za to potrebna koncesijska pogodba, zakon o koncesijah pa da še ni sprejet... Na koncu je direktor SOLINE d. o. o., gospod Peter Deržek povedal zgodbo o oslu, ki ga je kmet pričel preživljati s slamo... in ko je kmet že menil, da je osla naučil živeti le s slamo, je žival crknila... Voditelj problemske konference, gospod Franc Krajnc je vprašal g. Deržka, kako hitro bi morala država ukrepati, da se najhujši scenarij na solinah ne bi zgodil. G. Deržek je odgovoril, da so se že naučili živeti s slamo ... Gre za pomanjkanje sredstev že za decembrske plače za 21 zaposlenih v SOLINAH, gre za nujno potrebna sredstva za vzdrževanje in pripravo solin za naslednjo sezono,... Malokdo je namreč pomislil, da je tudi deževje dan pred to konferenco solinam prineslo veliko škode, tako na nasipih kot pri kristalizaciji morske vode v bazenih. In čisto na koncu lahko sklenemo tudi z ugotovitvijo, da je poteza DROGE d. d. z ustanovitvijo hčerinskega podjetja SOLINE d. o. o. - zakaj je bila ustanovljena ta družba, je DROGA Portorož slovenski javnosti takrat jasno sporočila - obrodila zgolj, skromne sadove, to pa je odziv države, da samo razmišlja o skrbi za soline, ukrepa pa ne. Upamo, da ne bo prepozno... Tekst in slika Dragica Mekiš Narasle vode po deževju 8. januarja so solinam naredile precejšnjo škodo... Voda je poškodovala nasipe, porušila ravnovesje kristalizacije morske vode v bazenih... zime pa ni! Letošnji kup soli (na fotografiji pokrit z belim) se nikakor še ne zmanjšuje NOVI IZDELKI PRAVE PRAVCATE NARAVNE BOROVNICE Po videzu bi izdelek bolj spadal v program Maestro kot med klasične čaje, saj si je pri "sosedovih” izposodil obliko embalaže. Po nazivu bi sodil k sadnim čajem, saj od njega tako zahteva Pravilnik o čaju. A vse tiste, ki pod nazivom "sadni čaj” pričakujejo prijetno dišečo aromatizirano mešanico plodov in zelišč, bi ta izdelek razočaral. Vsebuje namreč samo pristne, naravne, posušene cele borovnice, ki jim nismo dodali nobene arome. Zato borovnice res niso primerne, da bi jih pripravljali kot napitek, ki bi ga pili ob vsaki priložnosti. 70 Novi izdelek se predstavi: Borovnice 70 g, nas veseli! Uporaba borovnic je bolj ali manj omejena na obdobje bolezni. Po Zakonu o zdravstveni ustreznosti živil, ki je izšel leta 2000, je “živilom prepovedano pripisovati zdravilno lastnost v smislu preprečevanja, zdravljenja ali ozdrav- ljenja bolezni”, zato na embalaži namen uporabe suhih borovnic ne sme biti naveden, če izdelek želimo prodajati kot živilo v običajnih trgovinah. Kljub temu smo prepričani, da Slovenci zdravilno moč suhih borovnic dobro poznajo. Redkokje v Evropi je uporaba posušenih borovnic v ljudskem zdravilstvu tako zakoreninjena kot pri nas. Posušeni plodovi so eno najboljših rastlinskih zdravil za zdravljenje drisk, posebno pri otrocih in občutljivih osebah. Zato je prav, da so suhe borovničeve jagode vedno sestavni del priročne lekarne. Čaj iz suhih borovnic pripravljamo tako, da 3 čajne žličke borovnic prelijemo z 2 dl hladne vode, zavremo, kuhamo 10 minut in nato precedimo. Glede na to, da čaj uporabljamo za zdravljenje driske, ga moramo seveda piti nesladkanega. V literaturi najdemo tudi mnoge druge namene uporabe borovnic. Pazite, ko jih uživate sveže, saj večje količine svežih borovnic lahko povzročijo obraten učinek od suhih in delujejo odvajalno. Manj znano je antivirusno in antibakterijsko delovanje borovnic, baje pa delujejo ugodno tudi pri zdravljenju krčnih žil in hemoroidov in preprečujejo pokanje drobnih kapilar. Najbolj zanimivo pa je gotovo delovanje borovnic na vid - celo z nekaterimi kliničnimi testi so dokazali, da borovnice izboljšujejo nočni vid in skrajšajo čas adaptacije oči na temo. Baje so to dobro znali izkoristiti angleški piloti (Roya! Air Forces) med drugo svetovno vojno, ko so pred nočnimi poleti jedli borovničevo marmelado. Tekst in slika Manuela Ferenčič Meden Tako sta Suzana in Miranda spakirali nulto serijo izdelka NOVICE IZ PROFITNIH CENTROV INŠPEKTORJI SO DALI SVOJ BLAGOSLOV... ...in v PC Zlato polje smo lahko začeli s proizvodnjo Začinke. Vmes je sicer minilo natanko mesec dni in mnogo dela. V tem času so bili polno zaposleni predvsem vzdrževalci; a pojdimo lepo po vrsti! Franko Skrij je zmlel komponente. Natanko 15. decembra so v PC Zlato polje inšpektorji opravili TEHNIČNI PREGLED preurejenih proizvodnih in skladiščnih prostorov. Po pregledu vse dokumentacije niso našli večjih napak. Imeli so sicer nekaj pripomb, ki pa jih bomo lahko v kratkem odpravili. Požarni inšpektor nam je naložil, da moramo izobesiti požarni red, inšpektor za varstvo pri delu je ugotovil, da nimamo še vrisanih transportnih poti v proizvodni hali in v skladišču, na zahtevo elektro inšpektorja pa bomo morali na vseh strojih opraviti še meritve zaščite pred dotikom. Na podlagi pregleda smo pridobili dovoljenje za začasno obratovanje Zdenka Dandič nam je pokazala, kako se pakira Začinka. Tako izgleda, ko se stvari lotijo mojstri! Kata je nasmejana; Milena zaskrbljena? NOVICE IZ PROFITNIH CENTROV Branko in Kata predajata delo Mileni. za dobo šestih mesecev. Po preteku tega obdobja in odpravi navedenih pomanjkljivosti bo opravljen ponoven pregled. V januarju smo po opravljenem remontu in namestitvi vseh strojev, preseljenih iz PC Argo, začeli s proizvodnjo Začinke. Pri nameščanju strojev sta nam na pomoč priskočila mojstra iz PC Argo. Livio Bolčič je gotovo najbolj kompetenten strojnik na področju Začinke, saj je bil “vklenjen” ob linijo za polnjenje Začinke v plastenke v dobrem in slabem in ob njej preživel marsikatero prijetno in tudi neprijetno urico. Skupaj z električarjem Ginom Brajkom sta našim vzdrževalcem pomagala pri zagonu linije. Za začetek same proizvodnje 15. januarja pa smo si poleg Livia “izposodili” kar tričlansko ekipo Argov-cev. Branko Hanželič je našim delavcem pokazal, kako se pripravlja masa za Začinko. Zdenka Dandič in Kata Dujmovič pa sta v našo proizvodnjo predali pakiranje 1000 g Začinke. Za slovo od svojih zdaj že bivših strojev in delovnih mest so se slikali - na novi lokaciji, skupaj s svojimi nasledniki pri tem delu. Tekst in slike Manuela Ferenčič Meden PC GOSAD: GRADIMO NOVE POTI IN VZDRŽUJEMO STARE V PC Gosad zaključujemo z gradnjo. Čaka nas še zahtevno delo: preselitev strojev, izpeljava vseh priključkov, postavitev in priključitev vseh strojev ter njihov zagon. Ponovno smo tudi začeli z izobraževanjem tujih jezikov tam, kjer delovno mesto zahteva to znanje, in računalništva, saj je to znanje treba nenehno dopolnjevati; pripravljamo analizo pogojev za posamezna delovna mesta, kjer so večja tveganja. O vsem tem nas opozarjajo še posebej strokovni delavci s področja zdravstva. Izpopolnjujemo se tudi na področjih ostalih dejavnostih, ki se odvijajo v PC -ju. Zaključek leta v PC Gosad smo organizirali v Ormožu sredi decembra. Bilo je lepo in prišli so skoraj vsi. Žal smo daleč od Portoroža in ne moremo praznovati skupaj z ostalimi zaposlenimi v DROGI. Če se namreč hočemo pripeljati na Obalo, moramo od doma že zgodaj popoldne; ko je najlepše, pa se moramo že poslo- viti. Vseeno pa upamo, da bomo kdaj prazovali skupaj. Krst novega delavca Ob novoletnem srečanju smo imeli tudi sprejem novega delavca -tehnologa, ki so mu zaposlene v proizvodnji pripravile prijeten in lep krst. Prebrale so mu zapovedi, pri katerih je “mladi” Tadina samo še kimal, tako je bil presenečen. Ker že dolgo nismo nikogar sprejeli, so se sodelavke še bolj potrudile, da to vsem ostane v spominu. Bil je vesel darila, ki so mu ga izročile. Zaključek leta so praznovale tudi delavke - upokojenke nekdanjega obrata “JELKA” Vrhnika. Zberejo se vsako leto, vsaka nekaj pripravi in tako si naredijo kar prijeten večer. Takšnega sem tudi sama doživela letos, ko sem bila z njimi. Tisti dan je snežilo kot za stavo, vendar sem vseeno prišla na cilj. Naše upokojenke so me zelo presenetile: toliko dobre volje še vedno izžareva iz njih, kljub temu da jim je še vedno hudo za obratom, ki so ga pred nekaj leti ukinili. Ostale so takšne, kot so bile - skromne, vesele in nič obremenjujoče s svojimi težavami in zdravjem. Lepo jih je bilo videti in se z njimi srečati. Škoda, da nimamo nobenega skupnega posnetka s tega srečanja. Kriva sem sama, ker se nisem spomnila na to. Leto 2000 je bilo v Gosadu še posebej zanimivo, še nikoli nismo imeli v enem letu toliko “okroglih oblet-nic”- 50-letnikov: Danica Cimerman, Anica Čurin, Zorica Rubin, Marija Veljačič, Franc Žerjav in Zdravko Boj, vodja proizvodnje. Ko jih vidiš skupaj, jim ne bi prisodil teh zrelih let, vsi so še polni energije, optimizma in dobre volje. Vsem tudi želimo, da ostanejo takšni še naprej! Danica Krajnc NOVICE IZ PROFITNIH CENTROV NARAVA NAS JE RAHLO OPOZORILA... Delovni dan kot vsak drug. Ponedeljek, 8.1. 2001. Le temni oblaki so napovedovali, da se bo kmalu moralo zliti, saj je bilo temno, kot bi bil večer. Ob devetih prve kaplje, ob devetih in pol že poplava! Voda je vdirala povsod - dvorišča so bila kot jezera, voda je našla pot v skladišča, v proizvodne prostore... Preden smo se zavedli, kaj se dogaja, je na veliko srečo nehalo deževati. Vsekakor smo doživeli rahlo opozorilo, da naravne nesreče ne počivajo. Zgodi se, kar ni mogoče razumeti zakaj in kako, a vendarle moramo biti pripravljeni. V kolikšni meri smo bili tokrat pripravljeni, bi bilo treba strniti v zaključek, ki bi imel za posledico boljšo pripravljenost na morebitni “drugič”. Nikoli namreč nismo tako dobro pripravljeni, da ne bi mogli biti še bolje. O tej trditvi se lahko prepričate tudi ob pogledu na posnetke o poplavi v ZAČIMBI. Za lep&i dan Voda je zalila prostore ZAČIMBE z desne strani, od ceste proti gostišču Ribič. Poznavalci pravijo, da niso bili krivi zamašeni odtoki, pač pa zelo močno, hitro deževje. Vsekakor je skladišče surovin reševal obrambni zid ob ograji pri cesti. Čeprav je bil kanal za objekti ZAČIMBE skoraj zvrhan, voda ni prestopila bregov. Palete so rešile blago, ker voda ni segla čeznje. NOVICE IZ PROFITNIH CENTROV Marija Prodan po spominu išče odtok, ki je najverjetneje zamašen, da bo vodi pokazala pravo pot... Kasneje mi je dejala, da se niti zavedala ni, da je stopila v mrzlo vodo obuta. Skoraj podzavestno je vedela le, da voda mora nekam odtekati. Ob tej priliki gre Mariji Prodan prav gotovo zahvala, da je tako prisebno ravnala in pa še nekaj -opravičilo NAŠEGA GLASU za objavo te fotografije. Prisebno je ravnal tudi Bruno Vojvoda, ki se je z ročnim vozičkom podal na vodno potovanje do viličarja in potlej s tem nadzoroval situacijo nezaželjenega gosta - vode v skladišču. MACSTFVO POZOR VILIČAR Fantje - Vinko Jesenko, Valter Mamilovič, Simon Rak in Robert Kozlovič, so ravnali previdno, zaščitili so se pred dežjem, stopili po tehnično pomoč in začeli črpati vodo. NOVICE IZ PROFITNIH CENTROV TRCOAVTO mm m Dvorišče v ZAČIMBI. Pogumna Silvana Bonin ni čakala - obuta in do kolen v vodi je po spominu tipala,... da bi čim hitreje sprostila odtok, ki bi vodi pomagal odteči. Za krajši čas je moralo počakati tudi pakiranje čaja. Dekleta so morala prijeti metlo in čimhitreje poganjati vodo k odtoku. Pred tem so vrata obložile z vrečami peska, da bi voda ne vdirala v proizvodne prostore. NOVICE IZ PROFITNIH CENTROV Prav so prišle tudi metle... Z metlami nad vodo ■ Simon Rak in Darko Ekselenski. Viličarji so bili uporabni za prevoz po vodi in iskanje odtokov. Nepoznavalka kot sem, pa sem razmišljala tudi o tem, ali je varno z viličarjem na električni pogon voziti po vodi... No, vsekakor še vedno velja tisti izrek: VSE j E DOBRO, KAR SE DOBRO KONČA. 1064903011 3492301104 o 594 20084107 8 ^ O' 6 4 1 5 1 9 ‘ 5 6 2 1 8 8 7 6 5 0 0 0 5 2 3 5 4 4 6 5 1001 NAGRADA TE ČAKA NA WWW.1001CUET.NET □ TOVARNA VIZIJ DROGA NA OBISKU SARAJEVO POSLOVNO IN DRUŽABNO V začetku decembra je bila v Sarajevu otvoritev Mercatorjevega hipermarketa. Te otvoritve sva se udeležila tudi midva z g. Vinkom Prežljem. 8 ur vožnje do 650 km oddaljenega Sarajeva naju je pripeljalo v drugačen svet, za katerega se zdi, da je časovno in prostorsko oddaljen precej bolj kot 8 ur ali 650 km. Res je bil obisk v Sarajevu službene narave, a sva si v zelo natrpanem urniku kljub temu odtrgala nekaj uric in (po opravljenih obveznostih v zvezi z degustacijo in obiskom še nekaterih drugih večjih trgovin) malo prepešačila sarajevske ulice. Najin vodič, sicer dober Vinkov prijatelj, si je z veseljem vzel čas in naju popeljal naokoli. Z občutkom žalosti, a vendar upanja v boljšo prihodnost nam je pripovedoval, kako ljudje preživljajo težko prehodno povojno obdobje. Kar me je posebej očaralo, je prijaznost in toplina ljudi. Pravijo, da je Sarajevo, nekoč prestolnica popkulture, izgubilo identiteto. Pa vendar se zdi, da je prisoten optimizem, da je mesto vedno bolj podobno tistemu, ki smo ga nekoč občudovali, da zopet dobiva srce in dušo. Če ne drugo, je prisotna vsaj iluzija, da se stvari urejajo. Čutiš, da se končno ustvarjajo pogoji in prostor v njihovih srcih in dušah, da tudi oni okusijo kanček sreče. In to srečo delimo z njimi tudi mi, kajti, če so razdalje v času in prostoru daljše kot kdajkoli, je medčloveška vez, ki nas je družila nekoč, še vedno prisotna. Zdi se, da je ena od redkih kohezivnih sil v Bosni in Hercegovini ravno Slovenija. Tudi Mercator v Sarajevu daje upanje, da se stvari obračajo na bolje, da tudi drugi vidijo upanje za boljšo prihodnost, saj je skoraj v središču prestolnice zgradil največji trgovski center na Balkanu. Tudi sicer ni večjega slovenskega podjetja, ki ne bi oglaševalo po Bosni in Hercegovini. V mnogočem je Slovenija na lestvici bosansko-hercegovskih trgovinskih partnerjev prehitela ostale države. Bosna predstavlja eno najbolj vročih točk mednarodnih dejavnosti slovenskega gospodarstva. Mercator je v času treh dni v Sarajevu in Puli odprl dva trgovska centra, svoji dve največji naložbi v letošnjem letu. Odprtje obeh centrov je pomenilo tudi simbolični vstop na trga Hrvaške in BiH, v Mercatorju pa v prihodnosti načrtujejo tudi širitev v ZRJ, Makedonijo in Črno goro. Slovesne otvoritve sta se udeleležila tudi predsednik predsedstva BiH Živko Radišič in slovenski predsednik Milan Kučan. Med prisotnimi je bil tudi sarajevski župan, gostitelj ljubljanske mestne delegacije. Slovenski gospodarstveniki, ki so v teh dneh dobesedno okupirali Sarajevo, so bili zadovoljni z obeti za nadaljnje sodelovanje. DROGA NA OBISKU « ,0 1 mm portorc mo< PORTORO Ponovno je postavljen most za sodelovanje. Če je torej tudi Mercator delno prispeval k temu, da nam bodo države in narodi bivše države vsaj malo zopet najboljši sosedi in mi njim “opet najbolji susje-di”, bomo v Drogi poskrbeli, da bodo naši sosedje pogoščeni z najboljšimi okusi. Ekipa v Drogi Sarajevo, ki je locirana zelo blizu centra mesta, naju je prijazno in iskreno sprejela. Sledila je kratka predstavitev njihovega dela, dogovarjanje o nadaljnjem sodelovanju, potem pa smo morali že kar pohiteti v Mercatorjev hipermarket, da pripravimo vse potrebno za uspešno izvedbo degustacije. Na Mercatorjevih policah je večina Droginih izdelkov, pa tudi sicer so ljudje v BIH nagnjeni k nakupovanju slovenskih izdelkov, saj jih imajo za zelo kvalitetne. O Droginih izdelkih pa vsi vemo, da so najboljši, kajne? Mercator se je še isti dan odprl tudi za javnost. Zdelo se je, kot da je bil to težko pričakovani trenutek v njihovem živ- ljenju, kot da to prav zares predstavlja njihovo odrešitev, tako tistih, ki so Mercator vzeli kot NAKUPOVALNI center, kot tistih, ki so SAMOPOSTREŽ-NOST trgovin vzeli preveč dobesedno (govorilo se je, da je bilo na dan otvoritve s polic pokradenega kar nekaj blaga). Mercator zna s svojo ponudbo prisluhniti potrošniku, prilagaja se lokalnim okusom, zato ima v svojem asortimanu kar 40% izdelkov lokalnih proizvajalcev. Da so naša kava in čaji zelo priljubljeni, je bilo videti tudi na dan otvoritve, ko se je okrog našega degustacijskega pulta gnetla množica ljudi. Še sreča, da nas strojček za kavo ni razočaral in je mlel in pripravljal kave neutrudno do konca degustacije. Poleg tega so prebivalci BIH pravi pivci kave in so med nekoliko daljšim čakanjem za svoj odmerek Barcaffeja, postajali že kar malček nestrpni. Sarajevo in bosanski trg nasploh se prebujata, trg BiH predstavlja velik potencial za slovenska podjetja, zato se tudi Droga strateško usmerja nanj. Z našim zaupanjem v trg in potrošnike se bodo razmere, tako gospodarske kot politične, hitreje stabilizirale. Povečala se bodo vlaganja, zaposlovanje, potrošnja in naš dobiček. Seveda pa vse to ne gre brez vlaganja v marketinške aktivnosti. Bolj nas bodo opazili na televiziji, v tisku in v okviru nagradnih iger. To bo naš položaj še bolj utrdilo in potrdilo že dosedanjo veliko uspešnost Droge. Da bi le uspeh DROGE bil povezan z uspehom DRUGE, lepše Bosne! Za oboje bo potrebno veliko pozitivne naravnanosti, dobre volje in predvsem dobrega dela. Tekst in slika lana Alič KOTIČEK KAR TAKO Odposlanec, ki se je udeležil problemske konference v solinah: “Fantje, končno se mi je posvetilo! Tisti iz Ljubljane bi si radi v solinah uredili močvirje, da bi se na Obali počutili bolj domače!" Foto Jadran Rusjan DROGINI STROKOVNJAKI OPOZARJAJO DROGINI KAKOVOSTNI IZDELKI: Z OKUSNO HRANO NA VARNI POTI DO ZDRAVJA POTROŠNIKOV Kaj pravite na gornji naslov? Dolgočasen in neprivlačen, kot mesec januar, v katerem smo se znašli po veselem novoletnem vrvežu, prazna zmešnjava velikih besed. Toda naš namen je bil: v eno celoto združiti besede kakovost, okusnost, varnost in zdravost živil. To so pojmi, ki nas pogosto dosežejo, pa jih nezainteresirano spuščamo mimo, kot bi nam bilo že vse jasno, kot bi bila tema že izpeta. Pa je res tako? vost izdelka je cilj vsakega podjetja, nost, psihična sprostitev in še kaj. za tehnologe je merilo v fazi razvoja Vendar se beseda zdravje še nikoli izdelka. Služba za kakovost skrbi, ni tako pogosto prepletala s prehra- da izdelki ustrezajo predpisani ka- no, kot se to dogaja v zadnjih letih, kovosti. Koliko lahko kot proizvajalci hrane naredimo za zdravje ljudi? Nemo-Zdravega živila ni, je samo goče je izdelovati zdrave izdelke, zdrava prehrana. kajti zdrav izdelek ni opredeljen pojem. Zdravega živila pravzaprav ni. Zdravje je širok pojem in samo Kaj je za posameznika zdravo živilo je pravilna prehrana je premalo za odvisno od počutja in lastnosti po- dosego tako smelega cilja. Poleg sameznika, določene kategorije ljudi, zdrave prehrane so za ohranjanje ki živijo v nekem specifičnem pros- zdravja potrebna tudi telesna aktiv- toru in času. Ne glede na to obstaja neka splošna definicija zdravega živila, ki je nastala v Ameriki. Namenjena je odrasti populaciji današnjega časa in se glasi: Zdravo živilo je živilo, ki vsebuje malo maščob, ima nizko vsebnost holesterola in natrija in zagotavlja občutno količino enega ali več ključnih hranil: vitamina C, vitamina A, železa, kalcija, beljakovin, prehranskih vlaknin. Po navedenih pogojih bi kot zdrave izdelke lahko opredelili Drogine kaše. Pojavljajo pa se še druge definicije, ki jih oblikujejo različna društva, v Sloveniji na primer deluje Društvo za zdravje srca in ožilja. Ustrezneje bi bilo govoriti o varovalnem živilu, kajti z uživanjem takih živil pravzaprav varujemo svoje Piramida živil; kje ste - bolj zgoraj ali bolj spodaj? zdravje. V navezavi z zdravjem se kot Kakovost izdelkov? S kakovostjo se srečujemo redno že leta in na različnih področjih. Ko govorimo o kakovostnem izdelku -živilu, mislimo na izdelek, ki v največji možni meri ustreza pričakovanjem potrošnika: ima odličen izgled, okus in vonj, privlačno embalažo, primerno ceno. Absolutne kakovosti ni, čeprav se s kakovostjo izdelkov ukvarjamo mnogi, od trženja, do razvoja, kontrole, proizvodnje, prodaje,.... Kako- DROGINI STROKOVNJAKI OPOZARJAJO naslednja skupina živil na tem področju pojavljajo funkcionalna živila. Ta naj bi imela na telo poseben zdravilen učinek. S takimi izdelki se ukvarjajo vse številnejši proizvajalci. Veliko primerneje kot o zdravem izdelku je govoriti o zdravi prehrani, o zdravem krožniku. Ni vseeno, kako bomo polento pripravili in s čim jo bomo pojedli: z mesno omako, z zelenjavno prilogo, z mlekom, ali pa jo bomo morda panirali v ocvrte svaljke. Načela zdrave prehrane veljajo takorekoč že od pradavnine. Sprva so slonela le na izkušnjah. Z razvojem znanosti in industrije se je izpopolnjevala tudi veda o pripravi hrane. Različni načini priprave jedi imajo v prehrani človeka ta pomen, da naredijo hrano bolj prebavljivo in izrabljivo. Hkrati seveda dobi hrana tudi boljši okus, vonj in videz. Slaba stran nekaterih načinov priprave hrane je uničevanje nekaterih bistvenih hranil. Lahko pa pri tem nastajajo tudi za telo neustrezne ali celo strupene snovi. Ustrezni načini priprave hrane so torej pomembni pri pripravi zdrave hrane. Upoštevati pa moramo tudi pravilno sestavo živil v obroku. Paziti je treba na pravilno razmerje različnih vrst živil, dajati prednost žitaricam, zelenjavi in sadju. Z ustrezno prehrano lahko pridobimo ustrezne količine vseh pomembnih hranil, tudi vitaminov in mineralov. Kot proizvajalci lahko z usmerjanjem prehranskih navad kar veliko naredimo tudi za zdravje ljudi. Z našim znanjem lahko pomagamo ljudem razviti njihov zdrav odnos do hrane. Veliko več kot mi, pa lahko na tem področju naredijo država, druge institucije in porabniki sami. Temelj zdrave prehrane so varna živila. Osnovni pogoj zdrave prehrane je seveda uporaba zdravstveno ustreznih živil, iz katerih pripravimo zdravstveno ustrezne jedi in obroke. Pravimo, da so ta živila varna, ker niso škodljiva za zdravje porabnika,in ker je njihova sestava ustrezna glede vsebnosti življenjsko pomembnih hranilnih snovi. Ko si človek zagotavlja svoj obstoj in želi pridelati čim več hrane, pridelke ali živila namenoma ali nehote onesnaži z različnimi snovmi. Posledice so biološki, strupeni, alergični, rakotvorni in drugi vplivi na telo. Temu se je treba izogniti, in sicer tako, da izdelujemo oz. uživamo varna živila. Kar je kakorkoli nevarno za porabnika, predstavlja nevarnost tudi za proizvajalca. Če do porabnika pride samo en izdelek, ki mu povzroči kakršnokoli poškodbo, zastrupitev, okužbo ali bolezen, porabnik izgubi zau- “Rad bi kupil dve polnjeni papriki, pet glaziranih korenčkov in dva pohana melancana". panje v ta izdelek. Kjer je dim, je tudi ogenj, pravijo. In slabe novice se širijo kot blisk. Okus za zadovoljstvo vseh ljudi... Navkljub nekakšni modni muhi, v času, ko bi vsi želeli jesti zdravo, pa ostajajo okus, vonj in izgled živila lastnosti, s katerimi dokončno prepričamo porabnika, ki se je odločil za nakup našega izdelka. Tudi ljudje, ki se še tako resno lotevajo problemov z odvečnimi kilogrami, pogosto podležejo okusni hrani. Zdravo jesti, da, toda ne za vsako ceno. Ključ uspešne in dolgoročne zdrave prehrane je ravno v tem, da sami sebe ne kaznujemo s poseganjem po odbijajočih “zdravih” izdelkih, temveč si s pravo mero samodiscipline privoščimo prav vse oboževane jedi, ki nas s svojim božanskim okusom razveseljujejo in v katere smo tako zaljubljeni. Kakovost izdelka je cilj vsakega podjetja, za tehnologe je merilo v fazi razvoja izdelka. Služba za kakovost skrbi, da izdelki ustrezajo predpisani kakovosti. Drogina poslovna usmeritev ostajajo torej varni in okusni izdelki. To so naši cilji, z njimi želimo biti uspešni tudi v bodoče. Nataša Gladovlč PISALI SO NAM DAROVANJE SAMEGA SEBE Ni naključje, da ima veliko dežel področje pridobivanja krvi za potrebe zdravstva urejeno tako, da so krvodajalsko dejavnost z javnim pooblastilom, zakonom ali pogodbo prepustile nacionalnim društvom Rdečega križa. Odločitev, da človek pomaga sočloveku z delom samega sebe, je največje človekoljubno dejanje, krvodajalstvo pa največje solidarnostno gibanje. Za mnoge, ki jih prizadenejo različne bolezni, nesreče in poškodbe, predstavlja kri edino rešitev. Tega se po svetu zavedajo milijoni krvodajalcev, ki se udeležujejo krvodajalskih akcij ali se posamično odzivajo v primeru povečanih potreb. Sodelujejo v največjem humanitarnem projektu, ki ga premore človeštvo. DROGA Portorož je sodobno, moderno, uspešno podjetje z nadpovprečno dobrimi poslovnimi rezultati. To pa še ni vse. Vsa ta desetletja so minevala v znamenju človekoljubja, kar dokazujejo številni krvodajalci, zaposleni v DROGI. Brez dodatnih besed in zaslužene hvale povejmo le to, da so Drogini krvodajalci na rednih in izrednih krvodajalskih akcijah zbrali letno od 71 do 76 litrov krvi! Zares, več kot le spodbuda in pohvala! Zakaj vsi ti podatki, se bo morda marsikdo vprašal sam pri sebi. Z odhodom DROGE Portorož v Izolo bo 81 krvodajalcev (zaposlenih v DROGI) odslej vodenih, klicanih, odlikovanih... pod sosednjo, izolsko, občino oziroma njenim Rdečim križem. Izjeme bodo tisti, ki se bodo izrecno opredelili, da še vedno ostanejo pod piranskim Rdečim križem. Svojo odločitev bodo vsakokrat sporočili oddelku za transfuzijo pri Splošni bolnišnici Izola. SPOSTOVANI KRVODAJALCI! Vsa dolga leta ste prisluhnili potrebam sočloveka v stiski. Ni vas prevzela agonija golega potrošništva in materializma, temveč ste v sebi ves čas gojili človečnost in rahločutnost. Hvala vam! Vedite, da se v marsikaterem državljanu Slovenije pretaka del vas samih. Valentina KLEMSE Sekretarka RK Piran SKRB ZA ZDRAVJE BAZENI HOTELOV MORJE Letos ste kar množično začeli skrbeti za svoje zdravje in dobro počutje. Že prve delovne dni tega leta ste me povpraševali, ali je še vedno možno “preko firme” plavati v bazenih Hotelov MORJE v Portorožu. Obvestilo o tem je bilo objavljeno v NAŠEM GLASU in doslej ni bilo preklicano, kar pomeni, da je plavanje možno. Tisti, ki bolj skrbimo za svoje dobro počutje, to že vemo, saj redno obiskujemo bazene. Kdor pa te možnosti še ni izkoristil, naj 1. stopi do svojega osebnega zdravnika in ga poprosi za potrdilo o tem, da mu priporoča plavanje v bazenih z morsko vodo, 2. potrdilo dostavi avtorici tega članka, nakar bo prejel talončke za brezplačen vstop v bazene MORJA - kar velja le za zaposlene; 3.za družinske člane pa bo prejel napotnico, s katero imajo spremljevalci nekatere ugodnosti pri kopanju v bazenih. Dragica Mekiš, referentka za splošne zadeve -tel. (05) 6 771-360. V bazenih MORJE imate ob 11. uri dopoldne in 17. uri popoldne telovadbo v vodi pod strokovnim vodstvom DEDEK MRAZ DOBRI, STARI DEDEK MRAZ Prišel je tudi letos dobri, stari dedek Mraz. A glej zlomka, preden smo ga dočakali, so nas obiskale MIŠKE. Sprva so bile zelo zaskrbljene, jezne in užaljene. Zakaj? Plava MIŠKA je šla pod blazino po Jurčkov zobek in otrdela od groze! Zobek je bil močno piškav, iz njega je lezel črvi Ubogo plavo MIŠKO so druge MIŠKE komaj potolažile in skupaj iskale načine, kako rešiti otroške zobke... saj, če ima Jurček piškave zobe, jih bržkone imajo tudi drugi otroci, veliki in mali... Naši otročki so kaj hitro ugotovili, kaj hočejo miške - bolj pogosto in bolj natančno si moramo umivati zobe! In prav so imeli. MIŠKE so namreč vzele veeeeeeelike krtačke za zobe in drgnile, levo -desno, gor - dol, in skrbi so bile preč! Za MIŠKE ni nič hujšega kot najti piškav zobek pod otroško blazino... hitro je treba ukrepati! “Še preden pride dedek Mraz, se moramo z otročki pogovoriti, da si bodo redno umivati zobe, če ne se bo dedek Mraz hudo razjezil..., in kaj bo z darili?’’, so bile MIŠKE močno zaskrbljene. DEDEK MRAZ Vse je dobro, kar se dobro konča! Dedek Mraz je prišel, najprej smo ga pozorno oprazovali, ali je kaj slišal o zobkih.... In končno je pričel deliti darila! Dedku Mrazu se je v naročje usedel že lepo raščen BOŽIČEK in dedek Mraz je bil tudi njega zelo vesel Kaj se ve, morebiti prideta drugo leto kar oba? Darila so bila tam, mi pa smo jih napeto gledali. Le kaj bo letos v vrečki? Če Marko noče k dedku, mora mamica, tako je to! Le pesmice se ni naučila., ti ■ ti, Snežanca, tako ne bo šlo... DEDEK MRAZ V Zlatem polju smo se z MIŠKAMI in dedkom Mrazom skupaj fotografirali. Za spomin, ko bomo veliki! Metka niti pogledati noče dedka Mraza, a on je tega vajen... za očka je pa malo težja zade vica... Nejc pa tako vesel in lep! Ali je podoben očku, kaj pravite? Kaj pa porečete na dva junačka, dvojčka naše Irene? Klementina je korajžna in vesela, medtem ko ima bratec jan Martin majčkene težavice.... Oči, mami - pomagaj! NAŠA SREČANJA, NAŠA PRAZNOVANJA PONOSNO IN SVEČANO NA ZADNJI DAN Zadnji delovni dan leta 2000 smo vzgledno počastili po vseh PC in službah. Tudi v Začimbi. Pri nas smo vedno znali delati - in praznovati! Morate vedeti, da je ZAČIMBA duša DROGE. Po ljudeh in po prostorih. Tu so se dogajala največja družabna srečanja zaposlenih iz cele DROGE. V prostorih jedilnice v ZAČIMBI so nekoč preživljali proste urice solinarji. Se danes je lepo viden napis DOPO LAVO RO - PRIVATIVE nad obokanim pročeljem stavbe. in... če vsaj ne bi tako zelo bolelo... Vemo namreč, da bomo naslednjič praznovali v prostorih nove tovarne. “In nič več ne bo tako kot je bilo”, je poudaril generalni direktor Matjaž Čačovič na prednovoletnem srečanju zaposlenih na Bernardinu. Generalni direktor je dejal, da so to besede predsednika države Milana Kučana, izrečene ob osamosvojitvi Slovenije. Vzorci vin letine 2000 so pripravljeni za degustacijo, ob njih pa ležijo diplome za najboljša vina V ZAČIMBI je DROGA zgradila najobsežnejše proizvodne in skladiščne objekte in vsak dosežek (razen zadnjega pred nekaj leti) smo svečano počastili in veselo praznovali vsi -delavci in direktorji. Letos smo ZAČIMBARJI še zadnjič praznovali na tleh ZAČIMBE v Seči Komisija za degustacijo vin - letina 2000: Romano Kozlovič, Marino Špeh, Bojan Valentinčič; komisiji nataka Bruno Gei Najbolj zaslužna za degustacijo vin: direktorica s svojim razumevanjem za dogodek in organizator Bruno Gei Besede obeh predsednikov, Kučana in Čačoviča, moramo razumeti v čim širšem pomenu. Če ne bo, kot je bilo - obstaja velika možnost, da bo bolje kot je bilo, mar ne? To bi lahko razumeli tudi iz govora direktorice ZAČIMBE in, še pred kratkim, tudi ARGA, Sonje Podlogar, in tudi novega direktorja ARGA, Roberta Ferka. Začimbarjem sta namreč spregovorila na zadnji delovni dan leta 2000. “Večja odgovornost, vendar bolj varno, lažje in lepše delo vas čaka v novi tovarni in na lepše se ne bo NAŠA SREČANJA, NAŠA PRAZNOVANJA težko navaditi. Ker vas poznam, da ste vestni in zelo delavni, tudi vem, da boste uspešni,” je odločno poudarila ga. Podlogarjeva. V kratkem nagovoru je tudi novi direktor dejal, da pričakuje uspešno sodelovanje vseh zaposlenih, gospo Podlogar pa pričakuje na obiskih v novi tovarni, saj jo je načrtovala skupaj s sodelavci. Oba, ga. Podlogar in Ferko, sta prisotne razveselila, ko sta jim zagotovila, da bodo tudi v novi tovarni lahko nadaljevali s tradicijo degustacije vin, ki ga pridelujejo zaposleni v DROGI. QA mA Tit*. ASrfclJcO/S FHAUC06KI lWlCOLAfc\ l>iDao7 “ KOTVA PottLO rAOfrpA, •PUŠKA O&kas. DtOKlA POVSS.T PO OCATU NOftOn&HJ URA* IA SMlifcl VMbklO*T. TAPIR. NA?> MO«. poapov««. ALfc6B.T} NATRIJ Pihana FhAMCOMU SKLADAT. ŽVVAL^U ULTCv CkfciftoP. bAnovvČ- VOL«, VW€MA . ,1 HUMORAM. MOnGjOVSIO ^LAMA. MO-itojA _____ KlPAtt. U.tX.NVLo\ tt&N ANNAKlN NA*> bUKAVL MAViC. kaka na TAJE*AM .1*. O RK*. A«H-\ VALAC. ■u^v N0V4 MSamc ®R' NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 1 UŽITNA GvOBAi SiOtoArJ tWW)J£-NA MOČ MuUvt G.AU3 KOF1 ANNAN DVOM, MUtA- UPAN-je TRAKAbTA PA\PO.>OR.V<.0 ODSfcK. UNO -M4HANIK UtSMATA rastlina oce ce>T*T».\ v ORANŽAMA V£L\KA CiMOTA U6DU TtKWiL' ueuc«- (lOVCC PC KOCINA YP»A\nHK iA fcOUOV N*KN POKLIC A*nt>KA Di>i ava a C,L>AWo* e>*2fc.OT