Poštnina plačana v joto vini
LETO II ŠTEV. 27
Koper, petek 3. julija 1953
POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN

So mar prin»sli semkaj kos nebes? Tam onkraj Šteti Maur toči vina. pod njim rarširja soška se dolina ia Soča teče tiho i teasa jez . •
Krivična meja
Skozi dolga stoletja —• odkar so 'prišli v te kraje — so imeli prebivalci Soške in Vipavske doline svoj naravni izhod v ravnino prav na tem kraju. In ga imajo tudi danes! Ce so nastale nekake ovire, ob katerih stojijo stražarji, je to le u-metna, nenaravna meja, ki bo prej ali slej odpadla. Zgodovina pozna fnalo takih primerov, ki bi tako liivot sekali v občutje naroda, kot je krivična meja nri Sabotinu. To tn onstran meje živijo ljudje, ki ¡jim taka meja dela vel'ke težave, a si želijo dobrih odnosov. To so delavci in kmetje, ki poznajo take težave. Ne poznajo pa jih — ali jih nočejo poznati — današnji voditelji italijanske poiitike. Z volčj;m pohlepom bi radi še trgali naše o-zemlje. Seveda, če bi na tistem delu Evrope, ki so ga toliko časa imenovali »barbarski«, še živeli nekdanji ljudje. Teh ljudi pa na Balkanu danes ni več! Prerodili so se ■v trpljenju v nove in svobodne ljudi, ki nočejo več b i *i zaostali nekulturni Balkan c i,« kot je pred leti povedal tovariš Tito, pa naj bo to rimskim in drugim politikom prav ali ne.
V družbi z Obri so Slovenci že leta 598 prvič prodirali v Italijo, drugič pa leta 610. Leta 66-1 so Slovenci na lastno pest zbrali vojsko -in hoteli napasti Čedad. Leta 105 so Slovenci izvojevali veliko zmago nad Furlani. Zelo številna njihova vojska se je zbrala na gori špik pri Čedadu. Furlanski voj^ voda Ferdulf je hotel napasti Slovence pa so ga ti popolnoma porazili in uničili vse njegovo plemstvo. .V boju je padel tudi Ferdulf sam. Slovenei so postali taka močni, da so čedadskv vojvode pogosto iskali pri njih pomoči.
Če preskočimo tisoč let naprej, vidimo kako koraka po cesti proti Scflkanu (27. marca 1713) vojski tolminskih upornikov, "oborožena z vilami, kosami in lesenimi gorja-fami. Kaj se je zgodilo, da je sicer (mirnim Tolmincem tako zavrela kri? Izkorišeevalski davkar Bandelj je dal zapreti na Goriški grad večje število tolminskih kmetov s konji, nakupljenili žitom in soljo. Goriški glavar, tujec, grof Strassol-do je ukazal svojim vojakom, naj na kmete streljajo. Takr3t je zemlja ob Soči znova pila kri tistih, ki so zahtevali pravico. To je še bolj podžgalo Tolminee. Nad 500*) ijudi se je zbraloi in odšlo proti Gorici. Nič ni pomagalo, če je glavar ukazal zasesti klanec, ki ga vidimo na sliki, z oddelkom deželnih brambovcev in nekaterimi mušketirji. Še brambovci so se pridružili kmetom. Ko so nato skupno od-jili v Gorico in tam odločnol zahtevali izpustitev zaprtih kmetov, je moral grof popustiti.
Še sta Soča in Sabotin bila priči velikim dogodkom v prvi in drugi svetovni vojni. A pravične želje ljudi, ki so toliko pretrpeli in žrtvovali, se še nisoi izpolnile.
Naj bo že kakorkoli, zemlji in ljudem onstran te meje se nismo odrekli s podpisom mirovne pogodbe in se ne bomo odrekli nikoli, ¡Naša pravica je tam zapisana itn je ne morejo izbrisati meje na papirju.
ni zlomila naše enotnosti
Pretekli teden, »so tse \narodi Jugoslavije spominjali pete. obletnice zloglasne resolucije informbiroja, ki je imela za cilj, zlomiti enotnost ju.' goslovanskih narodov in spremeniti neodvisno Jugoslavijo i• satelitsko državo Sovjetske zveze. Tej obletnici je ,posvetil jugoslovanski tisk obširna članke. Pod.predsed.nik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je napisal tv beograjski ,»Borbi« :uvodnik, u; katerem je podrobno analiziral politiko Sovjetske zveze pred vojno in *po vojni ter njeno politiko do Jugoslavije, in hkrati ocenil zadnje dogodke na Češkoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji.
Dogodki v Vzhodni Nemčiji in na Češkem — je ugotovil Kardelj — so po svoji zgodovinski važnosti najvažnejši pojav po jugoslovanskem odporu leta 1948. Ti dogodki so dobili značaj množične revolucionarne akcije delavskega razreda proti sistemu. ki sebe naziva za »socialističnega'« in mlelavskega«. Kardelj je poudaril, da pomeni delavska akcija v Vzhodni Nemčiji in na Češkem važen dogodek, ki sega čep meje to držav. Te akcije, dokazujejo, da je ves sovjetski sistem, kljub vsem naporom državno kapitalistične forme. pričel doživljati akutno notranjo krizo. Te akcije so samo naznanilo drugih dogodkov, ki morajo hitreje ali počasneje slediti v notranjem družbenem življenju sovjetskega sistema. Kardelj je tudi poudaril, da je bila sovjetska politika že pod Stalinom kompromitirana in da je Stalinova smrt samo pospešila proces razkroja.
Edvard Kardelj je nato omenil pet let stalnega pritiska sovjetskih satelitskih držav na Jugoslavijo in poudaril. da so Jugoslovani lahko ponosni in zadovoljni z rezultati svojega vztrajnega in. pogumnega odpora. Malo jih je bilo, ki so verjeli, da bomo v tej borbi ostali in zmagali — je napisal Kardelj. Toda mi nismo samo ostali in zmagali, temveč smo tudi ustvarili delavskemu razredu sovjetskega bloka nove socialistične perspektive. Tisti, ki so inas zmerjali za «bankrotiran rezini« so sami zašli v težko notranjo krizo. Pred petimi leti smo bili sami — je poudaril Kardelj — sedaj pa imamo prijatelje širom sveta in tudi v državah sovjetskega bloka.
Kardelj je ob koncu članka opozoril. da ne sntemo živeti v iluzijah, da se bo sistem birokratskeaa despotizma v Sovjetski zvezi na hitro razbil. Zato je vpjč možnosti, ki vse potrebujejo časa. V zvezi z reševanjem spornih vprašanj v mednarodnih odnosih je. Kardelj mnenja, da države ne bi smele opustiti ničesar, kar bi omogočilo sovjetskim voditeljem, da stopijo tudi oni na pot miroljubnega načina za končanje sedanje mednarodne, krize in hladne vojne..
Pomen delavskih uporov v Vzhodni Nemčiji
Dr. Aleš Bebler je obiskal tržaški velesejem
V ponedeljek in v torek so visoki jugoslovanski funkcionarji na čelu z dr. Alešem Beblerjem obiskali Trst. V spremstvu dr. Beblerja so bil; med drugim tudi dr. Marijan Brecelj, Vida Tomšič in ing. Marjan Tepina. V torek dopoldne je državni podtajnik za zunanje zadeve obiskal poveljnika anglo-ameriške cone generala Wintertona. O poteku razgovorov do zaključka lista še nismo bili obveščeni.
Visokii jugoslovanski predstavniki so nato obiskali tržaški mednarodni velesejem. iki je bil ta dan v znamenju Dneva Jugoslavije. Pri vhodu so goste sprejeli predstavniki tržaškega velesejma na čelu s predsednikom ing. SospLsiom. ki jim je želel dobrodošlico. Po pogledu .razstave, ki prikazuje obnovo Trsta, je dal dr. Aleš Bebler naslednjo izjavo >a propagandni oddelek velesejma:
. />Z velikim zadovoljstvom sem obi-Hkal tržaški velesejem in sem prepričan, .da je ta manifestacija zelo lopa. ker kaže važnost mednarodne .gospodarske funkcije Trsta", ki je stična točka med tolikimi državami. TVepriean sem, da ho" velesejem sa-'trrio povečal''ta pomen.
, Glede, odnosov med Jugoslavijo in Iitalijo'se na tem mestu srečujemo kot dobri prijatelji, kot poslovni ljudje upamo, da se bomo pozneje prav tako srečali tudi kot dobri pri-
Položaj v Vzhodni Nemčiji je še vedno zelo kritičen. Nedavne delavske protivladne demonstracije v Vzhodnem Berlinu niso ,imele samo značaj lokalnega upora delavcev proti izkoriščevalskeimu .sovjetskemu režimu, temveč so predstavljale začetek splošne, vstaje vzhodjno-nrmške-ga prebivalstva, ki zahteva kruh in svobodo. Nič ne pomagajo sovjetski 'tanki, usmrtitve in množične depor-tacije delavre.v. Vzplamt-1 je plamen, ki je podtalno dolgo tlel. Neredi v posameznih krajih Vzhodne Nemčije še rvedno trajalo. Delo v saških rudnikih urana je popolnoma prekinjeno zaradi stavke des^titisočev delavcev. V rudniške rove so delavci spustili ivodo, tako da je delo onemogočeno za več mesecev. Zaradi stavke delavcev popolnoma poéiva delo v velikih tovarnah sintetičnega materiala pri Merseburgu. v itovarai železniških vagonov pri Amendiorfiu kakor tudi v velikih tovarnah strojev v Halle-ju. Stavka je zajela tudi avtomobilsko tovarno v 'Eisenachu, kjer 6,200 delavcev zahteva izpustitev -18 zaprtih tovarišev. Kot že v Berlinu, itudi v 'teh središčih nastopajo sovjetske čc.te, »zaščitniee delovnega ljudstva«, z orožjem in tanki proti delavcem. Toda nič ne pomaga, kot ne pomagajo vsi drugi poizkusi. «Ia ihi prisilili delavce na kolena. Delavci po podjetjih in tovarnah z ledenim molkom sprejemajo člane vzJiodno-ncmške vlade in glavne funkcionarje, ki prihajajo v obrate, da jih z obljubami pomirili-, češ »da se ibo položaj izbol jšal«. Svobodo ¡n kruli zahtevajo delavci od tistih, ki se nazivajo »socialiste«. Be-guntij, ki pribežijo na Zapad, vedo
povedati, da niti ¡v Vzhodni Nemčiji niti .v Vzhodnem Berlinu ni nikjer mogoče dobiti (krompirja, masla in margarine. Prav tako je vsak dan teže dobiti ILmik.
Vsi ti dogodki, kifkor tudi oboroženi nastopi sovjetskih čet proti delavcem ina eni strani ter »prizadevanja vzhod no-nem škili funkcionarjev, da bi pomirili prebivalstvo na drugi, dokazujejo, da ne more Sovjetska zveza v Vzhodni lEvropi več vladati na stari način in da je 'njena politika (zašla v globoko ikrizo.
Sovjeti trdijo sicer, da so za vse te. nemire .krivi fašistični izzivači z zapada. Toda itakc trditve so smešne. Sovjclom 'je seveda težko priznati, da se 'je djvignil proti in jini delavski razred, iki postaja nosilec in glavna sila odpora proti državno-kapi-talistiAcmu vladanju sovjetske birokracije. Dejstvo, da vojaki sovjetskih okupacijskih sil streljajo v nemške delavce, ki zahtevajo svoje najosnovnejše pravice, je eden najhujših porazov, ki ga ije v mednarodnem pogledu utrpela zasužnjevalna politika Sovjetske zveze.	,
Sovjeti iso torej v zagati, iz katere ne .morejo in a j ti drugačnega izhoda kol. da zamenjajo svoj državno-ka-pitalistični režim z novim kapitalističnim .režimom, ki 'je prav tako proti-soeialisličcn kot pnvi. Komaj pred enajstimi meseci so v Vzhodni 'Nemčiji z bombastičnimi parolami napovedovali socialistično izgradnjo države. Ni minulo niti eno leto pa so isti ljudje, ki jim ipod krinko socializma ni mspelo vsiliti ljudstvu sovjetskih bajonetov, poizkusili drugače. Nič več kolektivizaeije zemlje, nič več odkupa. Buržuazija mora
TEMPORA MUTANTUR!
»Ali še pomniš, Aljoša, kako" smo petinštiridesetega po teh ulicah podili nemške fašiste?«
imeti islc pravice kot delavstvo. Zemljo je treba vrniti razlaščenim kmetom. Tudi tovarne .in podjetja bodo spet prišla v .zasebne roke.
Nemški proleitariat je torej pokazal, da je dovolj zrel; v krvavem uponu je dokazal, da od sovjetskega despotizma nima kaj pričakovati, najmanj pa uresničitve socializma. Dogodki v Vzhodni Nemčiji pa govore prcpričlijiveje kot pa kakršnakoli propaganda, da delavski razred lahko pride do socializma samo z zmago nad kapitalizmom klasičnega tipa in nad državno^kapiialistično despotiijo sovjetskega 'tipa — tako je poudaril dopisniku beograjske Borbe predsednik Zveze sindikatov Ju-•rodauije 'tov. Djuro Salaj. Tov. Kardelj pa je s itcmi besedami označil dogodke v Berlinu: »V Berlinu je sovjetski birokratski razred dokončno poteptal v blato rdečo zastavo oktobrske revolucije. Tisti. ki je to zastavo branil v Berlinu ni bil sovjetski vojak, ki je. pod to zastavo streljal na delavsko množice, temveč berlinski delavci razrded. ki jo je snemal z Brundemburških vrat!«
G.B.
De Gasperijeve
TEŽAVE
Predsednik italijanske vlade De Gasperi je v torek dal ostavko svoje vlade, Predsednik republike Einaudi pa je že začel posvetovanja, da bi določil človeka, ki bi Sestavil novo vlado.
Kdo bo ministrski predsednik in kako bo sestavljena nova vlada? To sta vprašanji, ki najbolj tareta italijansko politično življenje. Glede določitve novega ministrskega predsednika ne ugibajo preveč. V splošnem sodijo, da bo za to poklican spet De Gasperi, kot predstavnik stranke, ki je dobila na nedavnih poslanskih volitvah največ '¿lasov. Toda vprašanje je, kako sestaviti novo vlado. Pisali smo že,. da je nastopil De Gasperi na volitvah v povezavi s tremi manjšimi strankami: liberalno, republikansko in soeial-demokratsko. Mislil ie, da bo po novem volilnem zakonu, ki določuje 65 odstotkov sede-liev v parlamentu tistim povezanim strankam, ki bi na volitvah dobile .skupaj 50 odstotkov glasov, zmagal. Toda padel je prav v tisto jamo, jo je kopal drugim. Večine ni tlobil. Dobil je pač samo glasove
svojih volilcev, ne pa tako zaželene premije. Zaradi tega ne bo mogla. imeti bodoča vlada take stabilnosti kot jo je imela prejšnja, ki ¡razpolagala z veliko večino sadežev v poslanski zbornici. Treba je iše dodati, da so De Gasperija zapustile tudi tri male sredinske ptranke, ki so z njim nastopile na volitvah. Te stranke ne nameravajo zaradi poraza, ki so ga doživele, sprejemati nobene vladne odgovornosti več.
Kam se bo torej obrnil De Gasperi, da bo dosegel kolikor toliko stanovitno vlado? Teoretično pridejo še v poštev tri možnosti: fcrvič; koalicija demokristjanov z monarhisti; drugič: koalicija demokristjanov z Nennievimi socialist.: in tretjič: enobarvna homogena demokristjanska vlada, ki bi uživala tiho podporo malih sredinskih Strank v parlamentu. Rimski politični opazovalci pričakujejo, da bo De Gasperi ubral zadnjo pot, Rek-/i smo že, da tri poražene male Sredinske stranke ne marajo sprejemati nobenih vladnih odgovornosti. Koaliciji z monarhisti ali pa t: Nennievimi socialisti pa večina tiemokristjanskega vodstva za en-?:rat ni naklonjena. Kar pa zadeta ustanovitve vlade, ki bi jo se-Etavljali izključno demokristjani, (sodijo, da bo le težko uspelo. Demokristjanska stranka ni dovolj trdna in enotna, da bi bila kos desni in levi opoziciji. V stranki sta namreč dve nasprotujoči si struji. Ti struji sta se na primer močno spopadli pri izvolitvi upravnega odbora demokristjanske parlamentarne skupine. Zmagala je tako imenovana »demokratska ini-iiativa«, ki zahteva, naj bi se v vladi izmenjali ljudje, ki se nagiba-io k levim odstopom.
Spričo takega položaja sodijo ¡rimski politični opazovalci, da bo De Gasperi zaenkrat sicer sestavil novo vlado, toda vprašanje je, koliko časa bo tej vladi uspelo obdržati se na oblasti. V splošnem napovedujejo novi vladi le kratko livljenje.
Japonski minister w Portorož u
Zadnjega junija je prispel v Portorož v Palace-Hotel odpravnik poslov japonskega poslaništva v Beogradu minister g. Nakamura z ženo in dvema otrokoma. Gospod minister je gost družine Lenarčič-Tsu-neko Kondo Kavvasse. Minister o-btane tu nekaj časa, otroka pa za daljšo dobo.
Iii Washington - «Iii i AM
jaitelji na ostalih področjih mednarodnega delovanja«.
Popoldne je dr. 'Aleš Bebler s svojim spremstvom sprejel delegacijo tržaške Kmečke zveze in zastopnike slovenskih šolnikov, zvečer pa še delegacijo Osvobodilne fronte Tržaške-ga ozemlja. Ves obisk jugoslovanskih predstavnikov je potekel v znamenju velikega zanimanja Tržača-nov za visoke goste. Lahko rečemo, da si je dr. Bebler osvojil simpatije slehernega Tržačana, s katerim je prišel v stik.
Zavezniki obljubljajo rešitev korejskega spora
Vesti iz Seula kažejo, da ni bil zaman odpor, ki je nastal po vsem pvetu zaradi sklepa južno-korejske-pi diktatorja Singman Ri-ja o izpustitvi severno-korejskih vojnih (Ujetnikov. Te dni se je mudil v juž-tio-korejskd prestolnici posebni odposlanec ameriškega predsednika Robertson, ki je skušal pregovoriti Singman Rija, naj pristane na (premirje. Zdi se, da je prva posledica obiska tega ameriškega dr-favnika prav zagotovilo, ki ga je eavezniško poveljstvo te dni dalo Severnim, da ne bo trpelo zapo-i Glavljanje miru na Koreji. Povelj-' Flvo čet Združenih narodov je si-| cer izjavilo, da ne more izpolniti • ruhteve Severnih o zopetni internaciji izpuščenih in pobeglih vojnih : ujetnikov, vendar pa je pripravljeno jamčiti, da se kaj takega ne bo več dogodilo. Zaradi tega je firičakovati, da :se bosta obe delegaciji za premirje kmalu zopet se-t tali v Pan Man Jomu,
Združene države Amerike proslavljajo letos'220. obletnico rojstva Jurija Washingtona. V burnem obdobju ameriške republike je bil Washington simbol enotnosti dežele in pobudnik sloge, ki je o-mogočila trinajstim malim angleškim kolonijam v Severni Ameriki, da so postale neodvisne od matične države.
Vse življenje Jurija Washingtona je bilo posvečeno službi za domovino. Leta 1754 je bil komaj 22-letni Washington na čelu oddelka virginijske milice v spopadu s francoskimi silami in ko je leta 1797 kot 65-letnik sklenil, da se umakne v zasebno življenje, je lahko z u-pravičenim ponosom gledal na o-pravljeno delo.
Leta 1775 je sklenil kontinentalni kongres, da začne trinajst kolonij skupno akcijo proti nasilstvom britanske uprave. Skupno poveljstvo so zaupali Juriju Washingto-nu, ki je že takrat slovel po svoji stanovitnosti. S številčno manjšo in felabo oboroženo vojsko se je nad ti ve leti boril proti premočnemu sovražniku in končno se je vojna sreča začela leta 1777 obračati v prid Američanom. Washingtonova trdnost in njegova vera v uspeh sta pripomogli, da se je spopad po štirih letih končal z zmago vojske Unije.
Pc zmagi je bilo treba dati načelom samoodločbe narodov in demokracije pravno učinkovito obliko, ki naj b: bila temelj bodoče ameriške družbe. .-.Kô je ;leta: 1783-priznala Anglija ameriško neodvisnost, se je živo pokazalo pomanj-
kanje močnejše povezanosti med raznimi kolonijami in regionalna vprašanja so nevarno zavlačevala unifikacijo. Zato so leta 1786 sklicali konferenco predstavnikov petih držav, na kateri so obravnavali spor med Marylandom in Virgdni-jo zaradi plovbe po reki Potomac.
Na tej konferenci je uspelo delegatu Hamiltonu, da je ta spor spremenil v načrt sporazuma, po katerem naj bi vse države imenovale svoje zastopnike za zvezno vlado. Toda ta kongres ne bi imel uspeha, če ne bi vest o imenovanju
Washingtona za predsednika Vir-ginije odstranila vsa nasprotovanja Hamiltonovemu načrtu. Mnogi so namreč videli v utrditvi zveze nevarno odpoved krajevnem samoupravam. Washingtona, ki je slovel kot narodni junak in užival simpatije vseh Amerikancev, so v aprilu 1789 soglasno izvolili za predsednika. Tako se je začelo njegovo posredovalno delo med »federa-listi«, ki so se zavzemali za močno centralno vlado, in »protifederali-sti«, ki so se borili za avtonomijo posameznih držav.
V osmih letih svojega predseani-kovanja je uspelo W as hing tonu sdružat-i okrog sebe najboljše go-f.podarstvenike in politike in odstranjevati posamezne spore, .ki so zavirali razvoj države. Vsem svojim neposrednim sodelavceih je nudil stalno pomoč, se zanimal za njihovo delo in jim svetoval pri vsakem koraku z natančnostjo, zaradi katere je zaslovel. Bil je nepristranski in je znal ostati nad. fctrankami,
/
Zadnje leta svojega življenji je preživel kot zasebnik na svojem posestvu in se posvetil kmetijstvu. Iz zadnjih let njegovega življenja so ohranjeni jedrnati zapiski, njegovega dnevnika, v katerem je preprosto opisal vse dogodke. Glavna lastnost Washingtona 'ni bila izredna genialnost, temveč predvsem modrost, umerjenost, poštenost in »ranost. Prav zato je Washington danes -Američanom še vedno eden prvih simbolov svobode in pravičnosti.
HBMKSc» sasHsreM «WSB».».	<waass»se ssasasa.» »«»»^VOT^V.^»^^™^^-. -
um. doni
koprskega okraja so tesno združeni v svoji - Socialistični zvezi delovnena ljudstvo
PEped proslav© desete
gsrimorskih brigad
Socialistična zveza delovnega ljudstva koprskega okraja, ki šteje nad 24.000 članov, je imela pretekli teden okrajno konferenco, na kateri je temeljito pretresla dosedanje delo. in sprejela sklepe za prihodnost. Kot gostje so se udeležili konference komandant Vojaške uprave polkovnik Miloš Stamato-vič, član Glavnega odbora SZDL Slovenije France Perovšek ter predstavniki množičnih organizacij iz Trsta in Buj. •
Predsednik okrajnega odbora SZDL Julij Beltram je v svojem po-litično-organizacijskem poročilu poudaril, da je organizacija SZDL razvila lani široko aktivnost in dosegla dobre uspehe. Ti uspehi se zlasti izražajo v tem, da njeni člani že deveto leto vztrajno in ogor-čeno odgovarjajo na zahteve rimskih imperialistov in njihovih pomočnikov po naši zemlji. Vedno, kadar je bilo treba, so se deloivni ljudje na poziv Socialistične zveze odzvali in množično izražali svojo pripravljenost, braniti pred grabežljivim osvajalcem pravico tukajšnjih delovnih ljudi in delovnih ljudi Trsta. Socialistična zveza stalno in vztrajno poudarja pravico, da združeni živimo svobodno u-stvarjalno življenje narodov Jugoslavije.
Veliki uspehi Socialistične zveze, zlasti lanskoletna 97% udeležba volilnih upravičencev na volitvah v Ljudsko fronto, so presene-. tili reakcijo-, ki ni računala na tako slabe pozicije. Napadi na našo SZDL in ljudsko oblast z onstran meje pa se vztrajno nadaljujejo tudi po zadnji lekciji, ki jo je dobila vatikanska reakcija na političnih volitvah v Italiji. Med to reakcijo spada tudi škof Santin, ki je popolnoma nesmiselno reagiral na upravičeno in logično zahtevo naših delovnih ljudi, naj se razširi zakon o verskih skupnostih tudi na naše področje, češ da bi se s lem pretrgala še edina zveza med conama. Toda ta zveza med škofom in verniki je že davno pretrgana, kajti ogromna večina vernikov sovraži Sa-ntina, ki je bil najožji sodelavec fašistov in ki je še vedno zagrizen sovražnik slovenskih vernikov. Glede zveze med duhovniki in škofom pa je treba poudariti, da se le-ta vzdržuje le s terorjem in grožnjami ekskomuni-kaoije. Le nekaj šovinističnih duhovnikov ima normalne zveze s svojim vrednim predstojnikom. In prav to je glavni kanal, skozi katerega prihajajo direktive za organiziran odpor proti vsemu, kar je socialistično in kar je jugoslovansko. Naše organizacije SZDL morajo biti še bolj budne in ne smejo dovoliti, da bi se verska čustva izrabljala za šovinistične in antiso-cialistične namene. Prav je, da se zahteva naših delovnih ljudi o raz-širitvi zakona o verskih skupnostih na našo cono podpre na pristojnih mestih in izvede.
Tov. Beltra-m -je zatem poudaril odgovornost najzavednejših članov SZDL in komunistov za delo organizacije. S prepričevanjem, osebnim vzgledom in z znanjem je treba kljubovati raznim tendencam, ki prihajajo do izraza na sestankih. Politično delo med množicami je še vedno glavno sredstvo za odpravljanje takih tendenc. Marsikje se še pojavljajo stari vaški antago-nizmi, ki jih je v preteklosti vladajoča klika namerno ustvarjala in proti katerim se lahko uspešno bori samo aktivna politična organizacija. Taki primeri so nasprotja med Borštom in Laborjem, med Dekani in Sv. Antonom ter Št. Peter — Nova vas. Posledica teh nasprotij ni samo moralna temveč tudi materialna škoda. Zaradi teh nasprotij stoje ponekod nedokončani zadružni domovi, nepoprav-Ijene ceste itd. Povsem drugačni pa so rezultati tam, kjer.je organizacija SZDL aktivna kot n. pr. v Padni, Loparju, Ankaranu, Piranu in drugod. Aktivna organizacija SZDL pomeni enotnost vasi, kar je prvi pogoj vsakega napredka.
Na konferenci so obširno razpravljali tudi o delu drugih množičnih organizacij. Poudarili so, da so dosegli dobre uspehe v organizaciji Zveze borcev ter na prosvetnem in športnem področju.
Zveza borcev je zlasti aktivna v pripravah za letošnjo deseto obletnico proslave primorskih brigad, ki bo v Gorici. Športna društva pa so zlasti letos dosegla nekaj odličnih uspehov, čeprav je tu in tam opaziti premajhno idejnost. Podobne pomanjkljivosti bi lahko našli tudi pri delu nekaterih prosvetnih društev.
Ko so obravnavali naloge Socialistične zveze na vasi, so med drugim kritizirali tudi premajhno zainteresiranost prebivalstva za napredek v kmetijstvu. Marsikje se brigajo le za trgovanje v kmetijskih zadrugah, ne pa tudi za nove nasade sadnega drevja in trt, za izboljšanje živinoreje itd. Zadnja leta so se pojavili na nekaterih poljskih kulturah razni škodljivci, kot je na primer kapnodis, ki vsako leto uniči okrog 10°/o češnjevih dreves. Nevarna rastlinska bolezen je napadla tudi trte v Izoli in o-kolici. Boj proti tem škodljivcem zahteva vse sile in znanje naših kmetovalcev. Organizacija SZDL bo lahko na tem področju mnogo koristila zlasti s tem, če bo skrbela za obiskovanje in vzgojo mladine na večernih nadaljevalnih šolah, ki se bodo začele jeseni po vseh večjih krajih koprskega okraja za mladino od 14. do 18. leta. Danes mora biti vsakomur jasno, da je za uspešno kmetovanje potrebno mnogo učenja in znanja.
Pred Socialistično zvezo pa stoji še več drugih nalog. Ena od teh je tudi vzgoja mladine ter pomoč pri reševanju gospodarskih problemov. Socialistična zveza mora postati množična, javna tribuna socialistične politike in misli, orga-
nizacijska oblika svobodnega boja mnenj na splošni socialistični podlagi. Po metodah dela se mora u-dejstvovati kot vseljudski parlament, ki stalno zaseda in v katerem more vsak dobronamerni državljan vedno povedati svoje mnenje, svoje predloge in svojo kritiko v katerikolih zadevah družbenega življenja (Kardelj).
V imenu glavnega odbora SZDL Slovenije je konferenco pozdravil tov. Perovšek, ki je poudaril, da je ena osnovnih nalog SZDL vzgoja in mobilizacija množic v borbi za interese skupnosti. Na osnovi doseženih uspehov, ki so zabeleženi v sodelovanju množic v lokalnih organih, v gospodarski dejavnosti, v komunalnih zadevah itd., je treba iti dalje. Treba je stremeti, da se lokalni interesi, koristi posameznih kolektivov ali komune vskla-dijo z občedružbe-nimi interesi.
Na konferenci so sprejeli zaključke o liniji prihodnjega dela SZDL na političnem, kulturnem in gospodarskem področju in izvolili 31-članski okrajni izvršni odbor. V tem odboru je 21 Slovencev in 10 Italijanov.
Ob zaključku konference so delegati z odobravanjem sprejeli pozdravno brzojavko tovarišu Titu, v kateri se mu zahvaljujejo za odločne besede v obrambo priborjenih pravic tukajšnjega ljudstva.
»Na tem najzapadnejšem koščku naše domovine — pravijo v brzojavki — bomo odločno in neomajno kot doslej vztrajali na poti, po kateri nas vodite Vi, tovariš Tito — na poti graditve naše socialistične domovine Jugoslavije«.

Popravila koprskega pristanišča
Nadaljnji razširitev j^PsIovaiisMih predpisov na jugoslovansko cono STO
Uradni list Vojaške uprave JLA prinaša pet novih uredb komandanta Vojaške uprave polkovnika Stamatoviča, s katerimi se razširja na jugoslovansko cono STO veljavnost nadaljnjih jugoslovanskih predpisov.
Najvažnejši od razširjenih predpisov je zakon FLRJ o Ljudski milici, ki se bo v jugoslovanski coni nanašal na Narodno zaščito. Po tej uredbi bo imela vrhov-no nadzor-svo nad Narodno zaščito Vojaška uprava. Načelnik upravnega oddelka Vojaške uprave je pooblaščen, da izda navodila in tolmačenje tega zakona, kakor tudi drugih predpisov, ki jih bodo izdali na tej osnovi.
Uredba o pooblastitvi ljudskih odborov za predpisovanje taks in davkov na promet daje možnost ljudskim odborom, da razen taks in davkov predpisujejo tudi druge javne dajatve.
S področja zdravstva je razširjen odlok o finansiranju in poslovanju zdravstvenih ustanov. Po tem odloku bodo bolnice in ambulante ustanove s samostojnim fina-nsira-njem. Na koprski okraj je razširjena tudi uredba o začasnih organih upravljanja v zdravstvenih zavodih s samostojnim finan-siranjem.
Nadalje se razširja na jugoslovansko cono veljavnost uredbe o prodajanju stanovanjskih hiš splošnega ljudskega premoženja. Po tej uredbi lahko ljudski odbori občin in mestnih občin prodajo
državljanom manjše stanovanjske hiše splošnega ljudskega premoženja, ki jih upravljajo.
ZNIŽANJE CEN KRUHU IN
MOKI
Glede na spremenjene cene pšenici in moki obvešča tajništvo za gospodarstvo OLO Koper da veljajo od 1. julija dalje naslednje gro-sistične in maloprodajne cene za moko in kruh;
grosisliene cene:
krušna-moka — 9010 33,50 din; OG moka 75.— din; 80% moka
detajlistične (maloprodajne cene):
krušna moka 90 36.— din; OG moka 80 din; pšenieni zdrob 80.— din.
Prodajalne kruha prodajajo od 1. julija dalje kruh po naslednjih cenah za 1 kg:
kruh iz 90»o moke 37.— din; kruh iz OG moke 80.— din.
Kruhu, ki ga pečejo iz raznih vrst mok, se cena formira na podlagi dejanskih stroškov.
Gornje cene so obvezne za vso trgovsko mreso (mestna trgovska podjetja in kmetijske zadruge).
V	prejšnji številki našega tednika smo s kratko vestjo opozorili bratce na veliko manifestacijo, ki bo dne 22. julija v Socerbu. Z vseh strani dkraja, iz Trsta, iz sežanskega okraja in ostalih -bližnjih krajev Slovenije bodo prišli tisti dan nekdanji borci, aktivisti in ljudstvo na veliko partizansko zborovanje. Verjetno bo za tržaške u-deležence odprt celo blok pri Dolini, da bodo lahko prišli po bližnjici na Socerb. Nekdanji srednjeveški grad, ki ga obnavljajo, bo videl zbrane potomce nekdanjih tlačanov, danes svobodnih sinov nove Jugoslavije, ki ob vseh zaprekah le gredo naprej, boljšim dnem naproti.
Za tisti dan je ZDL v sodelovanju z Zvezo borcev pripravila obširen spored. Nastopali bodo pevski zbori, dramske družine, folklorne skupine z zelo zanimivimi točkami. Predvidevajo tudi bengalične ognje.
Pripravljalnemu odboru že prihajajo prvi spomini, ki jih pošiljajo borci in aktivisti. V Kopru, Izoli, Piranu in Sv. Luciji nadaljujejo z zbiranjem prispevkov za postavitev spomenikov padlim borcem. Istrska banka v Kopru je v ta namen poklonila veliko vsoto 400.000 din, avtopodjetje »Adria« pa 100.000 din.
V	Sečovljah bodo imeli gasilci iz vsega okraja gasilske vaje. U-prizorili bodo požar v rudniku premoga in ga nato gasili. Pri tem bodo pokazali vso svojo spretnost in sposobnost. V Bertokih pa bo 16. avgusta zaključek krajevnih nastopov pevskih zborov. V okviru priprav za proslavo bo strelska zveza okraja Koper organizirala strelske tekme s skupinami iz Ljubljane, Celja in Maribora,
Glavni pripravljalni odbor s sedežem v Novi Gorici, ima namen, pripraviti album fotografij raznih dogodkov iz NOB. Kdor ima še kakšno fotografijo, ga naprošamo, da da izdelati pri najbližjem fotografu kopijo in jo pošlje na okrajni odbor SZDL v Koper, ki bo poskrbel za odpravo na glavni odbor.
Priprave na proslavo 22. julija
V	Gabrovici se bodo s komemo-racijo oddolžili padlim v NOB, med potjo pa bodo obiskali partizanske družine.
Prebivalci občine črni kal se bodo dne 22. julija množično udeležili partizanskega tabora v bližnji vasi Socerb.
V	Komnu bodo glavni napad organizirali na Komen dne 19. julija. Medtem ko bodo partizanske patrole iz kraških vasi napadale Komen, bodo gasilci in člani protiletalske zaščite držali obrambo v vasi.
Tudi v ostalih občinah so že sestavili raznovrstne zelo pestre programe. Na predvečer dneva vstaje bodo vse vasi zakurile velike kresove. V Sežani se pripravljajo na proslavo s posebno akademijo, ki bo na predvečer praznika. I, V.
Pred dnevi so se v Sežani sestali predstavniki političnih organizacij Zveze borcev, Zveze Komunistov, SZDL, mladine, ZVVI itd. Pogovorili so se o pripravah za proslavo dneva vstaje slovenskega naroda. Po daljši diskusiji so se organizacije zadinile, da se za proslava prepusti vsa iniciabiva občinskem organizacijam ob podpori okrajnih forumov. Vsekakor pa je potrebno, da se da pri organiziranju pohodov partizanskih patrol čim več poudarka partizanskim krajem, katere naj bi patrole obiskale in kjer naj bi vršile simbolične napade, komemoracije na grobovih padlih • partizanov, obiske pri starih borcih iz NOV, vojnih sirotah itd.
V	občini Gračišče so se politične organizacije v ta namen že se- , stale in tudi sestavile program za proslavo in pohode partizanskih patrol.
V	tej občini bodo formirali kar 4 močne partizanske patrole, ki bodo na dan 22. julija obhodile vse vasi v smeri Gračišča in ob koncu izvršile napad na Gračišče, medtem ko bo ena četa držala obrambo v vasi.
Piva patrola bo odšla iz Movra-
ža, napadla bo Smokvico in nato skupno z ojačenimi borci iz Smok-vice prodirala proti Gračišču. Druga patrola se bo formirala v Sočer-gi in bo krenila skozi vasi Tuljaki, Trebeše, Butari in Poletiči. V vsaki vasi se bo pojačila z novimi borci in bo nato napadla Gračišče s severozapadne strani. Tretja četa bo krenila iz Trseka preko Kozlo-vičev, Bučajev, Zabavlja, Pope-ter in Belega kamna in iz zapada napadla Gračišče. četrta četa pa odide iz vasi Kocjančiči'in napade Kubed. Tam bo komemoracija pri spomeniku padlih borcev v NOB, nato pa bo četa odšla v Gračišče in skupno z borci iz Gračišča zavzela obrambne položaje, proti ostalim četam, ki bodo napadle vas. Popoldne se bo v Gračišču vršila proslava, na katero bodo prišli prebivalci iz vseh vasi. Po proslavi bo ljudsko rajanje.
V občini črni kal bodo partizanske patrole napadale 21. julija vasi Podpeč preko Loke, Bezovice, Hrastovelj, Rižane, Gabrovice in črnikala.
Zasluženi pokoj
Danes odhajata v pokoj dve uslužbenki Zavoda za socialno zavarovanje v Kopru, ki sta delali vso svojo službeno dobo v socialnem zavarovanju.
Tovarišiea Komar Alma, rojena leta 1887. je bila zaiposlena v socialnem zavarovaju v Trstu. Ljubljani in Kopru skupaj nad -10 let. Zadnja leta je opravljala posle referenta za likvidacijo pokojnin. Zaradi njenega visoko razvitega Su-ta za odgovornost, zaradi natančnosti in vestnosti pri ■delu in vljudmosti do strank je bil« deležna popolnega zaupanja zavarovancev i<n njjeaiili starešin.
Nič manjše niso zasluge in enako priznanje si je zaslužila tovarišiea Pelan Danica, ki je Službovala pri socialnem zavarovanju v Ljubljani in v Kopni nad 32 let. Zadnja leta je bila vodja glavne pisarne in ekspe-dita. Poznamo jo tudi kot aktivno sodelavko bivšega komornega zbor« Radia jugoslovanske cone Trsta.
Ko odhajata po trudapolnem ter uspešnem -delu, jima njun delovni kolektiv ;n vsi njuni mmgoštevilni prijatelji in znanci želijo mnogo sreč-nih let v 'zasluženem pokoju!
NOVO TURISTIČNO ZAVETIŠČE NA MANGARTU
Kljub lepoti in veliki višini Mangarta ni bilo doslej nobene prilike, da bi na njem zgradili planinsko zavetišče. Zavetišče pa je za razvoj turizma velikega pomena, saj bo s tem omogočen dostop na vrh mnogim ljubiteljem gora, posebno še zato, ker ima Mangart do višine 2000 m speljano lepo avtomobilsko cesto, ki so jo pred kratkim ponovno usposobili za promet. Za gradnjo tega zavetišču se je zavzel tudi OLO Tolmin, podpira ipa jo tudi občina Bovec ter nekatera planinska društva. Zavetišče bo imelo 52 ležišč ter potrebne prostore za skladišče in kuhinjo in ¡pa za KNOJ. ki bo imel tu tudi svojo karavlo, tako da bo dostop omogočan 8 m do italijanske meje. Postojanka bo zgrajena do prvega avgusta, nakar jo bodo odprli za turiste.
R. J.
VEČ SKRBI ZA VOJNE SIROTE
Pred dnevi je bil v Štanjelu sestanek, na katerem so obravnavali vprašanje vojnih sirot. Pregledali so in ugotovili njihovo socialno stanje in ekonomske razmere, v katerih žive. Dotaknili so se tudi vprašanja izobrazbe vojnih sirot, ki. so mu doslej posvečali vse premalo-pozornosti, člani so sklenili, da bodo v bodoče šolski vzgoji vojnih, sirot posvetili več skrbi in da bodo dali v šole vse tiste sirote, ki imajo do nje veselje. Odgovornost za to so prevzeli prisotni predstavniki ZB.
Enako bodo poskrbeli, da bodo-zdravstveno šibke sirote poslali, v počitniške kolonije.
Vsem vojnim risotam, ki same nimajo dovolj sredstev za šolanje, pa bo ljudska oblast preskrbela šti-pnedije ter tako neposredno pripomogla k njihovi izobrazbi. F. I.
Ob kolaváaciji novih stanovanjskih hiš v Ankaranu
Pomanjkanje stanovanj je splošen pojav v vseh državah, ki so bile zapletemo v zadnjo svetovno vojno. To vprašanje rešujejo nekatere države hitreje, druge počasneje, vsaka po svoji denarni zmogljivosti. \ edel'i moramo, da oh takem [uničenju, kot jc bilo posebno pri nas, ni mogoče napraviti vsega v nekaj letih. Če nekje nastane kratek zastoj zaradi nepredvidenih ovir, se hitro najdejo ■ljudje, k'i kritizirajo in delajo opazke. To je prav in je tudi zaželeno, toda le če je kritika res umestna in stvarna. Pisec kritike mora dobro poznati — vse vzroke, ki so vplivali, da kaka zadeva ni šla prav.
Prav v zadevih teh stanovanjskih hiš je uredništvo prejelo dopis, v katerem dopisnik kritizira zavlačevanje izročitve tistim, za katere so bile hiše zgrajene. Dopisnik piše, da je bilo naselje dograjeno že pred tremi tedni in da so člani KDZ čakali na vselitev. Ker do tega ni prišlo, so okoli tega vprašanja nastale razne dobre in slabe govorice.
Zadeva je naslednja:
Po pogodbi bi bile morale biti hiše dograjene do 31. maja. Zaradi nekaterih nujnih del v kopališču Sv. Nikolaja je gradbeno podjetje »Edi-lita dalo nekaj zidarjev v kopališče, ker jc bi i a sezona kopanja pred vrati. Tako se je dograditev zakasnila za nekaj dni. Podjetje »Edilit« ie zaprosilo za kolavdacijo, ki naj bi bila 16. junija. Kolavdacija jc bila nekaj dni kasneje.
Te dni bo okrajni ljudski odbor, kot investitor novo zgrajenega nase-
Prejšnji teden je bila v Kopru zaključna konferenca učiteljev in profesorjev osnovnih šol in osemletk koprskega okraja. V koprskem okraju je 3-1 slovenskih šol, od lega 26 osnovnih in 1 osemletke. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da je na slovenskih šolah izdelalo 66.8 %. učencev, na osemletkah pa ni izdelalo 33.3%, 20.4 % pa je popravnih izpitov. V primerjavi z lanskim letom so letošnji učni uspehi boljši. Zmanjšal se je odstotek izostankov, ki znašajo na osemletkah 11.5%, na osnovnih šolah pa komaj 6.9 /c.
Po konferenci je na povabilo Društva učiteljev in profesorjev koprskega okraja predaval o problemih šolstva član Izvršnega sveta Slovenje B. Ziherl. V diskusiji so razpravljali predvsem o problemih samouprave in o pouku moralne vzgoje.
xxx
INa pobudo Zgodovinskega društva in Prosvetne zveze v Kopru so pred dnevi ustanovili etnografsko skupino, ki ho zbirala po naših krajih etnografsko in drugo gradivo za bodoči koprski etnografski muzej. Etnografsko skupino, ki se sedaj zadržuje v Novi vasi in Sv.Petru, sestavljajo di-kijaki. vodi pa jo asistent koprskega muzeja profesor Smole.
Ija. dal občinskemu LO Kopcr-oko-lica naselje v last. Ta bo potem prepustil naselje zadružnikom iz Ankarana in Šmarij z najemninskimi pogodbami v uporabo. Najemniške pogodbe bodo veljale za dobo 20 let, nakar bodo hiše prešle v last zadružnikov, če bodo redno poravnavali najemniške obveznosti. Treba je vedeti. da je okrajni LO Koper investiral za gradnjo in opremo hiš okrog 2.5 .milijonov dinarjev.
Hišice so zelo lepe in prikupne zunanjosti. Vsaka ima poleg kuhinje še po tri sobe in veliko klet.
Stanovanjska hiša članov KDZ v Gahrovioi.
SV. PETER — Obiskalo nas je koprsko gledališče
V	ponedeljek smo v Sv. Petru že drugič gledali na našem odru predstavo koprskega gledališča. Prvič co nam prikazali Krog s kredo, tokrat pa Utopljenca.
Ne čutimo se poklicane, da bi o-cenjevalt nastop, z velikim zadovoljstvom in veseljem pa lahko re-Cemo, da sta bila oba obiska za nas nekaj velikega. Kar smo videli, nam bo ostalo v trajnem spominu. Za obisk smo članom koprskega gledališča zelo hvaležni in želimo, da bi še prišli k nam. Upamo, da tudi oni niso bili razočarani, saj je bila dvorana obakrat nabitopol-na. Če bi mogli prisluhniti našim pogovorom, bi slišali vse razgovore samo o gledališču in tem nastopu, šenpetrčani
l&irksivc®
Pionirji iz Krkavo -so nedavno pripravili veliko presenečenje vaščanom. Pod vodstvom 85-Ie.tne Antonije Ke-rinove so na svojo roko popravili en km ceste pod vasjo, ker so se odrasli vaščani za to stvar premalo zanimali,
V	nedeljo je Mirko Gr.ižon surovo pretepel svojega očeta Ivana. Grdo ravnanje sina z očetom .je vzbudilo med vaščani veliko ogorčenje, zlasti ker se to ni pripetilo prvič. Upajmo, da bodo odgovoinni organi suro.vežu kočno le povedali, da so tudi za taka dejanja predvidene kazni.
E€gapsraQ©§D crasi [Pfpcaegsitpj^íh
'Na Preganjali so preteklo nedeljo na zboru volivcev razpravljali tudi o vprašanju gradnje nove kap.nice.
Sedanja kapniea, ki je bila zgra-' jena leta 1950 iz sredstev takratnega Ministrstva za novo osvobojene kraje, ne odgovarja svojemu namenu. ker jc lc»ia določnih cevi ponekod nižja od same kapniee in ne more voda na sam pritisk s streh dotekati vanjo. Ker je vsa zagrnjena na površini, hi v slučaju napolnitve severna stena pritiska 250 kubičnih m vode ne vzdržala. Gradnja podpornega zidu in ureditev določnih naprav ■ter popravilo same kapniee hi po računih strokovnjakov stala več kot gradnja nove kapnioei V ta namen so Glavni odbor Rdečega križa Slovenije. Centralni higienski zavod ter Okrajni ljudski odbor v Sežani že zbrali in stavili na razpolago en milijon din sredstev pomoči. Ta sredstva so nam njena za nabavo materiala, dočim naj bi vsa dela opravili vaščani sami na prostovoljni podlagi. Zbor volivcev je o tem sklepal in volivci so izrazili svojo pripravljenost, da ta dela izvršijo.
Ker niso bili prisotni vsi gospodarji. je zbor sprejel sklejp, da bo vaški odbor zbral obveze posameznih gospodarstev. Na prihodnjem zboru volivcev, ki ga bodo takoj nato sklicali. bodo sklepali o sprejetju odloka za uvedbo krajevnega samopri-
spevka. Po tem odloku naj bi bila v imenu večine vaščano.v dolžna prispevali za izkop kapniee tudi tista gospodarstva, ki bi se sicer ne odzvala na pomoč.
Prepričani smo, da bodo Pregarei stvar krepko zagrabili, tako da bo niogoče že letos dograditi novo kap-nieo in s tem vsaj do neke mere rešiti vprašanje zdrave pitne vode. ki predstavlja v tej razmeroma veliki brkinski vasi pereč problem.
K. C.
Babici
Kaj je s pripravami za postavitev spomenika padlim borcem? borcem?
Ze pred štirimi leti so v naši vasi začeli s pripravami za postavitev spomenika padlim borcem. Pripravili so nekaj kamenja in kock za tlak okoli spomenika in skopali temelje. Vse je kazalo, da bodo spomenik h tro postavili.
Danes ni skoro več sledu o vseh pripravah. Kocke so otroci razmetali daleč naokoli. Pred šestimi meseci je krajevna zveza borcev imela občni zbor, sporočili so, da ima v blagajni 18.000 din. Ali bi se s tem ne dalo nekaj napraviti in izvesti takrat zasnovani načrt do konca?	B. F.
/ Š m sir je
V nedeljo je bilo zasedanje občinskega ljudskega odbora, na katerem so razpravljali o izpolnjevanju dohodkov in izdatkov proračuna. Ugotovili so, da so proračunskih sredstev izčrpali v šestih mesecih komaj 22 odstotkov. Vzrok temu jc bilo v prvi vrsti slabo vreme, ki je preprečilo gradnjo vodnjakov, delno pa tudi zakasnitev načrtov. Odborniki so sklenili, da bodo v prihodnjih treh mesecih zamujeno nadoknadili in povišali izrabljanje proračunskih sredstev za 50 odstotkov. Med drugim bodo zgradili vodnjaka v Pučah in Pomijami ter vodovod v Padni in izvedli razna komunalna in elektrifikacij-ska dela. Zelo slabo se izpolnjujejo tudi dohodki, saj so v šestih mesecih letos dosegli komaj 22 odstotkov, Prebivalstvo je v precejšnjem zaostanku s plačilom davkov in se premalo zaveda svojih dolžnosti do skupnosti.
Gradnja občinskega mlina je pred zaključkom. V začetku julija bodo dobili moderne stroje iz inozemstva in računajo, da bo začel mlin obratovati že v drugi polovici tega meseca.
Na seji so tudi kritizirali podjetje ELTE iz Izole, ki pobira od potrošnikov akontacije za napeljavo luči in jim ne izdaja točnih računov.
Po vsej občini se je pojavil koloradski hrošč. Kljub veliki nevarnosti pa se kmetje še vedno premalo zanimajo, da bi z energično akcijo zatrl; škodljivca.
Sečovlje
Nedavno je bila tu občinska konferenca SZDL. Po referatu predsednika Valentina Maluiiča je bila živahna diskusija, v katero je poseglo večje število izvoljenih delegatov. Predvsem so poudarili, da morajo krajevne organizacije Socialistične zvezje vplivali na prebivalstvo, da bo izvajalo odlok o obveznem čiščenju jarkov in škodljivega grmovja v sečoveljski dolini. Zaradi neočiščenih jarkov nastajajo vsako leto velike poplave, ki povzračajo gospodarstvu velikansko škodo.
Diskutirali so tudi o enakopravnosti slovenskega in italijanskega ž i vi j a v občini in kritizirali razne bazne odbore, ki ne izvajajo principa dvo-jezičnosti. V nekaterih trgovinah so še vedno ljudje, ki ne razaimejo niti toliko slovenski, da bi znali postreči odjemalcem. Navedli so tudi primer trgovine v Sv. Petru, kjer je prodajalec Slovenec in govori samo italijansko. Vse kaže, da se ga drži še stara bolezen iz preteklih časov.
Kako je z žitno in sadno letino na Primorskem in v Slovenski Istri
Četudi je suša v zgodnji pomladi precej ovirala začetek rasti vsem poljedeskim kulturam, je sedaj žito tudi v višjih goratih predelih naše dežele pokazalo zelo dobra predvidevanja. Le tu in tam je zadnje deževje povzročilo, da je delno poleglo in še to samo v nekaterih primerih manjših njiv na Tolminskem. Pšenica se je zelo lepo razrasla in napravila povsod veliko klasje. Tako kaže, da bodo I udi go-Tati predeli le imeli letos dobro letino žita, kar bo deloma pripomoglo, da jim vsaj za precejšen del leta ne bo treba kupovati moke za kruh. Kmetje v višjih gorskih predelih čakajo samo lepega vremena in sonca, ki bi žito utrdilo in bi pripomoglo, da bo izzorilo v soncu.
V spodnjem delu Vipavske doline od Nove Gorice pa do Ajdovščine je pšenica že v zadnjem stadiju zorenja. Lepo je videti obširne površine zoeče pšemiee desno in levo od glavne ceste. Klasje je lepo razvito in polno posebno, pri dveh vrstah gole (brezresinaste) sorte. Kaže. da je pomladanska suša v teh krajih le koristila. Žito se ni moglo preveč razrasti in je slama trda in odporna. Poljedelci z zadovoljstvom opazujejo zorenje in pričakujejo dobro žetev.; z njo bodo zaceli že v prihodnjih dneh.
Lepo kaže žito tudi v gornjem de-
lu Vipavske doline in na Krasu. Sicer je na Krasu še zeleno, kar jc razumljivo, ker je Kras na v-isji nadmorski legi. Nikjer v teh krajih se do sedaj še nista pojavili rja in snetljivost. To je zasluga kmetovalcev. ki so žito pred setvijo dobro razkužili in očistili.
V jugoslovanski c.oni STO (koprski in lin j ski okraj) kaže, da bo letošnji pridelek pšenice zelo dober, Le zgodnjo vrsto .pšenice (Meritano) je nalahko napadla rja, ostale sorte pa so zdrave. Tudi poleglo ni žito nikjer. Te dni bodo pričeli z žetvijo in -pričakujejo visoke hektarske donose.
Kmetovalce obeh okrajev morama ob tej priložnosti opozoriti na pre-gosto setev (stara napaka istrskih kmetovalcev, ki pa velja na splošno tudi za neuporabo sejalnih strojev, kar bo vsekakor vplivalo na hektar-ski donos.) To velja posebno za buj-ski okraj, ki je žiloroden. Druga pomanjkljivost je premajhna skrb za čiščenje in selekcijo semena pred setvijo.
Izgleda, da je prevelika vlaga (padavine) v dobi cvetenja vplivala na oploditev grozdov vinske trte. Jagode na grozdih so bolj redke, kar pa ne bo vplivalo na višino pridelka grozdja. Toplo in vlažno-sopamo vreme pospešuje glivične bolezni, tako je treba pogosteje škropiti.
Sadje je od pomanjkljivega škropljenja v zimsko-pomladni dobi zelo podvrženo napadom škodljivcev in glivičnih bolezni. Pri breskvah se opažajo močni napadi kodravosti.
Krompir, ki je v Istri najvažnejša kultura takoj za paradižnikom, kaže do sedaj zelo dobro in je pričakovati zelo dobro letino. Kmetje naj tbi to izkoristili in pristopili k načrtni selekciji zgodnjega semenskega krompirja, (zgodnji labinski), ker je to osnova za regeneracije semenskega krompirja.
Tudi ostale poljedelske kulture: paradižnik, zelje in druge kažejo zelo dobro.
Kmetje naj bi takoj po žetvi pšenice posejali prazne njive z zeleno koruzo (pitnikom), da ne bodo v zadregi za dobro in tečno krmo_
Sadna letina v goratih krajih Primorske. (Pivka, Postojnsko, gornja soška in idrijska dolina in deloma za grozdje se/.anski Kras), pa bo zelo slaba. Pozni pomladanski mraz in slana sta skoro popolnoma uničila zelo dobro obetajočo sadno letino. Najstarejši ljudje ne pomnijo tako bogatega cvetenja sadnoga drevja kot je bilo letošnje, zato pa jim je še toliko bolj hudo. ker jim je nprav pred nosom vzelo vse sadje«, kot po domače pravijo. Po nekaterih sončnih predelih tolminskega okraja imajo precejšen del dohodkov prav od sadja. Če sadje dobro obrodi, je tudi družinska blagajna na dobrem.
Posebno hudo je slana prizadela orehova dretvesa. ki so komaj po dveh mesecih znova ozelenela. Naravno. da po lem tudi orehov ne bo.
Kadar pšenica dobro obrodi, je veliko porok, ipravijo ljudje, ker se lahko naipeče veliko potic. No. letos bo za potice malo skrbi, kaj pa bodo gospodinje pripravile za v potice, je pa drugo vprašanje. Upajmo, da se ženini prav zaradi pomanjkanja orehov — nc bodo skesali___
Pred slano in mrazom so veliko trpeli tudi gozdovi. Še sedaj so bukovi gozdovi na prehodu med Vipavsko dolino in Črnim vrhom (Angelska gora) in na Vojskem nad Idrijo rjavi in izgledajo, kot da so doživeli zračni napad z ognjemeti. Gozdarji so zaskrbljeni, če bodo drevesa imela še toliko moči. da bo. do nastavila brstje za prihodnje leto.
Vse ostale kmetijske kulture se do sedaj dobro razvijajo, le koruza je malo zaostala v rasti zaradi pomanjkanja gorkote v zemlji. Krompir je lep in kaže, da bo dobro obrodil. Kmetovalci so se spomladi zelo zanimali za dobavo dobrega semena in sedaj z zadovoljstvom ugotavljajo uspehe te skrbi. Tudi koloradski hrošč se do sedaj še ni pojavil v večji množini.
Veliko težave pa povzroča deževje pri košnji sena. Trava je povsod lepo zrasla in bo pridelek sena velik. Upati jc, da se bo sedaj vreme le ustalilo.
Po sedanjem stanju poljedelskih kultur pričakujemo lahko na splošno, da bo letošnja letina precej boljša od lanske in da bodo kmetje dobili z dobrimi pridelki obilno povrnjeno delo in zaupanje, ki so ga dali zemlji.
Delegati so tudi grajali zadrugo v Novi vasi hi okrajno zadružno poslovno zvezo, ki ne rešita vprašanja članov te zadruge iz Sv. Petra. Zadružniki iz Sv. Petra spadajo namreč pod sečovelijrko občino in so že na številnih zborih volivcev izrazili željo. da bi se vključili v sreoveljsko zadrugo. To vprašanje pa še do danes ni rešeno, čeprav je vsem jasno, da je Sv. Peter gospodarsko povsem vezan na Sečovlje.
xxx
Pssrtorož
Turistična sezona je zadnji teden ponovno oživela, čeprav je dolok gO-slov zaradi dežja precej manjši, kakor so predvidevali. Za ita mesec računajo. da bodo prišle v Portorož večje skupine Avstrijcev, Švedov in Holamdocv. Manjši obisk bo iz Švice in Nemčije, dočim bodo Angleži prihajali le posamično.
Potovalni urad »Adria« je v svojih uradih v Kopru in Portorožu uve-del prodajo železniških vozovnic za vse kraje države. V teli uradih se dobe tudi vozovnice za vse parobrod-nc proge in ves informacijski material. V Portoržu Se razen tega dobe avtobusne vozovnice za daljše relacije. v Kopru pa tudi za lokalne, razen za Umag. Potovalni urad »Adria« je pred dnevi izdal nov avtobusni vozni red za jugoslovansko cono STO. v katerem je tudi vozni red za parnike in seznam odhoda in prihoda vlakov v Divači.
.m
Premalo zanimanja za planinstvo
Prejšnji teden se je v Kopru zbrala družba planinskih športnikov ns letni občni zbor. Predsednik koprskega planinskega društva, navdušeni planince tov. Viktor Vovk je v poročilu govoril o delovanju društva v preteklem letu in povedal, da so se člani, ki jih je nad 200, vse. premalo zanimali za izlete in ture. Delno so temu kri.ve visoke prevozne cene, delno pa pomanjkanje zanimanja od strani članov. Res je, da je bila povezava društva z mladino pomanjkljiva, res pa je tudi, da se mladina sama vse premalo briga za zdrav in koristen planinski šport. Koprski planinci so lani obiskali Trstelj, So-cerb, Slavnik in Komno. nekateri posamezni člani pa celo Triglav, Mangart, Krn, Porezen in druge vrhove.
Revije »Planinski vestnik prihaja v Koper nekaj nad 60 izvodov, oseaa dijakov pa jo prejema brezplačno. Za gradnjo centralnega planinskega doma v Ljubljani je društvo prispevalo iz svoje blagajne 5000 din. Na občnem zboru so govorili o postavitvi planinske postojanke na Sv. Marku pri Kopru. Z majhnimi spremembami je bil izvoljen prejšnji odbor.
Lepota naših planin in gora je kot zdravilo za človeka, ki zaradi službene dolžnosti dan za dnem sedi v uradu. Planine in gore pa ga vabijo v svoje višine. Ni večjega zadoščenja. kakor je občutek premaganih težav takrat, ko se človek z višin gora razgleduje v doline. To naj bi si zapomnili še posebej naši mladi ljudje, ki vse to tako malo poznajo. V gorah se bodo odpočili in «prosti-li, s seboj bodo potem odnesli mogočne vtise o višinskih lepotah naše domovine, ki jih občudujejo celo tujci, in z večjim veseljem prijeli za delo.

' fes ^ % - *

¿Mgaša»-"
! yl _ s____

Tako pričakuje postojnska postaja turiste.
Planšarstvo ob Soči Nadiži in rezijanski Beli
Vsako leto v prvi polovici junija ženejo tolminska živinorejci svoje ¿rede na visoke planine, polne sočne paše. Nekateri so jih letos radi pomanjkanja krme gnali že prej. Na planinah se živina samo s pašo prehrani tri mesece.
Zal, da za to veliko prirodno bogastvo ponekod premalo skrbe. Planin ne negujejo in ne gnoje. Se nikjer nisc uredili pregonskega načina paše, ki bi jim donašala večje gospodarske koristi in sicer tako, da bi pastirji ne pasli vsevprek po celem pašniku, temveč tako, da bi pasli svoje črede na določenem delu površine toliko časa, da bi bil popasen, nato bi pregnali čredo na drugi del, da bi se prvi spet obrasel, hkrati pa bi deževnica izprala odpadke, ki jih živina izloča na paši, posebno drobnica, za katero se govedo nič kaj rado ne pase. Za ovce bi bil potreben celo poseben pastir, da bi jih gnal na pašo v višje lege, kamor ne morejo krave in tel ce, ovca pa si lahko najde dovolj hrane. Razveseljivo dejstvo pa je, da je na paši vedno več ovc in manj koz. Posebno na Bovškem, kjer so pričeli odpravljati kozjerejo, ki splošnemu sestavu planšar-skega gospodarstva več škoduje kot koristi.
Tudi za udobnost živine, še ni dovolj preskrbljeno. Cele črede so še vedno noč in dan zunaj izpostavljene vsem vremenskim nepril.kam; Posebno telice in telički, ki še niso molzne, so potrebni vsaj ponoči zavetja. Zato je potrebna gradnja hleve«/, tudi za mlado živino.
Ob pomoči ljudske oblasti in s prostovoljnim delom svoj h članov je' Kmetijska zadruga v Zatolminu popravila na planini Sleme dva hleva, kjer je zavetja za 100 glav živine, katero so že gnali na pašo. S skupnimi močtni in dobro voljo se ca marsikaj urediti. To kažejo primer., na planinah Matajur, Božiči pod Stolom, Cezsoči in drugod.
Tudi sosedje Rezjani planšarijo, sicer na bolj primitiven način. Spomladi, ko gore czelene, se iz samotne, a slikovite doline Rezije preselijo s družino in čredo na staje, posejane po sončnih in travnatih pobočjih gora, ki kot naravne kulise obdajajo dolino. Tako Rezija predstavlja še vedno stari gospo-
Napravimo red v prostovoljnem gasilskem društvu Knežak
Organizacija gasilske zveze Postojna je sklicala izredni občni zbor, ker so se v PGD Knežak pojavile nerealnosti. ki mečejo slabo luč na gasilsko organizacijo postojnskega okra-a. PGD Knežak ima namreč zelo malomaren odnos do OGZ, lako da mora ta urgirati za vsako poročilo posel k-j. Tako niso gasilci Knežaka poslali poročila o požaru v Senibi-ah. niti se jim ne zdi vredno pošiljati rednih tromeseenih poročil na OGZ. pa tudi poročilo o letnem obračunu še ni prišlo, čeprav je rok pretekel že pred dvema mesecema. Vse kaže. da leži glavna krivda na lajniku društva, ki ni stalno priso-t'n. N jegov čut do naše skupnosti -e kaže v malomarnem odnosu do dela v gasilskih vrstah, saj se rajši ukvarja z drugimi vprašanji.
Na izrednem ol>č.nem zboru je obrazložil svoje stališče do tega. da fiodijo v Knežaku uniformirani gasilci v cerkev s tem, da je položaj v Knežaku preeej drugačen kakor na primer v Postojni. To pa je isto. kakor da bi trdil, da se je ljudska revolucija v Postojni izvršila, v Kne-raku pa ne.
Tovariš Penko. ki študira pravo v Liubljani, hoče - takim početjem zapeljevati ljudstvo na napačne poti. Nobenega dvoma ni, da tov, Penko dela vse to z namenom, da bi s tem f-lepil lahloverneže. Li mu nasedajo.
Zanima nas samo, kako more tak--en človek študira*: socialistično pravo. Radovedni smo, kako bo on delil pravico delovnemu človeku, ko ima do naše stvarnosti takšen odnos. OGZ .r. KCZ pa naj pri gledata, koga iiua-t. v svojih vrstah.	(¡. H.
darski sistem zapadnih Slov eno v, in so še vedno krepko slovensko pleme. Njih jezik, imena gora, voda in sel ter prirodna lega nam odpira pogled v davnino zapadnih Slo-venov. Bili so, odkar so Alpe dobile današnjo obliko, prvi prebivalci, mirni pastirji in poljedelci. Po sončnih policah in obronkih so se preseljevali s svojimi čredami iz doline v staje in tamarje, kjer so sirili, še vedno so ohranili ljubezen do svoje grude in svojega narečja. Zal, da imajo obdelovalne grude malo in jih kruta uprava pod Italijo sili, da si iščejo kruha in dela po svetu.
JP-
Kobarid
Sindikalna podružnica Tovarne igel v Kobaridu bo priredila 28. junija in 5. julija pester program z zabavo. V teh dnevih si bodo ljudje lahko ogledali prcices obratovanja strojev, ki jih je tovarna dobila iz Avstrije. Vabimo zlasti delovne kolektive.
KLGYEV SPOMENIK BO STAL V TRENTI
Po dolgi borbi, kje naj -to j i spomenik dr. Kngvu, pesniku Trente, je posebna komisija, ki so jo sestavljali predstavniki planinske in turistične zveze ter olepševalnih društev gornjega Posočja, sklenila postaviti spomenik v gornji Trenti, in 'Icer na Gmajni pri znani Pretnerjcvi hiši. Tam se namreč odcepijo poti k izviru Soče, na Križke pode. na Grin-tavee, na Jalovec itd. To je najprimernejši kraj, saj bodo spomenik videli vsi obiskovalci katerekoli izletniške točke v Trenti. Videli pa ga bodo tudi avtomohilisti. ki bodo vozili čez Vršič.	Roja
Senožeče
PRIJETEN ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA
Osnovnošolski otroci iz Senožeč so ob zaključku šolskega leta napravili lep izlet na morje. Obiskali so Izolo in Portorož, kjer so si ogledali tovarno za konzerviranje rib in Zavod /.a gluhonemo mladino. Povsod so doživeli lep sprejem. Večina izmed njih je bila prvič na morju, ki jim bo ostalo v nepozabnem spominu.
Nekaj dni pred tem pa so obiskan otroci Postojnsko jamo, kjer so spoznali tudi mnogo zanimivega, kar jim ho koristilo pri pouku. Vodstvo ¡ole se ob tem zahvaljuje vsem. ki so mladini omogočili tako prijetna izleta. To so si tudi zaslužili, saj so na razstavi oh zaključku leta pokazali. da so si med letom prizadevali doseči kar najlepše uspehe. >. M.
Vajenci iz Postojne želijo svojo organizacijo
Najboljši prosvetni delavci v postojnskem okraju
Za dosežene uspehe in požrtvovalnost pri delu v tem in že v prejšnjih letih so prijeli pohvalo od Sveta za presveto in kulturo pri OLO sledeči prosvetni delavci:
Ivan Mercina, Rudi Gašparin iz Starega trga, Viktor Volk iz Postojne, Mara Znidaršič iz Pivke, Albina Lovrečič iz Bukovja, Matilda Dolenc iz Planine, Karolina Vrh iz Ilirske Bistrice, Štefanija Pupis iz Dolenje Košane, Erna Likar iz Rakeka in Pavlina Perko iz Ilirske Bistrice. To so tisti učitelji, ki še vedno službujejo, čeprav imajo za sabo že po 40 in celo 45 let učite-ljevanja.
Poleg teh so bili pohvaljeni tudi mlajši učitelji in sicer: Jaka Konc i i Babnega polja, Justina Kraje iz Starega trga, France Ceboklin iz Nove vasi, Stanko Stritih iz Gornjih Otav, Milan Otrin iz Begunj, Franja Jerala iz Rakeka, Jurij Lu-čovnik iz Pivke, Cilka Keber iz Šembij, Slavka Štumf iz Jelšan, Marko Sbil iz Planine, Ljudmila Matičič iz Kosez, Olga Gnjezda is Pivke, Danica Bole iz Ilirske Bistrice, Mira šajn iz Juršč, Vojtek Be-nulič iz Knežaka, Angela Lilija, Štefka Ivančič in Alfonza Žužek iz Postojne.
Pri tej slovestnosti je bil navzoč tuli sekretar OK ZKS tovariš Ma-
ZATIRAiNJE KOLO R A DS IvEG A H ROS t": A
Že lani se je pojavil koloradski hrošč po nekaterih krajih v velikem številu. Zdi se, da smo zatiranju posvečali vse premalo pažnje. Sredstva za zatiranje so bila odmerjena preslabo, zato tudi uspeh ni bil po-voljen.
Letos -e je hrošč pojavil v veliki meri, toda to samo v nižinskih legah. Pred dnevi sem videl njivo, zasejano s krompirjem, ki je bila močno okužena s hroščem. Tam zraven je kmet okopaval koruzo. Ko sem ga opozoril na hrošča, se je izkazalo. da tega niti ne pozna. Izjavil je, da bi ga ne bil opazil, čeprav bi kopal krompir. Iz navedenega se vidi, kako malo zanimanja je pri kmetovalcih samih za spoznavanje škodljiv-rev kulturnih rastlin.
Mislim, da bi bilo prav, če hi na-še kmetijske zadruge po vaseh in mestih imele hrošča, ličinke in ob-grizene krompirjeve mladike v posebnih steklenih omaricah. Te omarice naj bi bile obešene v skladiščih za sprejemanje sadja in zelenjave, da bi škodljivca in njeiiovo uničevalno delo lahko vsak spoznal. Tudi otroci bi ga tako spoznali in pomagali pri uničevanju, Kjrr pa se ja hrošč pojavil, naj se krompir škropi ali prašj vsaj dvakrat v teku treh dni.	—P.
tevž Hace, ki je pohvaljenih čestital in jim želel, da bi tudi v bodoče imeli še več uspehov pri težkem in odgovornem vzgojno - prosvetnem
Nedavno je bila na pobudo MK I MS iz Postojne sklicana prva mestna konferenca učencev v gospodarstvu, ki so se je udeležili z redkimi izjemami vsi postojnski vajene.'. Na konferenci so živahno razpravljali o bodoči obrtni šoli, ki jo bodo predvidoma odprli že letošnjo jesen in sicer za kovinsko in lesno stroko. Vajenci so se živo zanimali za pogoje, pod katerimi bo mogoč sprejem v to šolo. Ne-flvamno je, da bo tako Postojna močno dvignila strokovno znanje vajencev, kakor tudi najugodnejše rešila vprašanje njihove politične in kulturne dejavnosti. Dejstvo je namreč, da so bili doslej postoj-ski vajenci prepuščeni samim sebi, saj mnogi med njimi niso bili niti člani mladinske organizacije. Konferenca je sprejela sklep, da se o-nuje osnovna mladinska organiza-cfja vajencev, v katero se bodo
NAGRADII I SO PIONIRJE ZA
Z VTIR AN JE KOLOR ADAR J A
Občinski ljudski odbor mesta Postojna je nagradil učence osnovne šole za sodelovanje pri zatiranju koloradskega hrošča. Oh zaključku šolskega leta je razdelil denarne nagrade sledečim naboljšim učencem;
Jože ( enmča iz Zagona je prejel T2o din. Milka Jagar iz Zagona 217 din. Marta Baraga iz Stare vasi 210 din. Eina Panič iz Malega Otoka 23(1 din in Lilijami Marini iz Postojne 105 din. Za vsakega hrošča so dobili en dinar.
Otroci so se sedaj lotili zatiranja lega škodljivca s še večjo vnemo.
Občinskemu ljudskemu odboru gre vse priznanje za to koristno iniciativo. Želeti je, da bi se sedaj lotili zatiranja in uničevanja koloradarja
delu.
L. B.
prav vsi.
L. B.
Nagrajeni prosvetni delavci postojnskega okraja
vključili prav vsi učenci v gospodarstvu. Tako bodo v okviru lastne organizacije reševali vse svoje probleme.
Koncem julija bo v Postojni odprta gospodarska razstava, na kateri bodo sodelovali tudi vajenci. To bo prva prilika, da učene.', v gospodarstvu pokažejo svoje izdelke. Ta predlog so na konferenci navdušeno sprejeli. Domenili so se tudi, da bodo letos prvič proslavili svoj praznik — 22 junij. Mestni komite LMS je dal organizaciji 5000 dinarjev, s katerimi bodo nagrajeni najboljši člani. S pomočjo TVD »Partizan« bodo organizirali tekmovanje v lahki atletiki in priredili strelsko prvenstvo. V. M.
Na Goriškem žanjejo
Prvi snepi ječmena so padli že koncem preteklega tedna. Sedaj pa je v okolici Nove Gorice in Spodnji Vipavski dolini v polnem razmahu tudi žetev pšenice.
Posebno živahno vrvi delo na gladkih, z rumenim žitom posejanih njivah na mirenskem polju ob meji. Vse polno je žanjcev in žanjic. Rdečelična dekleta vežejo snope, da jim pot kar curlja z zagorelih lic. ko skladajo po njivi težke snope v majhne kopice. Kozolcev tu ne poznajo. Čez nekaj dni bo šlo žito že v mlatilnico, ki jo po navadi postavijo na križišču med Biljami in Mirnom.
Kmečka delovna zadruga iz Bilj, ki ima najbolj obsežne žitne površine, pa žanje s stroji, Oni so žetev že zaključili. Kot vsako leto bodo tudi letos dali svojo priznano pšenico »Mentano« semenarni. Ob dobrih letinah, in letos pravijo da je dobra žitna letina, dosežejo donos po 25 stotov in še čez. Točen račun jim bo pokazala mlatilnica.
Tudi zgodnji krompir je bolje obrodil kot lani, cenijo ga nad 100 stotov na ha. Nekateri na strnišča 'in njive, s katerih so pobrali krompir, že sejejo koruzo hitrico ali »činkvantin«. To bo, kot pravijo, njihova druga »fruga« (pridelek) v letošnjem letu na isti površini.
Radi slabega vremena je delo zaostalo, predvsem košnja in spravilo sena, s katerim so imeli precej težav radi moče, predno so ga dobro posušili. Hkrati pa morajo škropiti še vinograde. Mehanizacijo izkoriščajo kolikor se le da. Toda v tej sezoni se je delo nakopičilo. Ce bi hoteli dobro in pravočasno opraviti vsa dela, bi morali imeti več strojev in več rok.
J. P.
Problemi zdra t v ono sffonžSBtB
• v okraju
Kljub temu. tla je bilo po osi obodi t vi na področju zdravstvene službe ze mnogo napravi ¡enega, imamo v sežanskem okraju še vedno resne težave. Obstoječe zdravstvene ustanove. zlasti ambulante, še zdaleč ne zadostujejo potrebam. V centrih Sežana in Komen je v tem poglpdu stanje dobro. Za pno silo odgovarja tudi v Divači in na Kozini. Kritičen pu je ta problem v istrskem predelu okraja in v Brkinih. Ljudje iz občin Gračišče. Črni kal in Podgorje so navezani na zdravniško pomoč oddaljene 'ambulante na Kozini, v nujnih primerih .pa na bolnico v Kopru. V občinah Pod grad in Materija se poslužujejo zdravnika iz Kozine ali vojaškpga iz Ilirske Bistrice. I kolikor se r teh krajih vrše redne tedenske ambulantne ordinacije, se vrše pni/ zelo težkimi pogoji, v ne-prikladnih prostorih.
Okrajni ljudski odbor se že vsa povojna leta ukvarja s tem problemom. vendar je šele le(os lahko pristopil h konkretni, vsaj delni rešitvi. Zbral je 2.700.0(11) din sretlstev Za adaptacijo ambulant v Podgradu ter gradnjo nove ambulante r Gračišču. 1 lMateriji so vsa gradbena dela že dokončana, tu/li oprema je že nabavi jena in bodo te dni ambulan-to odprli za tedenskp ordinacije. Oprema za ambulanto v P mi gradit je tutli že nabavljena, gradbena dela pa bodo končana v dobrem mesecu. Zu ambulanto v Gračišču so že izdelani načrti in culobrena je lokacija. ni pa še dovolj denarja, da bi lahko tako j pričeli z gratin jo.
Z elektrifikacijo Istre je tu rešen problem električne energije, obstoji pa še i iilno vprašanje tekoče, votle. Svet za I ¡nilsko zdravstvo in socialno politiko se bori, tla bi že letos pričeli z gradnjo.
Izboljšanje zdravstvene službe v okraju pa ne ovira samo vprašanje zdravstvenih ambulant, temveč tudi pomankanje zdravstvenega katlra. Vsi štirje zdravniki so preveč obremenjeni. saj ima na primer tir. Ra-potec iz Kozine na svojih ramah celotni istrski predel okraja in tlel Brkinov. skupno nekaj nad 10 tisoč prebivalcev. Če k temu prištejemo še slabe ceste in hribovit teren, si la':-ko mislimo, poti kakšnimi pogoji vršijo ztlravniki v okraju svojo naporno službo. Le njihovemu požrtvovalnemu delu se je zahvaliti, da ni vprašanje zdravniške pomoči še bolj kritično.
Da bi se stanje izboljšalo, se Svet z» ljudsko ztlravstlo OLO stalno bori za nov ztlravstve/ii kader. Pred kratkim je razpisal mesta za zdravnika v P od gradu in Gračišču ter tri mesta za medicinske sestre. Tako bo vprašanje zdravstvene službe tudi v teh krajih rešeno že t- bližnji bodočnosti.
Rešiti pa je treba tiuli problem zobozdravnikov v okraju. Sedaj imamo dentista samo v Sežani in Komnu oziroma trenutno samo enega, ker je tovariš Sramel zbolel. V Podgra-du ordinira dvakrat tedensko vojaški zoboztlrnvnik iz Ilirske Bistrice. To ie vse premalo. Zato delu Svet za ljudsko zdravstvo OLO na tem,
da bi čimprej namestil sltdnegu t/eii-tista z ordinacijo v Materiji, kjer bi <e ga lahko posluževali ljudje iz celih Brkinov in občine Herpelje. Za Istro pn je preti viden dentist, ko bo lam zgrajena nova ambulanta.
Pereče pa jt_\ r okraju tutli vprašanji; babic, saj jih je skupno samo 16. tako da otlpade povprečno dva tisoč ljudi na eno. Se te pa so po bivališču nesorazmerno razmeščene. Medtem ko imamo v občini Herpelje dve, sta v celi ostali Istri tiuli samo dve. ^Se najhujše pa je to, du jih bo titl sedanjih JO v kratkem zaradi starosti oziroma upokojitve odpatllo kar osem. Če hočemo v bodoče rešiti tako vprašanje babic kot medicinskih sester, moramo pravočasno misliti na to, tla ¡nišijemo p sole nov kader. Trenutno imumo v šolah tri metlicinske sestre, letos pa se je na novo prijavilo 6 mladink i> babiško šolo in nekaj v šolo za metlicinske sestre, kar j>ti je z ozirom na potrebe premalo. Porazno je pri tem dejstvo, tla je najmanj kandida-lin j za take šole j>rm< iz Istre in Brkinov, to je iz krajev, kjer bi bile najbolj potrebne.
Nešteto je še problemov, ki ovirajo uspešno tlelo zdravstvene službe. Okrajni ljudski otllnir se vsak dan z njimi ukvarja in nenehno tlela, da bi se stanje tudi na tem potlročju čimprej izboljšalo. Za uresničitev tega pa je treba, da pri tem nudijo To jo pomoč s predlogi in konkretnim delom tako občinski Ijutlski odbori in množične organizacije kakor tudi vsi I juti je.	K. C.
xxxa
DIVIZIJA
P. A 0G4REV
(Nadaljevanje in konec)
»Ta !>o voščila dobro jutro ¡naboru.« pravim.
Smeli in »bum« strese ozračje, mina pa že trči skozi jutranji hlad. Nekaj sefkund nato se oglasi eksplozija iz doline.
»Takoj še eno,« se oglasi i/, višine, »deset metrov krajše in petnajst metrov desno.«
Že frči nov izstrelek skozi zrak. V dolini so pokaže majhen dim. Razločimo sovražnike, ki begajo sem in tja iz odkritega bunkerja. Dobro merijo naši minometalei.
Na ovinku pod Rakovcem se pokaže tank. Nekajkrat sikne brzostrel-rii top in že gori v Rakoveu pod Po-nikvami nekaj kmečkih domov. Sovražnik je uporabil za/igalne granate. Borci Gradnikovc brigade so vi-deli te požare od blizu. Sovražnik je mislil, da jih bo tako »ukrotil«, da bodo prišli v dolino, pohlevni kot kužek. Kako se je bil zmotil! Res so prišli — toda v jurišu. Tolkli so po njem, dokler se ni umaknil.
VEČDNEVNE BORBE TREH BRIGAD . . .
Tri brigade: Prešernova. G rad ni -kova in Vojkova, ki so sestavljale XXXI. divizijo, so zavzele položaje po naslednji razporeditvi:
Brigada tolminskega puntarja Ivana Gradnika okolico Grahovega zaradi blokiranja in napada na Korit-nico, Prešernova brigada zavzame položaje na gorenjski slami, da prepreči morebitna presenečenja. X oj-kova brigada pa zasedo ceste v smeri Idrije z nalogo, da napade postojanko »Pri Mohoreu«.
Na dani znak sc jc akcija pričela. Težki min o meti so obstreljevali bunkerje ob železniški progi in jih večkrat pogodili. V uvodnih akcijah jo prva dosegla večji uspeh Vojkova brigada, ki jc po celodnevni trdi borili popolnoma likvidirala postojanko »Pri Mohoreu«, .pobila in ranila več sovražnikov in zaplenila lahki mino-met, 2 težki in 2 lahki »Bredi« ter mnogo drugega vojnega materiala.
Ta uspeh jc navdušil borce ostalih dveh brigad, da so hoteli še podnevi jurišati. Gradnikovcc so prvo noč odbili. a naslednjo noč so znova napadli Koritnico. Niso se ustrašili tankov, ki so prišli na ipomoč. To jili je šele podžgalo, ko so videli, kakšno važnost polaga sovražnik tej točki. Celih šest ur je trajala borba za to postojanko in je moral sovražnik, čeprav tako dobro utrjen in zavarovan, vendarle popustili. Tridnevni napori, tri noči brez spanja v dežju in blatu so bile na mah pozabljene. Uspeh akcij jc bil sijajen; polno orožju in drugega materiala in še 31 ujetnikov, med tem italijanski in nemški pod-oficir. Bil sem navzoč pri ¡¡spraševanju ujetnikov, ki so bili vsi popolnoma »nedolžni«. Ko so jih borci trikrat pozivali na predajo, pa so pristali in ko so se portizani bližali bunkerju, so izdajalsko už-gali po
njih. Nemški fcldvcbcl.j pa je trdovratno molčal in ni mogel verjeli, da so ga zajeli »banditi«.
Da se malo oddahnem, sem se povzpel nad vas Bukovo. Tam sem se usedel. Spomin mi je poletel za 100 let nazaj, ko so pridrli v Bask o, grapo divji Turki- Videl sem turškega poveljnika, kako je besnel, ko mu je treščica cerkvenih vrat ranila oko. Hotel jc s handžarjem presekati vrata. Zaklel sc jc Mohamedu in njegovi bradi, da njegova noga m bo več stopila na ta kraj. Zdaj pa .«o partizani prisegli, da v ta kraj ne ho več stopila noga osvajalca. Turški poveljnik bi bil kmalu izgubil oko. sedanji sovražnik pa je izgubil glavo.
KAKO IE UMIRAL NEMEC V BUNKERJU . . .
Komaj dobre tri kilometre od Bukovega ¡c v bregu rojstna hiša Franceta Bevka. Kako smo to občutili vse štiri dni borb! Borili smo sc za ta majhen slovenski dom, da ga ne bi uničil in požgal okupator, borili smo ,-e za lepe senožeti. za laze. za grmovje. za trnje, za robido in maline. Borili smo sc za dišeči bezeg ob poti, za borovnice, za kamenje, za žuboreči potoček, za vesel in svobodni vrisk pastirja visoko gori na Otav-niku. borili smo se za mladostni smeh in za svetle oči naših deklet...
V bunkerju, ki so ga partizani obstreljevali z vso srditostjo, je smrtno ranjen ležal Svaba. Drobec mine mu je presekal glavo. Ležal je že skoraj negiben v blatu in vodi, ko so pridrli partizani. Ni več dobro razločil. kaj sc dogaja okoli njega. Živci niso več občutili treskanja min in regljanja strojnic. Krčevito se je zravnal in se nekam zazrl. Prikazal se mu jc privid partizana z brzostrelko v eni in bombo v drugI roki. Široko jc razjprl oči. Z zadnjimi močmi se je hotel dvigniti, da bi tistemu partizanu nekaj povedal. Kaj? Kdo iiaj ve? Mogoče to, da je spoznal. da ni bilo prav. da je skupno z drugimi vojaki stopil na to zemljo. ki ni bila nikoli in ne bo nikoli njegova in tistih, ki so ga poslali? Mogoče pa ga jc tudi zapeki o, da je o tej zemlji ropal, požigal in moril, ("c danes umira v tej samotni grapi, ki nikoli ni niti slišal o njej. je njegova krivda. Kol v prikazen je zrl v postavo partizana, kii je rasla pred njim. Se v smrtnem boju ga je bilo groza lega človeka — partizana ^ oj-kovc brigade, ki je pred njegovimi ugašajočimi očmi rasel v velikana. Vse obzorje je žc zakrivala njegova orjaška postava. Od vzhoda do zahoda so segale njegove roke, na sever in jug je mejila njegova postava. Glava, pokrita s titovko, je zakrivala ves nebni obok. Vse zvezde je zakrivala ena sama velikanska rdeča zvezda. Na pet strani so segali njeni kraki. Mučil sc je, da bi razvozlj.il l.i zadnjo uganko življenja: zakaj in

H
lp iPJHL
' ? fN

i - Ü m mm IÜI

odkod tak partizan? Ugašajoče življenje pa ni več imelo toliko močimo/gani niso več delovali.
Zmeglilo se jnu je pred očmi. Vse okoli in okoli je postajalo rdeče. Ena sama velika rdeča zvezda. Začutil jc še, kako ga neka nezadržanii moč odnaša nekam daleč. Tej moči se ni več mogel upirati. Ni več čutil ne bolečin ne telesa. Živo pa mu je zadnje hipe stopilo pred oči, da ne umira na domači zemlji. To ga je neznano ostro zapeklo v dušo. V tej bolečimi se mu je stemnilo pred očmi. Vse slike so ugasnile — ugasnilo jc tudi njegovo življenje.
Kot ta tujce, jc umiralo na tisoče osvajalcev, ki so nam hoteli vzeti svobodo in pravico do življenja,
NASE PEČI, NASE GORE. NAS BEVK . . .
Položne senožeti ob vznožju Kojce so bile tiste dni polne kupov dišečega sena. ki so ga pridni ljudje nakopičili zvečer, da ga obvarujejo nočnega dežja in rose. Te kopice so bile partizanom varno skrivališče pred iznenadenjem sovražnika. Ko sem jih opazoval, so mi misli poletele nazaj v otroška leta, ko smo se otroci skrivali za njimi in sc igrali vojake.
\ štirih dnevih polnih zmag. pa smo se borili zares. Lahak večerni veter je prinašal od nekod prijeten vonj cvetočega bezga, divjih nage-ljev, lipovega cvetja in arnike. To je v nas vseh vzbujalo majčkeno do-moložje. Zakaj bi tega danes ne povedal? Takrat je bilo drugače in smo take misli zavračali. Se se d0'"^ spominjam vprašanja, ki mi ga je postavil generalmajor tov. Dušan Kve-
der - Tomaž, ki jc obiskal IX. korpus in posamezne edinlice:
»Ali te nič ne vleče, da bi odšel domov ?«
Pokazal je na požgano rojstno vas. ki jc bila oddaljena komaj dobri dve uri pešpoti. Odgovoril sem kratko:
»Tovariš generalmajor, kako naj. grem domov, ko smo šele na pol poti do svobode?«
Sti.-nil mi jc roko v znak razumevanja.
Sc zadnje jutro po končani ofenzivi smo izgubili na vrlvu Kojce nekaj dobrih tovarišev. Prejšnji večer je nenadoma prišlo povelje za po-kret. Sovražnik jc zbiral večje sile iz vseh strani, da bi okoli nas stisnil obroč, pa smo se mu pravočasno izvili. Na RodinaJi jc postavil zasedo in okoli .desete ure vžgal |>o nas z minami. Del bataljona je na zasedo jurišu 1 iti pot jc bila prosta. Propaganda in komora divizije sta dobili nalogo, naj se po drugi poti prebijeta. Opazili so nas z Jesenic in začeli obsleljevali z minami v vzhodnem opažu Kojce. Prav oh sončnem vzhodu smo bili na vrhu Kojce, pa nas je sovražnik le opazil. Nekaj tovarišev je izjavilo, da ne morejo več naprej. Res smo bili vsi Izčrpani, toda šlo je za življenje. Nismo jih mogli pregovoriti, da bi šli naprej. Polegli so v gost bukov grm in zaspali.
Zapokalo je v prvih jutranjih žarkih sonca. Sočno, zeleno travo je .pordečila kri naših tovarišev. Nekateri so se rešili v divjem begu po severni strmini Kojce. Padli so takrat voi-ni dopisnik Vojkove brigade, kulturnik. živinozdravnik in še nekaj drugih.
Le nekaj dni nato smo bili znova gospodarji na teh naših lepih gorah: na Pečeh, na Porcznu. na Koj-ci. na Blegošu, na Ratitovou... Razgledali smo sc v doline pod seboj. Ponekod so zijale začrnelc ruševine požganih "vasi, drugod pa so bili domovi še celi. Tudi hišica tovariša Bevka jc bila še nedotaknjena. Vse do konca vojne jc ostala laka. Trdo smo stiskali puške v rokah, ko smo ugotavljali, da jc ves ta lepi kotiček naše Primorske vendarle naš in da je ni sile, ki bi ga nam mogla iztrgati iz rok. Čutili smo, da bo kmalu prišel dan, ko se bo po gorah in dolinah razlegala sproščena pesem: »Svoboda je zlata . . .«
mWO\) DO NOVI
po
oo
Nedavno sem po enoletnem presledku zopet obiskal Ljubljano; S prijateljem sva se podata na trrdi-("lionalni ' obisk ljubljanskega gradil. Bil j- večer in mesto se jc kopalo v morju luči. Hodila »vi med stole.t-
ti Jciiei je zapeljal trolcjbus in stari »Fiatfvee« jc končno le spoznal, da v tern novem vrvežu nima več kaj iskati-
Vsfh (teh razlik Ljubljančan skoraj jie opazi. Za njega so nekaj
? o.i stanovanjski bloki na Ambroževem trgu v Ljubljani
li zidovi, med katerimi so sedaj uredili lično restavracijo, in obujala spomine. Stara Ljubljana — dolga vas -- se je umaknila velikemu in lepemu mestu. Zrasle so nove tovarne in stanovanjska poslopja, uredili so vrslo ulic, parkov in nasadov. pro-
Nad Baško grapo — prizoriščem bojev IX. korpusa se mogočno
dvigajo Peči
\ trenutku so sc odprla vrata. Bili smo že vsi okrog avtomobila. Ko so Svabi uvideli, da ni druge pomoči, so se. nam predali. Eden je za vedno ostal v avtomobilu. Pri vsej sreči in uspehu pa smo imeli tudi smolo. Prav ko smo napadli avtomobil, se je v postojanki Razdrto pripravilo kakih 200 konjenikov za nekakšen pohod. Ko so ti zaslišali pesem našega orožja, so sc z vso naglico podali proti nam. Ker tako hitre in--terveneije nismo pričakovali, smo si morali umaknili. Pri tem smo se kre-tali po terenu, ki je bil za konjenike nepreh..de<n. Ob tej priložnosti smo zaplenili nekaj pištol, municije, daljnogled, dva avtomata ter kovčeg nekega civilista, ki se je prav tako nahajal v avtomobilu. Bil je navodili izdajalce, sluga Rupnika in Rozmana. kakor smo pozneje ugotovili iz ujeigoivih dokumentov. Sel je na Primorsko z nalogo, da tam organizira belogardizem pod imenom »Primorske straže.« S seboj je ime.l vse dokumente in poverilniec. Preden smo ga zapustili je imel še toliko poguma. da je dejal: »Kaj pravzaprav hočete od mene, saj sem prav tako Slovenec kol vi.« Odgovoril mu je miitraljezee Kobal: »Takih Slovencev, ki se vozijo s švabsko vojsko, pri nas ne potrebujemo.«
Konjeniki so nam precej časa sledili, ko pa so uvideli, da nas ne bodo dobili, so se vrnili na kraj. kjer je obtičal njihov avtomobil.
Prišli smo do primernega mesta, kjer hj naše zasledovalec lahko počakali. toda tu smo ugotovili, da so le-ti zasledovanje opustili. Posedli smo in odprli izdajalcev kovčeg. Radovedno smo hoteli ugotoviti, kaj pravzaprav nosimo. Poleg številne bc-ga literature je bilo tudi nekaj spodnjega perila, precej surovega masla in keksov ter dve steklenici konjaka. To smo si razdelili in tako uspešno zaključili našo akcijo.
Ob tej akciji so Svabi občutili naš prihod na ta teren, po katerem s0 se doslej dokaj brezskrbno kretali. Za nje se je s tem pričel pravi pekel, saj smo jih tolkli, kolikor smo jih mogli. Iz Postojne so nam obveščevalci poročali o negotovosti, ki jc
zajela Švabe. Le-ti so govorili vse moigoče. To nam jc bilo samo v vzpodbudo, da smo šl; še z večjim članom nadnje. Prebivalci Sajcvč, Rakulka. Laž. Koč, Razdrtega in Se-
Mahne Stane, komandant /. bat. Kosovelove brigatlr
nožeč pa so nas vzljubili zaradi naših uspešnih akcij ter nas vsestransko podpirali.
-Ko smo pokadili in se odpočili, smo nadajevali pot. Prišli smo na našn izhodiščno to*ko, toda naših tovarišev ni bilo več tam. .Prejšnjega večera se je bataljon pomaknil. Sli smo proti Sajevčam in prispeli tja žc ob mraku. V vasi' smo bili že precej domači. Ustavili smo se v mlinu. Radovedni vaščani so nas takoj pričeli izpraševati, kako jc bilo v akciji. Pokazali smo jim naš plen in bili so zadovoljni: starega mlina?j» pa so skrbele naše izgube. Pozanimal sc je še, kam gremo nocoj, ko pa mu je Petelin odgovoril, da gremo naprej, smo bili zgovorjenl.
Mladink,- so nam pripravile dobro večerjo, ob devetih zvečer pa smo se postavili v vrsto in komandant nam je odredil smer pohoda, pred-
hodnico in zaščltnico. Tako smo ■poslovili od Sajcvč.
Krenili smo naravnost na A rluije. Glavno cesto smo prečkali prav na kraju, kjer smo prejšnjega dne obračunali z nemški avtomobilom. Dogovorili smo se, da bomo počakali ilne v vasi Jakovee in tako se je tudi zgodilo. Nastanili smo se sredi vasi v nekem skednju, ne da bi koga v vasi prebudili. Naslednjega dne jc bilo sončno vreme. Komaj sem vstal, že me je komandant poslal na dom tov. Nanosa, da tam poizvem za terensko situacijo ter po možnosti dobim nekaj toplega. Ura je bila 8, ko sem se umit podal proti Vrab-čam, kjer je itov. Nanos stanoval. Na kon-eu vasi, kjer prihaja cesta iz Gre-ženj, je stal na straži tov. Kobal i" cepetal z nogami, saj je bilo presneto mraz. Potolažil sem ga, da je zamena žc vstala in da naj se malo po t tipi.
(Nadaljevanje prihodujič)
POPRAVKI
<loslej objavljenega gradiva o Kosovelovi brigadi.
V	številki 22 Slovenskega Jadrana: Prvi dve četi bataljona sta krenili i vas Zavidno, ne pa v Gabrje pri Šmarjah, kot je bilo pomotoma navedeno. Bataljon ie krenil na sektor I n' n je. ne pa v vas Vrhnol
V	številki 23: Bataljon se je na-hajal na sektorju Vrhnje, ne pa Vrhnja! Ko ie bataljon zapustil omenjeni sektor, je bila bataljonska komora na začel ju kolone, ne 7>i n n čelu !
V	številki 24: Ko se je bataljon kretal po Loži, je padlo povelje »stoj« in na čelu komande so se zbrali vsi poznavalci Lože in štab, Pravilno se mora glasiti: na čelu k o-lone so se zbrali... in dalje: štab bataljona ie odrpdil, da tovariši Orel. Janko. Boris... Pravilno se glasi: štab bataljona je odredil, da tovariši Orel, Jurko. Boris itd.
Bralce prosimo, fja nam neljube napake uproste!
v.sakr anjega. Tem bolj vidne pa so za 'popotnika, ki -e -vrača v mc-lo v daljših presledkih.
BLIZU lio.ono PREBIVALCEV
Kjer se razvija industrija, narašča nairlo tudi prebivalstvo. Med vsemi okr ajl in samostojnimi mesti v Sloveniji zaznamuje Ljubljana največji odstotni prirastek. Njegovo prebivalstvo se je povečala v petih letih za 13.8' r, oziroma za 16.719 prebivalcev. Na dat ljudskega štetja 31. marca t. 1. je imela Ljubljana blizu 110 tisoč prebivalcev ali točneje 138.211.
In kako žive Ljubljančani? Povprečna plafa vseh zaposlenih ljudi znaša v Ljubljani 8698 din mesečno in je za ITI) din večja od republiškega povprečja. Povprečna plača delavca v višini 3121 din je za 195 din višja od republiškega -povprečja, povprečna uslužbenska plača 9173 din pa za 21 din. Primerjava ¡povprečnih plač v posameznih panogah pokaže, da so v Ljubljani povpreeki višji od republiških z izjemo v indu-triji. kjer je republiški povipreček višji za 3.56 din. Po teh podatkih jc itorej v splošnem ljubljansko prebivalstvo glede doliodkoiv. na boljšem kot drugi kraji Slovenije.
STROGI CENTER DOBIVA VE.MKOMESTNI IZGLED
Prostor med hotelom »Slon« in kavarno »Evropo« imenujemo strogi eentei Ljubljane. Pred dvema letoma so bile tu se starinske majhne hiše. ki so močno kazili zunanji izgled mesta. Na njihovem mestu rastejo sedaj moderne palače. Tako ho dobil nebotičnik dostojnega soseda v enajstnadstropni žolezobetonski palači -podjetja »Gradiš« ob Titovi cesti. Visoki bo nad 10 metrov. Tudi na vogalu za nebotičnikom grade veliko trgovsko hišo podjetja >ilmjicx«. Imela bo devet nadstopij.
STANOVANJSKE KRIZE SE DOLGO NE BODO REŠILI
Letos igrade v Ljubljani, oziroma bodo še gradili 1189 stanovanj, To bo sicer nekoliko ublažilo stanovanjsko krizo, popolnoma pa to vprašanje seveda še dolgo ne bo rešeno. Da bi zamašili najnujnejše vrzeli, bi bilo potrebno zgradili še najmanj 1500 stanovanj. Pri tem je seveda treba upoštevati, da sc Ljubljana naglo industrializira in da vsak nov objekt privlači nove ljudi v mesto.
Posamezne ustanove In podjetja bodo letos gradile stanovanjske zgradh<-" 'z svojih sredstev (»Pošta«, »Kott+s". »Les«, »Slovcnija-Inlek-«. »Petro!-« in druga). To bodo večnadstropne moderne hiše s kapacite-
to od 10 do 60 stanovanj. Mestni ljudski odbor pa bo zgradil 8 hiš z okrog 180 stanovanji, s sredstvi posojila. ki ga je razpisal.
LJUBLJANA IMA NAD 660 KILOMETROV CEST
Nekdo je izračunal, da bi potreboval Ljubljančan 6 dni in 6 noči. če bi hotel prehoditi -vse ljubljanske ulice. V Ljubljani je 668 kilometrov cest, kar nekako odgovarja razdalji med Ljubljano in Nišem.
Vse ceste in ulice vzdržuje Mestna uprava cest. Za te posle je dobila letos 10 milijonov dinarjev. Marsikaj so popravili in uredili, vendar je št- vedno premalo denarja, da bi »zamašili« vse vrzeli. Uprava cest predvsem .nadaljuje z rekonstrukcijo Kolodvorske ulice. C.ufarjeve in Zaloške ceste.
Znatne spremembe se pripravljajo letos pri mestni kanalizaciji In vodovodu. Mestna kanalizacija gradi čistilno napravo v Šentvidu, Preden bo voda tekla iz kanala v Savo, jo bodo prečistili in s tem obvarovali reko pred umazanijo. Prav tako grade kanal na Smartinski cesti, kanalizacija Cufarjeve ulice pa je že končana.
Me sini vodovod je dogradil cevovod na Slajmerjovi ulici in -podaljšek do Male vasi v Rožni dolini ter cevovod proti Šentvidu.
INDUSTRIJA. PROMET. SOLE IN SE KAJ
Med novimi industrijskimi objekti je trenutno najpomembnejša tovarna koles, ki bo letos dokončno zgrajena. Računajo, da bo znašala letna kapaciteta v začetku okrog 5000 dvoko-lcs. Največji industrijski objekt Ljubljane »Litostroj« pa neprestano povečujejo z novimi objekti.
Letos bodo zgradili v Ljubljani dve novj gimnaziji in šliri osnovne šole. Prav tako bodo povečali študentsko naselje pod Rožnikom, dogradili razne institute, del kliničnih bolnic'. Dom ncmoglih na Bukavcah in Otroško okrevališče na Rakitni.
Zelo pomembna stvar za Ljubljano je postavitev zapornice in obnavljanje obrežnih zidov na Ljubljanici. Ta dela so v zvezi s povečanjem donosnosti ljubljanskega barja in z zunanjim izgledom mesta. V poletnih mesecih bo namreč po zgraditvi zapornice dovol j vode v strugi in bo odpadel smrad, ki ga širi izsušena reka.
Po osvoboditvi sc jc v Ljubljani zelo razvil promet. V štiriindvajsetih urah pripelje in odpelje z ljubljanske postaje slo osebnih in osemdeset tovornih vlakov. Vsak dan pride oziroma odpotuje' iz Ljubljane nad 8,000 potnikov, ob nedeljah in praznikih ipa tudi nad 15 'tisoč. Tudi avtomobil;ki p-romot postaja vedno večji. Samo na križišču Celovški' in Prešernove ulice pelje v dvanajstih urah ipovpreeno 1500 avtomobilov, več tisoč kolesarjev in drugih vozil.
Preveč bi bilo, če bi hotel našteti še vrsto drugih novosti Ljubljane, O
predoru skozi ljubljanski grad smo že mnogo slišali, zanimivo pa jc, da nameravajo zgraditi predor tudi -kozi Rožnik. Pereč problem železnice bodo verjetno rešili na ta način, ali pa bodo dvignili progo. Veliko pozornost so posvetili urejanju parkov, zlasti Tivoliju, kjer urejajo moderne poti. nasade, bazene in vodotoke. In končno bo prišel na rai'un tudi živalski vrt, kjer so pravkar zgradili medvednjak.
Liipotc Ljubljane in njene okolice privabljajo vsako leto večje število tujih turistov. X" Slovenijo je prispelo v prvih štirih mesecih letos nad 50.000 tujcev. X'ečina od njih je ipo-tovala skozi Ljubljano in si ogledala mesto. Gostje so zadovoljni s postrežbo in vljudnostjo našega ho-ti'1-kega osebja.
. LJUBLJANA V ZNAMENJU FESTIVALA
4. julija bodo fanfare z nebotičnika oznanile začetek ljubljanskega festivala, ki bo trajal do 12. julija. V devetih dneh sc bodo zvrstile svečane operne predstave, simfonični koncerti na prostem, nastopi folklornih skupin, razne razstave, športne in šahovske prireditve itd. Na festivalu bo tekmovalo tudi ljubljansko gostinstvo -v kvalitetni postrežbi, po lokalih pa bodo razveseljevali obiskovalec pevci in komiki. Ob festivalu bodo izdali tudi več brošur o Ljubljani. spored prirediite.v in »Vodiča po mestu«.
Prihodnje leto pa bo ljubljanski festival že združen z Vclesejniom, To je vroča želja vsega prebivalstva In i pajmo, da jo bodo uresničili.
■ V'^:;:::

C-rain j a velike palače v Ljubljani ob Titovi cesti
Vodne žage ob Lotaišiii
Pc i skalovitim grebenom čaven-skega pogorja se skrivajo tri vipavska vasi: Lokavec, Slokarji in Colv, ki imajo svojo pesebno zgodovino. V višinah Cavna se počasi nabira voda in končno izlije svoje bogastvo v potok Lokavšček. Tega so ljudje v svoji iznajdljivosti prisilili, da jim je več kot sto let pohlevno služil in pomagal živeti. Peščena zemlja, pomešana z gruščem, ki se je v tisočletjih namenil s skalnatega grebena, je dajala premalo kruha. Resda je tu zelo sončna in zavetna lega, kar ustvarja dobre pogoje tudi za gojitev vinske trte, toda kaj pomaga, če je zemlje male, ljudi pa veliko. Treba je bilo poiskati drugih virov za preživljanje. Pridni ljudje so jih tucli našli.
Vipavska dolina se široko odpira na zahod proti Gorici in od tam naprej v Furlanijo. Trnovski gozd — bogastvo naših ljudi pa sega skero do vrat Gorice. Iz Purlanije in še globlje iz Italije, so tujci vedno pohlepno gledali na to naše bogastvo. To pa so naši ljudje skrbno čuvali in ga niso brez potrebe uničevali. Tega so se dobro zavedali tudi ljudje pri Slokarjih, v Lokavcu in pri Cohih, ki so v teku več desetletij zgradili ob Lo-tcavščku 11 žag. Dan za dnem je tu 22 jarmov pelo svojo pesem dela. Svetle in nabrušene žage so rezale debele hlede, ki jih je 40 voznike,V -dovažalo iz Trnovskega goz-
Prva domača kolesa tovarne »Rog« smo v"deli v prvomajski povorki v
Ljubljani
da in nekaj iz Hrušice. Les je tako dajal življenje številnim družinam tega kraja. Pri Slokarjih sta bili dve trgovini in dve gostilni. Vedno je bilo polno prometa na cesti, v gostilnah in v trgovinah. Nedaleč od Slokarjev, v Lokavcu, ki je bil takrat, pravo zbirališče »furma-manov«, Žagarjev in pomagačev, je bila gostilna »Pri Vidmarju«. Zanimivo je bilo življenje v tej gostilni, kjer je bila zbrana pisana družba: »furmani« z dolgimi bičevniki, Žagarji, pomagači, delavci in kmetje Pri eni mizi so sedeli »furmani« in »imeli svoj diškorš« o delu. Včasih se je razgovor »ugrel« in so se b či začeli nervozno suka-ti v rokah lastnikov. Ozračje je postajalo težko in napeto, vendar ni prišlo do hujšega. Padel je res tu pa tam kak odločen in grozeči »pej prmejduš,« a je ostalo pri tem. Mirnejši Žagarji so znali vplivati na razburjene in od vina razgrete duhove.
Nad sto let so brnele v tem kraju žage. Kraj je dobil pečat malega lesnega središča, že od daleč je dišalo po osvežujočem duhu sveže-lesa. še leta 1904 so morali zgraditi še eno žago, ki je bila zadnja. Poseben delež pri gradnji žag ima tovariš Jože Rebek, ki je od svojih mladih let zgradil v Vipavski dolini 52 žag. Se iz sosednje Furlani-je so ga povabili Italijani, da jim je zgradil kar sedem žag,
V veliko delavnost in razgibanost, je čas temu kraju prinesel velik zastoj. Le še ena žaga deloma o-bratuje, druge so utihnile. Zakaj? Dve vojni sta prinesli preobrat in napredek.
Naprede?! Nekdanji »furmani« in Žagarji pravijo, da to ni napredek, če so veliki lesni obrati, ki so jih zgradili drugod — njim vzeli zaslužek in kruh, Oni so žagali bolj poceni kot velike žage. In bi žagali tudi danes bolj poceni. Delo, kruh in zaslužek jim je vzel tak napredek. V tem kraju je danes tako mirno, kot da je življenje -skoro utihnilo. Nekdanji »furmani« so svoje konje in vozove prodali in se posvetil drugim poklicem, žage samevajo in razpadajo.
Ne bomo tu dajali nasvetov ljudem, ki so polni življenjskih izkušenj. Ne da se zanikati, da so moderni obrati res prevzezli delo in kruh tem ljudem. Odprle pa so se druge poti zaposlitve, kar mogoče ljudje zaradi navezanosti na domači kraj ne vidijo. Izbira poti kam m kako pa pri tem ni težka.
3
1 .
Ljudski Odbor mestne občine Ljubljana želi vsemu prebivalstvu
Koprskega okraja nadaljnjih uspehov v izgradnji Socializma
i
s
£ S
LAFEADIO HEARN:
ZAKOPANA SKRIVNOST
Pred mnogimi leti je v pokrajini Tamba živel bogat trgovec po imenu Suamuraja Gensuke. Imel je hčer, ki ji je bilo ime O-SOno. Ker je bila lepa in razumna, bi bilo škoda, si je mislil oče, če bi -odrasla z neznatno izobrazbo, ki jo nudi vaška šola. Dal jo je šolati v Kyoto, da se kot dama glavnega mesta bolje vzgoji. Ko je Šolo končala, so jo poročili z očetovim prijateljem, trgovcem Magarajem, s katerim je štiri leta srečno živela. Imela je enega otroka — sina. V četrtem letu svojega zakona .pa je O-Sona zbolela in takoj nato umrla.
V noči po O-Soninem pogrebu je prišel njen sinček povedat, da se je mati vmila in da je gori v svoji sobi. Nasmehnila se mu je, toda izpregovorila ni. Tedaj se je prestrašil in zbežal. Nato so šli v O-Sonino sobo nekateri člani družine in ob svetlobi majhne svetilke, ki je gorela pred domačim žrtvenikom, zagledali podobo poko-j-nice. Stala je pred tansujem (japonska omarica), v katerem so bile njene obleke in nakit. Glavo in vrat so ob soju slabotne lučke prav dobro videli, od pasu nižje ca ni bilo videti ničesar. Bila je kot slika na steklu in prozorna kot senca v' vodi.
Ljudje so se prestrašili in šli povedat ostalim. O-So-nina mati je rekla njenemu možu: »Vsaka ženska ljubi svoje stvari. O-Soni so posebno pri srcu njene halje in njen nakit. Morda se je vrnila zato, da jih spet vidi. To delajo mnoge pokojnice, če se tiste stvari ne predajo občinskemu hramu. Jaz torej mislim, da bo O-Sonin duh pomirjen, če nesemo njene stvari v hram.«
Sklenili so, da bodo storili to čimprej. Drugega dne so izpraznili omaro in nesli O-Sonin nakit in obleke v liram. Toda ponoči se je O-Sona spet pojavila v sobi in nepremično gledala v tansu. Prišla je tudi naslednjo noč, tako da je vsa hiša živela v strahu. »
Potem je šla mati O-Soninega moža v občinski hram in povedala glavnemu duhovniku, kaj se je zgodilo, ter ga prosila za nasvet. Hram je pripadal Zemu-sekti. Dai-gen Ošo, vrhovni sodnik, je bil zelo moder starec. Rekel je:
»V tansuu' ali poleg njega mora biti nekaj, kar jo vznemirja.«
»Izpraznili smo predale,« je odgovorila starka. »V tansuu ni ničesar več«.
»Dobro,« odgovori Daigen Ošo, »prebedel bom noč v njeni sobi in viriel kaj mi je storiti.«
Po sončnem zahodu je pr.šel Daigen Ošo v hišo, kjer
je bila soba zanj že pripravljena. Ostal je tam sam in bral sutre. Do polnoči se ni ničesar zgodilo. Tedaj pa se pojavi jasna silhueta O-Soi^ine podobe pred njenim tansujem. Obraz ji je bil vznemirjen, oči pa so ji bile uprte v omarico.
Duhovnik je recitiral svete formule, predpisane za te slučaje ,nato pa imenoval O-Sono z njenim kajmyem (posmrtnim budističnim ali religoznim -imenom) in rekel:
»Prišel sem, da vam pomagam. Morda je v tem tansuu nekaj, kar vas vznemirja. Vam smem to najti?«
Senca je nato pristala, nakar je duhovnik vstal in odprl zgornji predal, Bil je prazen. Nato odpre drugega tretjega in četrtega, skrbno je vse preiskal pod njimi m nad njimi, toda še vedno ni odvrnila svojih oči od omare. »Kaj vendar hoče?«, pomisli duhovnik. Teda'" mu pade v glavo, da bi utegnila biti tista stvar skrita pod pa'pirjem, s katerim sot bili predali obloženi. Odstrani papir iz prvega predala — nič! Toda pod papirjem spodnjega predala je našel pismo.
»Je to tist-o, kar vas tako vznemirja?«, vpraša.
Senca pokojnice se sedaj obrne proti njemu in upra svoj pogled v pismo.
»Naj ga sežgem?«
Podoba se prikloni.
»Se tega dne bo sežgano v hramu«, je obljubil »in nihče razen mene ga ne bo prečita!«
Senca se nasmehne in izg:ne.
Zora se je svttala, ko se je vrnil k družini, ki £a ie s strahom pričakovala.
»Ne -bojte se,« je rekel, »nič več se ne bo prikazala«. Ir, zgodilo se je kakor rekel.
Pismo so sežgali. Bilo je ljubavno pismo, ki ga j« nekdo pisal O-Soni. ko je bila v šoli v Kvotu. Sdino
S Sost . d' PiŠe V nJCm in Z njim
Združevanje šil y sežanskem okraju
Z razstave italijanske ljuiske šole v Kopru
NEKAJ BESED
ob koncu šolskega leta
Vrata šolskih učilnic so se zaprla, spričevala so razdeljena in dijaki so se razšli na svoje domove, kjer bodo za dva meseca pozabili na šolo in se predajali sladkemu poti tiru, ki jim je potreben in ki so ga tudi zaslužili, razen tistih, seveda, ki imajo izpite ali ki niso izdelali razreda. Tem poslednjim bodo pač počitnice malo zagrenjene, toda mladost je že taka, da hit.ro preboli take neprijetne stvari in se ne vdaja predolgo žalosti in črnim mislim. V novem šolskem letu bodo pač morali fcol.i prijeti za delo in življenje bo spet lepo in svetlo kot za tiste dijake, ki so n;ed letom izvršili svoio dolžnost, prejeli na koncu dobro spričevalo, razveselili svoje "starše in koristili S svojim vestnim delom svoji domovini in naši socialistični skup nosti.
Ob koncu šolskega leta je bilo na slovenski gimnaziji v Kopru 313 dijakov. Od teh je bilo v nižji gimnaziji 250 dijakov, v višjih razredih je pa študiralo 63 dijakov. Uspehi, ki so jih dosegli dijaki v tem šolskem letu so boljši od onih, ki so jih pokazali na koncu lanskega šolskega leta.
Na vsej gimnaziji je letos izdelalo 175 dijakov ali 55,91 "o vseh u-čencev. Padlo je 52 dijakov ali 16,61%, popravne izpite ima 82 dijakov ali 26,19% in neocenjeni so 4 dijaki ali 1,27%.
Ce pa pogledamo uspehe za višjo in nižjo gimnazijo posebej, se nam pokaže druga slika: v višjih razredih je odstotek dijakov, ki so izdelali precej visok, namreč 75%, medtem ko je v nižjih razredih samo 51,20%, torej je v nižji gimnaziji izdelala z uspehom dobra polovica vseh dijakov. Da so se nižji rezredi tako slabo odrezali, je v glavnem vzrok v prvih razredih, kjer je od 105 dijakov izdelalo samo 45 ali 41,90% vseh prvošolcev. To vsekakor ni razveseljiv pojav in bodo morali ;o tem naši vzgojitelji in starši resno razmišljati. Neuspehu so tudi krivi tako zvani »kadrdvci«, ki sedijo v razredu samo zato, da zadostijo šolski obveznosti in jim je knjiga, učenje in pa reden obisk pouka breme, ki bi se ga najraje čimprej otresli, Tudi naš» starši niso zaradi neuspeha naših prvošolcev brez krivde. Koliko je dijakov prvih razredov, ki ne prihajajo redno v šolo in ki zanemarjajo knjigo ter učenje zaradi tega, ker jim starši branijo hoditi v šolo ali jih pa uporabljajo za vsakovrstna domača dela. V tem pogledu prednjačijo dijaki in pa njihovi starši iz škofij, ki poka-zujejo zelo mald ljubezni in razumevanja za šolo in ki so zaradi svoje mlačnosti in brezbrižnosti do dolžnosti, ki jih nalaga šola i dijaku i staršem, postali že legendarni. Tak odnos do naše šole, ki nudi naši mladini vse, kar bo potrebovala na svoji življenjski poti, bo treba spremeniti, če bomo hoteli imeti zdrav in duhovno visoko razvit mladi rod, ki bo predano in strokovno usposobljen pomagal graditi mogočne* stavbo naše domovine v duhu socialističnega humanizma in na temeljih naprednega gospodarstva.
MOŠKI PEVSKI ZBOR »VLADIMIR NAZOR«
iz Zagreba prejel v Arezzu prvo nagrado
V Arezzu v Italiji je bilo te dni mednarodno tekmovanje amaterskih pevskih ansamblov. Moški pevski zobr »Vladimir Nazor« iz Zagreba je v tekmovanju s pevskimi zbori Italije, Špaivje, Zahodne Nemčije in številnih drugih držav prejel prvo nagrado.
RA ZST.A V A AME RISK E DEKORATIVNE UMETNOSTI
»The Museuin of A rti« pripravlja razstavo dekorativne umetnosti. Razstava, na kateri bo kakih 200 kosov moderne umetniško izdelane opreme, praktičnih izdelkov, pohištva, stekle-nine, posodja, draguljev, svetilk, plastik itd., je namenjena za tujino. V septembru jo bodo prepeljali v Evropo. Najprej ho krožila po skandinavskih deželah.
Ko ob zaključku šolskega leta u-gotavljamo uspehe, ki sol jih dosegle posamezne šole, moramo brez dvoma razumeti, da so uspehi odvisni od najrazličnejših prilik, v katerih naše šole delujejo. Najmočnejši faktor je vsekakor strokovno sposoben in požrtvovalen kader učiteljstva, ki s svojimi napori dviga učne in vzgojne uspehe na čim višjo raven. Vendar uspehi zavise tudi od marsičesa drugega. Tako bi moral dajati šoli največjo podporo dom, starši pa tudi pionirska organizacija. Kako naj se uspešno uči otrok, ki doma ne uživa nobene podpore staršev, kateremu starši morda celo prepovedujejo učenje, ali pa ga -vzgajajo v duhu, ki je nasproten naši družbeni ureditvi? Komu naj veruje otrok, šoli ali staršem? Odločiti se mora slej ko prej. Ako se odloči prav, je zmagal, ako ne, bo oškodovan; zakaj družba, v kateri bo moral živeti, mu bo tuja, osovražena, njegovo življenje bo ostalo neuravnovešeno, nesigurno in nesrečno.
Ti problemi so pereči, saj dnevno spremljajo delo prosvetnih delavcev. Treba bo veliko pisati o njih, razpravljati s starši in se boriti za vsestransko napredno vzgojo v šoli in doma.
Moj namen je sprožiti predvsem drugo vprašanje, ki že dalje časa teži šolstvo predvsem na Primorskem, v Prekmurju in morda še ponekod, to je združevanje enooddel-čnih osnovnih šol.
Enooddelčne šole predstavljajo na Primorskem največjo oviro za uspešen razvoj šolstva, saj zdaleka, ne morejo ustvariti tistega uspeha, ki ga danes na normalnih šolah že dosegamo. Oglejmo si to vprašanje od blizu!
Enooddelčne šole so nastale pri nas v času stare Avstrije, ko je bil nivo osnovnega šolstva zelo nizek. Mirno lahko rečemo, da takrat s programom daleč preko osnovnega računstva in branja niso prišli. Za dosego takega smotra je seveda tudi skrčen pouk popolnoma zadoščal, enooddelčne šole niso predstavljale večjega problema. Fašistična Italija je tak šolski s stem ohranila, ker pač ni imela posebnega interesa, da bi naše ljudstvo- čimbolj izobrazila. Nasprotno, italijanskemu fašizmu je celo prijalo, da je imel šolo v vsaki vasi, saj je na ta način lahko pošiljal učitelja . — svojega fašističnega priganjača, v sleherno vas in tako lažje potujče-val našo zemljo.
Stare Avstrije ni več, fašizem smo odpravili, naše šolstvo si v svobodni, socialistični državi utira novo pot k napredku, ki mora zajeti slehernega človeka, predvsem pa otroke in mladino. Danes ne more biti dovolj, naučiti otroka samo raču-
nati 'in brati. Naša šola mora mladino čimbolj in vsestransko izobraziti, da bo sposobna graditi novo socialistično stvarnost, da bo sposobna upravljati in razvijati gospodarstvo ter tako dvigati življfenski standard. Znanost se z nepopisno naglico razvija. Vedno' nova odkritja na področju tehnike sicer dvigajo napredek človeške družbe, vendar terjajo od posameznika višjo in popolnejšo izobrazbo. Ali zmorejo temu izobraževalnemu smotru zadostiti naše enooddelčne šole, kjer en sam učitelj uči šest, sedem razredov, kjer ima vsak razred komaj uro in pol pravega pouka dnevno in še s prostim četrtkom?
Vprašujemo se, ali lahko v takih pogojih en sam učitelj nauči otroke ne glede na njih število, poleg računstva in slovenščine še predpisano snov zemljepisa, zgodovine prirodopisa, fizike, higijene? Ali ima lahko tudi pouk moralne vzgoje, telesne vzgoje, petja, ročnega dela risanja in danes v naših podeželskih šolah tako pogrešani kmetijskih in gospodinjski pouk? In kar je poglavitno, ali lahko nudi otrokom znanje v toliki meri kot je danes potrebno, otdnosno kot lahko store to normalne, više organizirane šole? Tega gotovo ne zmore. Zato krčimo učne programe, seveda na neprecenljivo škodo mladine in družbe.
Praktično izgleda situacija takole : večina enooddelčmh šol predela samo skrčen program štirih razredov osnovne šole. Programa za višje razrede nikjer ne obdelajo v celoti, ker to ni mogoče. In kako naj otroci znajo stvari, ki jih nikoli ne slišijo? Saj je možno, da doT bro računajo, berejo, pišejo, morda tudi mislijo in vzbujajo zaradi tega v.dez, vsaj pri starših, da veliko znajo, vendar njih izobrazba ni popolna, je za naše razmere samo polovična in tega ne smemo "dopustiti.
Iz prakse vemo, da sprejemajo obrtna podjetja le tiste učence, ki so dovršili vsaj šest razredov osnovne šole, po novem zakonu pa bodo morali imeti popolno osemletno šolo ali nižjo gomnazijo vsi, ki se bodo hoteli učiti katerekoli obrti. V naprednejših državah lahko kmečki sinovi prevzemajo posestva le tedaj, ako so študirali, ako imajo vsaj nižjo gimnazijo. Takšno stališče je povsem napredno, zato bo zmagalo povsod, gotovo tudi pri nas.
Borimo se za izboljšanje kmetijske proizvodnje, borba je težka in zmogli jo bodo le izobraženi ljudje. Vsem tem nalogam enooddelčne šole ne bodo mogle zadostiti.
Poglejmo zdaj še položaj našega učitelja na teh šolah. Poučuje dopoldne, za pouk se pripravlja
zvečer. Njegovo delo traja od jutra do noči. Tudi naši delovni ljudje v podjetjih in v kmetijstvu delajo tako, toda nikoli ne smemo pozabiti, da duševno delo neprimerno bolj utruja, posebno v šoli, ker terja živčno napetost. Naši učitelji zaenkrat to še vzdržijo, toda vprašanje je, kako dolgo bodo še nadalje, ne da bi občutno podla njih delovna sposobnost :n učinkovitost. Vprašanje je tudi, ali smo moralno upravičeni, da zahtevamo od ljudi tako skrajnih naporov. Dalje, Ali lahko pričakujemo od učitelja, ki trdo dela na taki šoli, da se bo u-dejstvoval še izven šole, vodil pevski zbor, režiral igre, poučeval v izobraževalnih, zdravstvenih in drugih tečajih, vodil knjižnico, širil Prešernovo družbo, ustanavljal »Partizana«, sodeloval v političnih organizacijah na vasi, skratka organiziral, pospeševal in usmerjal vse množično in kulturno-prosvetno delo? Negativen odgovor je povsem jasen. Nalog je veliko, en sam človek jih ne zmore. V mestih se borimo za to, da bi nihče ne imel več kot eno funkcijo, učitelj na vasi pa naj bi imel vse. Četudi bi morda hotel, ne bi zmogel.
še en problem nastaja v zvezi z enooddelčnimi šolami. Kljub slabim uspehom, ki jih dajejo, terjajo od naše družbe ogromne kredite. Vzdrževanje stavbe, nabava knjig, učil, inventarja, učiteljeva plača in vse ostalo znaša povprečno dvesto ao tristo tišeč dm letno za vsako šolo. Tako stane državo šolanje otroka letno ca petnajst do dvajset tisoč dinarjev, kar je štiri do petkrat več od republiškega povprečja, ki znaša samo štiri tisoč dm. Ob tem smo seveda dolžni vprašati se, ali se iz-
plača zaradi majhnih uspehov tako ogromne Izdatke, ali res ni poti iz takega stanja.
Vse to smo tudi v sežanskem o-kraju temeljito pretresli in se končno odločili za združevanje šol tam, kjer je to mogoče, kjer terenske prilike dovoljujejo otrokom, da obiskujejo pouk na sosednji šoli. Pri tem pa smo naleteli na velike težave. Nekateri starši namreč trmoglavo branijo svoje šole, prepričani, da branijo kulturo in napredek vasi. Marsikje tudi dokazovanje in prepričevanje nič ne zaleže. Šola je postala tradicija njihove vasi. pomeni jim kulturno žarišče., čeprav majhno, vendarle nenadomestljivo.
Značilnost našega terena je namreč ta, da ne pozna majhnih podeželskih centrov. Vasi so kompaktne in vsaka, če še tako majhna, želi imeti vse od trgovine, gostilne in cerkve pa do šole. Tako je nujne povsem izolirana od ostalega sveta. Običajno so te vasi tudi medsebojno sprte.
(Nadaljevanje in konec prihodnjič)
Režiserski tečaj
Počastitev 10. obl
étnico primorskih partizanskih brigad so naši ljutkki odri vzeli precej resno. Doslej je uspešno nastopalo po raznih krajih . igralskih skupin in sicer sledeče: KUD Ivan Cankar iz Krkavc i:i PD Domovina iz Ospa, ki sta uprizorili Jurčičevo ljudsko igro »Domen«, dalje PD iz I.uí s Svobod ovim »Poslednjim možem« ler DPD Svoboda iz Sečovelj z Nušičevo veseloigro »Žalujoči ostali«. MKÜD iz Sv. Petra Nova vas pa je uprizorilo veseloigro »Micki je treba moža«. PD »Mlada svoboda« je nastopila z veseloigro Olge Seheinpflugove »Okence« ter PD Frenk iz Borštn, ki je pripravilo Iludalesovo igro »Zelena vrvica«. PD Ivan Cankar iz Marezig pa nam bo še v tej sezoni pripravilo Lipahov »Glavni dobitek«, PD Svoboda iz Sv. Antona Goldonijevo »Pahljačo« in PD Janko Premrl-Voj-ko iz Kort veseloigro »Svojeglavček«,
Iz tega je razvidno, da je število igralskih skupin v letošnji sezoni precej naraslo, kar je dvignilo tudi število predstav. Kakor se trudijo igralske skupine saine za čim uspešnejše delo, tako tudi ljudska oblast pomaga čimbolj dvigniti nivo kvalitete odigranih predstav naših amaterskih odrov.
Velika moč gledališke predstave je v tem, da ljudem nudi razvedrilo in jih obenem tudi vzgaja. To pa doseže predstava le tedaj, če je dobro pripravljena, kar pa ne more biti, če nima dobrega režiserja, ki bi znal igralce pravilno vaditi pri njihovem delu.
Prav v naših krajih pa čutimo veliko pomanjkanje strokovno usposobljenih vodij. Zato je Izvršni odbor ljudske prosvete Slovenije sklenil organizirati v Kopru režiserski tečaj, ki se bo vršil od 23. julija do 13. avgusta. Tečaj ho za II. in III. stopnjo, sprejeti pa bodo tudi začetniki predvsem jz Koprskega. Organiziran bo internatsko. Stroške za kandidate iz Koprskega ho krila Zveza slovenskih prosvetnih društetv. Ljubitelji dramske umetnosti, ne zamudite ugodno priložnosti!
Dobro poldugo liro smo se pošteno polili, da smo premagali čudovite serpentine, ki vodijo iz idrijskega kotla, da smo se povzpeli na valovito planoto nad Spodnjo Idrijo, na kateri smo kmalu zagledali pred seboj lepo in prijazno vasico 'Ledine, ki so bile v nedeljo 21. julija cilj številnih izletnikov. Vreme nam je bilo enkrat le naklonjeno. Vasica je položena v zatišic Gradišča iu Sivke, ki di dajeta slikovito ozadje. Že na Razpotju smo po kolesnicah avtomobila iz žirovske strani ugotovili, da so nas gostje iz Ljubljane prehiteli, čeprav smo mislili, da jih bomo nu sprejeli. Pospešili smo korake in v vas! kmalu zagledali sivolaso glavo tovariša Etbina Kristana, ki ga je na si a vnos t poslalo Društvo slovenskih književnikov iz Ljubljane. Z njim so bili tudi 'tov. «lr. Ivan Gra-fenaucr, ki jc 'zastopal Inštitut z» slovensko narodopisje pri Akademiji znanosti in umetnosti iz Ljubljane, tov. Boris Orel za Etnografski muzej iz Ljubljane in lov. Matičetov z velikim Cotograf.Hkim aparatom. Sprejem smo kmalu uredili, ker so bili Ledinčani zelo veseli gostov. Rekli hi, da je bil sprejem nekoliko neroden, zato pa tolik« bolj prisrčen. Pa kdo bi zameril. Domače Gasilsko društvo jc praznovalo SOJetni-co svojega obstoja, zato smo bili »ljudje papirja« .«¡prva nekoliko v ozadju. Na govorniškem odrti so se vrstili gasilski predstavniki, ki so po-
veličevali gasilstvo in tudi razdelili diplome najzaslužnejšim gasilcem. Dobro smo se odpočili, da smo 'prišli mi na vrsto. Množica se je podala pred rojstno hišo Antona Žaklja — Rodoljuba Ledinskega. Slovesnost ie o tvoril domačin in prepustil vodstvo zastopniku Mestnega muzeja iz Idrije 'tov. Laganju Srečku, ki je najprej čestital Ledineem k lepi slovesnosti.
Plošča ima tudi že svojo zgodovi- ' no. Napravljena je bila še pod Italijani. kii pa jc niso pustili -vzidati. Velika »dvatisočletna kultura« se je bala kulture majhnega slovenskega naroda. Kako bi pa sicer vpili po i,vetu, da so tudi Ledine »ilalinnissi-mc«, čeprav moramo mimogrede omenili, da v Ledinah o Italijanih do tega časa niso mnogo vedeli. Sicer pa gospod De Gaspcri o Slovencih, ki živijo v teh krajih, še danes noče' nič vedeti. Res čudna so pota italijanskega imperializma. Samo nekaj porušenih utrdb spominja še danes na le vsiljive goste.
Na govorniški oder je stopil Ecbin Kr.i-tan in množica ga je prisrčno pozdravila. Kljub visoki starosti je visoko povzdignil svoj glas, ko je tolmačil pomen slovenskega pisateljskega rodu v Prešernovih časih, na katerega so se nato naslonile socialne borbe delavskega razreda, ki so dosegle višek in krono v naro<hioosvo-•bodlilni vojni - - Iti tudi veličastno zmago-, katere hi bil naš slavlje.ncc
morda bolj vesel, kakor so je mnogi med nami.
•Pomen in delo Rodoljuba Ledin--kega je nato orisal lov. Grafenauer. ki je v svojih izvajanjih i znesel mnoge, nam do sedaj nepoznane momente dobe in pisateljevega življenja.
Anion Žakelj — Rodoljub Ledin-.-ki je bil silno nadarjen duhovnik; obvladal je mnogo jezikov. Njegove pesmi niso vse originalne. Vse rajši je posega 1 po nemških vzorih in jih prepesnjeval; toliko večji pa je njegov pomen za zbiranje narodnih pesmi, ki so mu zagotovile trajno me-sito v slovenski literaturi. Vedno bosta ostali živi tudi njegovi pesmi »Mlada Zora« in »Mlada Breda«. Mimogrede pa je stopila v ospredje tudi pesnikova mati Ana Ažhe iz Javorja pri Poljanah, ki je sinu prepevala slovenske narodne pesmi in so jo celo imenovali slovenski ženski Filip Višnjic ter jo tako primerjali s slavnim narodnim guslarjem. Prve sledove o njoj so našli, vsekakor pa bo treba o tej zanimivi slovenski materi kaj več spregovoriti, saj spomin nanjo še živi med kmečkim Ijnd-stvoan.
Pevski zd>o.m so zapeli še nekaj priložnostnih pesmi pod vodstvom tovariša Erjavca iz Idrije in žirov-ska mladinska godba je zaigrala s« udarno pesem, ko je domačin snel zastavo s plošče. Svečanost je bila s tem končana, sledile so samo še vaje gasilcev	L. S.

EGIPČANI ŽIVIJO V PREPRIČANJU, DA JE SVETI NIL VIR NJIHOVEGA ŽIVLJENJA DEJANSKO PA JIM PRINAŠA TUDI SMRT
Odkar so pred sto leti odkrili, da prinaša kolero voda, je postala dobava čiste vode eden od glavnin pogojev zdravja prebivalstva. In vendar je še danes, sto let po tem odkritju, mnogo dežel, v katerih pokosijo bolezni, povzročene po okuženi vodi, letno tisoče življenj.
To velja zlasti za Egipt, kjer sta kolera in tifus poleg tako imenovane »polževe bolezni« posledica popolne odvisnosti od vodovja Nila Egiptovski kmet vidi v reki vir življenja. Pije vodo iz Nila, se v njej >:oplje, ž njo namaka svoje polje in vsakoletna povodenj Nila daje zemlji njeno prislovično rodovitnost.
Egipčan je zaradi tega v stalni nevarnosti, da zboli za posebno boleznijo, ki silno oslabi človeški organizem in ki jo povzroča poseben parazit, katerega prenaša neka vrsta vodnih polžev, zaradi česar jo tudi tako imenujejo. Računajo^ da boleha za »polževo boleznijo«* od -20 milijonov Egipčanov 12 milijonov, v določenih področjih pa so od petih prebivalcev bolni štirje.
Za tifus ni točne statistike, vendar so ugotovili, da je mnogo več primerov te bolezni, kot so do zdaj mislili. Obe bolezni sta endemični, to se pravi, da ju nikdar ne za-trejc, ampak razsajata stalno. V zadnjih letih je dežela imela tudi močno epidemijo kolere, po podatkih egiptovskega ministrstva za zdravje je od zadnjega tedna v septembra do decembra 1947 zbolelo za kolero 12.000 oseb, od katerih jih je umrlo 10.261.
ZDRAVILA NISO REŠILA PROBLEMA
Vse te bolezni se lahko zdravijo; mnogo časa in denarja so na primer že uporabili za zdravljenje »polževe bolezni«. Dosegli so že znatne uspehe ter našli sredstva, ki olajšujejo diagnozo bolezni kot tudi uspešno zdravljenje. Toda tudi po ozdravitvi se bolezen spet pojavi, kajti novi leki pač niso rešili problema za odstranitev vzroka infekcije.
Najnujnejša stvar je bila čista voda in v tej smeri so začeli delati leta 1946.
SIROKOPOTEZEN NAČRT
Načrt je zelo širokopotezen. V nekaterih krajih so izkopali arte-zijske studence, v drugih zgradili naprave, s katerimi vodo čistijo in filtrirajo predno jo po vodovodih dobavljajo vasem. Računajo, da bo
leta 1957 enajst in pol milijonov prebivalcev uživalo dobrotte č:ste vode v dovolj ni količini. Toda načrt se ne zadovoljuje samo s tem. Da se prepreči nevarnost okužbe, gradijo vodnjake z bazeni za pranje ter umivanje gospodinjskih predmetov ter čiščenje zelenjave. Nekateri kraji so že tudi dobili javna kopališča, pri čemer so strogo pazili na to, da preprečijo pronicanje nečiste vode.
Te naprave so naletele na veliko odobravanje prebivalstva, posledi-
ca je izboljšanje javnega zdravstva, ki je prekosilo vsa pričakovanja. Na mesto da bi zajemali vodo iz vodnjakov in prekopov, dobivajo zdaj egiptovski kmetje vodo iz črpalk in vodovodnih pip. Izginja celo vera, da napravlja Nil prav tako človeka rodovitnega kot njegova polja. Mogoče res prinaša Nil tudi otroke, toda čista. voda bo omogočila, da bodo doraščali egiptovski otroci zdravi in čvrsti ter tako bolje uživali in se veselili bajne nilske doline.
Ljudožrci na Filipinih. Zemlja, kjer jedo človeške možgane kot poslastico
Na svciLu h i več mnogo ljudožreev. Precej jih je iztrebila civilizacija, puške pa so jih prisilile, da se odrečejo temu kulinarskcmu užitku.
Ni jih ve? mnogo, to so še. Najdemo jih na primer na Filipinih.
Če se hoče mladenič plemena Ifu-gao poročiti, mora najprej dokazati, da jc mož. To dokaže tako, da prinese v vas glavo ubitega sovražnika.
Že več stoletij se borijo med sabo
bogove za svet, moški pa snujejo maščevanje. Pravi čudež je, kako pozornost izkazujejo Ifugaosi pripadniku lastnega plemena, če pomislimo, kako okrutni in brez milosti so do drugih plemen.
Če jim v boju pade poglavar, hal-zamirajo telo in ga slavijo kot heroja. Mrtvo truplo sušijo 21 ,ur v dimu, potem pa ga prenesejo v jamo
Ifugaosi žalujejo za ubitim pripadnikom svojega plemena ^
v družbi mrtvili
plemena na otoku Luzoni in cilj boja so —• človeške glave. Skoraj 12.000 milj je dolga veriga strmih gora v notranjosti tega otoka. V it eni hribovitem predelu žive ICugaosi. ki se delijo na 63 plemen in vsa ta plemena vodijo srdito medsebojno borbo. Od vsega ostalega sveta so popolnoma odrezani. Za največje junaštvo smatrajo Ifugaosi to, da mož ubije sovražnika, mu odseka glavo in jo prinese v domačo vas. Tako zmago potem slavijo z velikimi svečanostmi. pri katerih je. glavna jed — prava slaščica — glava ubitega. Vaški vrač namreč odpre lobanjo, vzame iz nje možgane in jih ob raznih čarov-Tiiskih besedah zmeša s palmovim vinom, katerega vsi prisotni jiato pi-
Ko se zmagovalci tako veselijo, vlada v vasi ubitegii velika žalost, kajti pripadniki istega plemena so prepričani, da je odšel v kraljestvo slabičev in strahopetcev in da nikoli ne bo prišel v paradiž. Vrač sprašuje
mrtvili, kjer čepi prednikov» <»
Čeprav so Filipini že menjavali gospodarjev «ni-št" nikomur uspelo, da bi k^nib*a{iyir4popolnoma zatrl, kajti hribi so neprehadni .in, vse kazenske ekspedieije so bile brez uspeha.

OTVORITEV
PRVEGA LABORATORIJA ZA
RAZISKAVE NA PODROČJU JEDRNE RIZIKE
V novem laboratoriju za raziskave atomske energije se bodo študenti zadnjih letnikov inžemirstva urili v raziskovalni tehniki jedrne fizike. Glavni namen novega centra je, zadostiti velikemu povpraševanju po strokovnjakih v univerzitetnih fizikalnih institutih, bolnišnicah in industriji. Laboratorij je opremljen z generatorjem milijon volt - impulzov in Van der Graaffovim generatorjem milijon voltov.
»ATOMSKA PEC« ODKRIVA NEČISTOČO V LESU, KOVINAH IN ZDRAVILIH
Znanstveniki so izumili novo in zelo natančno metodo za odkrivanje in merjenje nečistoče v lesu, farmacevtskih izdelkih, kovinah in drugem materialu z uporabo atomske energije.
Komisija za atomsko energijo bo zdaj ponudila tehniko analize, s pomočjo katere bodo lahko povečali čistost raznih tovarniških izdelkov, v uporabo industrijskim, znanstvenim in zdravniškim organizacijam v vseh deželah.
Tehnika analize obstoji v tem, da se položi poskusni predmet v laboratorijski grafitni reaktor, to je v »atomsko peč«. Nato se izpostavi predmet nevtronskemu bombardiranju, kar napravi sledove nečistoče radioaktivne. Zato pa znanstveniki z visoko občutljivimi napravami in detektorji zelo natančno izmerijo točne količine nečistoče, ki se nahaja v materialu.
Z novim načinom je mogoče preiskati veliko večje primerke, kot jih splošno uporabljajo pri običajnih analizah in je nov način analize tudi mnogo bolj točen. Prvič lahko znanstveniki na ta način ugotovijo razne kemične elemente, ki obstajajo v tako malih količinah, da jih z drugimi poskusi ni mogoče od-
Strohotne. poplave na Japonskem
Na japonskem otokji Kjušu so poplave povzročile strahotno razdejanje. Ugotovili "-so, da je bilo 205 mrtvih,. 611 ranjenih, pogrešajo pa 644 oseb. Posledice poplav občuti nič manj kot 610.000 oseb. Po poročilih je bilo porušenih 1500 hiš, poškodovanih pa 200.000.
Kot bi to ne bilo dovolj, se je poplavam pridružil še močan morski potres, ki je razdejal severni del otoka Kjuša.
Pred nastopom
kriti. Nova tehnika je tudi bolj specifična kot stare metode; po obžar-jenju proizvajajo elementi, ki jih je treba preizkusiti, radioaktivne izstope, ki imajo značilnosti kot nobeni drugi radijski izotopi.
Analiza ima z nevtronsko akti-vizacijo velik praktični pomen pri določanju zelo malih količin elementov v bioloških snoveh; v dro-gah .farmacevtskih izdelkih in sorodnem materialu; živilih in gnojilih; finih kemikalijah; gorivih, steklu in keramiki; desinfekcijskih sredstvih in sredstvih za uničevanje mrčesa; gorivih, kovinah in zlitinah; rudninah; barvilih in barvah; vodi in strupenih snoveh.
ZA ZMANJŠANJE ROPOTA LETALSKIH MOTORJEV
Letalski konstrukterji sodelujejo pri skupnih naporih, da bi zmanjšali ropot. ki ga povzročajo letalski motorji. Kakor poroča Društvo letalskih konstruktorjev, vzbujajo dosedanji poskusi upanje, da je ropot možno v znatni meri zmanjšati z uporabo glušnikov, novi reakcijski motorji, ki so' sedaj v razvoju, pa povzročajo mnogo manj hrupa kot prejšnji. Oblasti na letališčih preučujejo, kako bi zmanjšale ropot vžganili letalskih motorjev z uporabo posebnih sten, ki bi preprečile širjenje zvoka, in detonatorjev. to je posebnih naprav za dušenje glasu, nameščenih za motorjem.
SPOMIN NA NAJSTRAŠNEJŠI DAN HIR051ME Japonsko velemesto Hirošima je leta 1945 porušila prva atomska bomba in ob tej priložnosti je po japonskih računih izgubilo življenje od same eksplozije in od njenih posledic okrog 200.000 ljudi. Danes je Hirošima popi>lno,ma obnovljena in nič več ne spominja na katastrofo pred osmimi leti. Odstranili so vse ruševine in na novo uredili ulice. Dobri poznavalci mesta celo trdijo, da je današnji videz Hirošime mnogo bolj veder kot pred eksplozijo, ko je imelo mesto mrk vojaški značaj zaradi težke vojne industrije, ki je bila tu kar nakopičena. Danes pa ni v Hiro-šimi niti sledu o vojski in miroljubno sliko mesta kazi samo ruševina, ki so jo pustili namerno, da spominja prebivalce na grozne dni, pa tudi na vzroke, ki so do tega dovedli. To je poslopje bivšega industrijskega muzeja v središču mesta, nad katerim je eksplodirala atomska bomba. Pročelje zgradbe je bilo iz polirane-ga granita, kljub temu pa ga je vročina eksplozije stopila in porušila površino tega izredno odpornega kamna.
Dolgo časa si Atlantidi niso upali odpreti vrat in ko so. končno poslali ven izvidnika, so se ostali poslavljali ,od njega, kot da se odpravlja na nevaren junaški podvig. Ko se je vrnil, je javil, da je vse čisto in med prebivalci je nato spet zavladalo veselje. Samo iz besede »praxa«, ki so jo izgovarjali v vseh Odtenkih groze, smo Tazbrali, da so to bitje tako imenovali. Edina oseba, ki je iz tega dogodka črpala resnično radost, je bil profesor Maracot, ki smo ga s težavo zadržali, da ni šel ven s majhno mrežo in stekleno posodo.
»Neka nova vrsta življenjske oblike, ki je delno organska, delno pa plinasta in ki je brez slehernega dvoma razumna,« je bilo njegovo tolmačenje.
»Peklenski nestvor,« je pa bila Scanlanova manj znanstvena definicija.
Dva dni zatem, ko smo se podali ven na znanstveno paberkovanje in ko smo hodili med globokomorskim gošča-vjem ter lovili z našimi mrežicami primerke manjših rib, smo naleteli iznenada na truplo enega od rudarjev, ki sta .ga brez dvdma pri njegovem begu zajeli ti čudni bitji. .Stekleni pokrov je bil zdrobljen, kar priča o veliki moči teh živali, kajti ta steklasta stvar je neverjetno trda, o čemer ste se lahko prepričali, ko ste poskušali priti do mojih prvih poročil, človek je bil popolnoma nepoškodovan, samo oči Se imel iztrgane.
»Sladkcsnedež!« je dejal profesor, ko smo se vračali. ,»V Novi Zelandiji živi grabežljiva papiga, ki ubija jagnje samo zato, da bi prišla do posebnega koščka sala, ki je nad obistmi. Tako bo to bitje ubilo človeka samo zaradi njegovih oči. Pod nebom in pod vodami pozna narava samo en zakon in ta je, na žalost, neusmiljena in brezčutna okrutnost«.
xmeli smo še več primerov, ki so pričali o tem neusrtu Ujenem zakonu prirode, ki je vladal v globinah oceana. Spominjam se, na primer, da smo večkrat opazili neko čudno brazdo, ki se je vlekla po mehkem globokomerskem dnu, kot če bi nekdo bil valjal po njemu sod. Pokazali smo jo našim atlantskim tovarišem in jiih vprašali, kako neki to bitje izgleda. Naši prijatelji so njegovo ime izgovarjali s tistimi hrapavimi glasovi, ki jih imamo v atlantski govorici in ki jih evropski jezik in evropska abeceda ne moreta točno posnemati, Zvenelo je nekako kot »kriksčola«. Glede njegovega izgleda smo se, kot vedno v podobnih primerih, lahko por služili atlantskega prenašalca misli, s katerim so nam naši prijatelji lahko podali zelo jasno sliko o vsem, kar se je porajalo v njihovih možganih. Na ta način so nam prikazali sliko o zelo čudnemu morskemu bitju, ki ga je profesor mogel uvrstiti samo med neko vrsto ogromnih morskih polžev, ¡Morala je biti velikanska žival, klobasaste oblike, oči je imela na koncu tipalk in debelo kožo so ji pokrivale grobe dlake ali ščetine. Ko so nam pokazovali to sliko, so naši prijatelji s svojimi kretnjami izražali največji gnus in strah.
Vse to je pa samo še bolj razvnemalo Maracotovo znanstveno strast in ga gnalo, da bi dofenal točno vrsto in podvrsto te neznane pošasti, Zaradi tega nisem bil prav nič iz-nenadem, ko se je pri našem sledečem raziskovanju morske-iga življenja ustavil na mestu, kjer so se razločno videli od-tiski zveri v blatu, in se odločno napotil v morsko goščavje in med bazaltno; skalovje, od koder je ta zverina po vsem videzu prihajala. Cim smo zapustili planjavo, se je seveda sled izgubila in med skalovjem je bil nekakšen naraven žleb, ki je vodil vsekakor do brloga pošasti. Vsi trije smo
bili oboroženi s sulicami, ki jih običajno Atlantidi nosijo s seboj, in ki so se mi zdele preveč krhke, da bi lahko z njimt kaj opravili v nevarnosti, ki je prežala na nas. Profesor je medtem hacal kar naprej in nam ni preostajalo drugega, |kot da mu sledimo.
Skalnata soteska se je začela dvigati. Ob straneh so stršele grmade vulkanskega pečevja, ki je bilo na gosto pokrito z dolgim rdečim in črnim praprotjem, ki je značilno za skrajne globine oceana. Na tisoče krasnih kozolnjakov in iglokožcev, vseh mogočih barv in čudnih oblik, je kukalo iz te morske trave, kjer je vse mrgolelo od prečudnih lupinarjev in drugih nižjih življenjskih oblik. Napredovali smo počasi, kajti hoja v teh globinah ni lahka, in strmina, po kameri smo se s težavo vzpenjali, je bila ostra. Naenkrat smo
Fr a n ce Magajna,
I®
u c er
Tretja ►» ira®ns£veroa « uganka
To vam je ta uganka tako imenit-eo zanimiva, da je nimate tako dkjej več na svetu. Prav hudo mi je, da so začele šolske počitnice. V evoji hudobiji bi namreč rad videl, da bi jo mladi študentje zastavili lastnemu profesorju za fiziko in bi se potem gromko smejali, ker bi jo ne znal rešiti!
Da vam povem! Najprej,' kako pravite tistemu lesenemu koleščku, na katerem je navita šivalna nit? V mojem kraju mu pravimo »rakci« in če gremo v prodajalno, vprašamo: jDajte mi rakel koncev!« Saj veste, ¡di mi, Kraševei, pravimo šivalni niti ikonci«. Da se nam ne bodo pa smejali rojaki, ki živijo tam onstran Ljubljane, vam povem zaupno, da imenujejo oni šivalno nit »evim«, kar je prav tako smešno, če ne še bolj. Ime »rakel« bo pa najbrž spa-čenka italijanske besede »rocchetto«, ti pomenja vretenico, na kateri jc stavita nit. V slovenščini pravimo uakelu« tulec.
Torej ta rakel ali tulec ima skozi fredino po dolžem izvrtano luknjo, da ga lahko nataknemo na šivalni »troj. Ko je vsa nit odvila, damo irakel« otrokom, da naredijo voziček, da napravijo iz njega »brnek« (vrtavko) ali kaj drugega.
Zdaj, ko vse to vemo, smo se malce približali moji »znanstveni uganki«.
Ko imamo pri rokah »rakel« (če je prazen ali ima še nit na sebi je vseeno), poiščiimo kos debelejšega papirja, (staro razglednico ali dopisnico naprimer), pa izrežimo s škarjami iz njega košček, ki bo kake štiri centimetre dolg in praiv toliko ši-lok. Lahko je šitirioglat, lahko je pa Vadi krožne oblike, tudi to nima nobenega pomena.
. 'Skozi sredino tega koščka potisni-
mo iglo; buciko, ki ima glavico na gornjem koncu, ali pa šivanko. Ru-ciko porinemo skozi papirček lahko do kraja, ker ho glavica hranila, da ne pade skozi, če je pa stvanka, naj njeno uho gleda par milimetrov nad papirčkom.
¡Ničesar drugega ne potrebujemo več. Lahko kar začnemo z našo znanstveno eo.prnijo.
Papir, ki ima iglo v sebi, položimo rahlo na »rakel« ita'ko. da bo šel spodnji konec igle v njegovo luknjico. Tudi če zdaj »rakci« malo nagnemo, ne bo mogel papirček pasti na tla, ker brani igla.
Zdaj bomo upognili glavo vznak, si položili »rakel« na usta, tako da bo spodnji konec luknjice ravno na njih. Pritisni,mo ga toliko močno k ustnicam, da ne bo mogla sapa pri strani uhajati, in potem pihnimo na vso moč tskozi luknjico proti papirju, ki sloni 'Zgoraj. Kaj se je zgodilo? Veliko začudenje boste pokaza-zali vi in vsi ki bodo »eopmijo« gledali.
(Nadaljevanje in konec prihodnjič)
KES1TEV UGANK
IZ PREDZADNJE ŠTEVILKE KRIŽANKA
Vodoravno: 1) okus, 5) u-čenec, 7) cekini, 8) so, 9) in.
Navpično: 1) oče, 2) keksi, 3) Union, 4) sen, 6) CI (Cankar Ivan).
DOPOLNJEVALKA: 1) Slovan, 2) govedo, 3) brenta, 4) treska, 5) prijem, 6) Jadran, 7) Andrej. Dobili ste torej vam vsem znani časopis: SLOVENSKI JADRAN.
Pionirji iz Palčja in Juršc ob »Pozdravu pomladi«.
DRAGOTIN KETTE:
Petelin iii plitka
Že je tukaj lepo jutro, lepo jutro, dan svetal, petelinček je paskoeil, da bi ga oznanjeval.
To zagledala je putka, naša tolsta jarčiea, ki se vozi po dvorišču, kakor kaka barčica.
Pa je tako govorila: »Petelinček, čuj me, čuj, saj je še prezgodaj, jutra še nikar ne oznanjuj!«
Odgovoril petelinček: »Le ne trudi se nikdar, kaj bi rekli drugi moji, da sem kakšen gospodar!
Kaj bi rekle druge putke in sCsedov petelin, ako bi se ni: oglasi* jaz najpreje z naših lin?«
In prosila lena putka petelinčka je zaman, gori v lino je poskočil In zapel je beli dan.
Križanka
1
ie o 0	K	& /	Y>
-r o		E	K
MM N	»		a
			
pet
'K K^M* N "O O O O O R X
Iz črk pod likom sestavite besed, ki pomenijo: 1) grobarjevo delo, 2) vrsta obleke, 3) dan v tednu, 4) eden izmed mesecev, 5) nedoločni časovni prislov. Ob pravilni rešitvi bereš od A—D in B—C imeni dveh obmorskih mest v Istri in v STO.
Dragi moji pionirji, veliko novega vam moram povedati, že v prejšnji številki sem vam zaupal, da pričakujem obisk. In res! Prišli so moji mali prijatelji, obiskali so starega strica in veste, kaj so mi zaupali? No, rekli so, da so si strica Miho predstavljali drugačnega. Toda kljub temu upam, da jih nisem razočaral, saj smo se imeli tako lepo in tudi dobro smo se razumeli,
Ko sem se v soboto zbudil in pogledal ven, je deževalo. Tako hudo mi je bilo. »Le kakšno smolo imajo moji mali prijateljčki!« sem pomislil. Toda niso je imeli, veste. Vreme smo kar hitro užugali, kmalu je pokukalo sonce in popoldne smo se že kopali. In kaj smo še vse počeli, kje smo bili in kaj vse smo si ogledali, to vam bodo napisali sami. Nekaj pa vam zaupam sam: zelo dobro smo se imeli in, čeprav sem bil utrujen od neprestanega letanja, vseeno sem bil zelo vesel, da smo se spoznali in preživeli skupaj nekaj prijetnih uric. Zdaj pa še eno skrivnost: kdor se bo v počitnicah najbolj izkazal pri prodaji Slovenskega Jadrana, tega bom še pred začetkom novega šolskega leta povabil na obisk v Koper. Verjemite, ne bo mu žal! Imel se bo prav tako prijetno, kakor so se imeli zdaj pionirji iz postonjskega in sežanskega okraja. Torej tekmovanje !
Zdaj pa vem, da že nestrpno čakajo tudi tisti, ki so mi pisali in želijo odgovor. V debeli mapi vaših pisem vidim pismo in spis MRAMOR JANEZA s SV, TROJICE:
Odločil sem se, da se tudi jaz s teboj seznanim. Dragi stric, poslal sem ti spis »Biser«, rešil pa sem tudi križanko in uganke. Veselim se počitnic in želim tudi tebi mnogo veselja in zabave.
Hvala za dobre želje, ljubi Janez, in veseli me, da si se oglasil, saj s tvojim bratom sva že dolgo dobra znanca, zdaj, ko me je obiskal v Kopru, pa še boljša. No, gotovo ti bo sam povedal, kako je bilo in prepričan sem, da mu boš kar malo zavidal, čeprav se drugače dobro razumeta.
Pa je spet na vrsti SV. TROJICA! PIKONE FULVIJA takole piše :
Odločila sem se, da strem lešnike in rešim križanko. Moji sošolci so bili že večkrat izžrebani in so dobili lepe nagrade. Zato sem se opogumila in ti poslala tudi jaz rešitve.
Tako je prav, draga Fulvija, ko-rajža velja! In če me moj stari spomin ne vara, je bilo kar prav saj se ti je botra Sreča že nasmehnila in gotovo si že dobila tudi ti
lepo darilce. Zdaj pa le pogumno naprej, še kaj se oglasi!
Naša stara znanka MAJCEN ON-DINA iz TRSTA se je po dolgem času spet oglasila. Takole pravi med drugim:
Oglašam sc ti z namenom, da se ti najtopleje zahvaljujem za zanimivo knjigo, ki si mi jo poslal kot darilo. Upam, da ne boš jezen, ker sem prelomila obljubo, da bom pisala vsak teden. Veš, te dni sem imela maturo in zato tudi mnogo učenja. Toda ab počitnicah bom vse zamujeno popravila in pisala dvakrat tako dolga pisma.
Toda veš, stric Miha, spomniti te moram, da tudi ti ne držiš dane besede. Obljubil si namreč, da si prideš ogledat našo akademijo, pa ni bilo o tebi ne duha ne sluha.
V prihodnjem pismu pa ti bom napisala, kako je bilo zadnje dni v šoli. Do takrat te prisrčno pozdravljam.
Veš, kar malo v zadrego si me spravila, Ondina! Ni ravno prijetno, če ti kdo takole reče, da ne držiš dane obljube. Toda obljubil sem v dobri veri, da bom lahko prišel, pa ni bilo mogoče, ker sem imel preveč dela. Saj veš, kako je, zdaj je poletje, moji kolegi odhajajo na dopust, pa imamo zato mi drugi več dela. Drugo leto pa prav gotovo pridem, le pripravite lepo akademijo! Upam pa, ljuba Ondina, da boš ti svojo obljubo držala in napisala, kako je bilo pri maturi, katero si prav gotovo opravila z lepim uspehom. Radi bi ti vsi skupaj prav iskreno čestitali in ti želeli po uspešnem delu prijetne počitnice. Piši tudi, kam boš šla in, kadar pridež" v Koper, me zagotovo obišč-i. Tako vesel bom, da se bova lahko spoznala!
Zdaj pa k našim ugankarjem. U-ganke to pot niso bile težke in skoraj vsi ste rešili pravilno. Tako je imela botra Sreča veliko izbiro. Pa poglejmo, koga je izbrala! HER-GART BRANKO iz POSTOJNE in KANOBELJ VIDO s STUDENCA pri Hruševju. .
Sonce zahaja. Narisal Savli Radko iz Zatolmina
opazili žival, ki smo jo zasledovali, in pogled nanjo ni bil nič kaj prijeten.
Ležala je v svojem brlogu in njeno dlakovo telo je (molelo na pol iz jame, ki je bila v kupu bazaltnega skalovja. Skoraj dva metra njenega telesa je bilo vidnega in opazili smo njene oči, ki so se, velike kot dva majhna krožnika, rumene in sijajne ko¡t ahat, počasi obračale na svojih dolgih tipalkah, ko je zaslišala šum naših korakov. Nato se je leno začela premikati naprej iz svojega brloga, zvijajoč se
*kot gosenica. Enkrat je celo dvignila svojo glavo meter visoko nad skale, da bi nas bolje videla in ko je to storila, .sem opazil, da je imela na vsaki strani tilnika nekaj, kar je ibilo podobno izbrazdanim podplatom čevljev za tenis in kar je bilo po barvi, velikosti in svoji progasti obliki enako drug drugemu, čemu naj bi to služilo, o tem si nisem bil na jasnem, toda kaj kmalu smo zvedeli, kakšnemu namenu sta služila ta dva izrastka.
Profesor se je pogumno s .svojo naperjeno sulico in z odločnim izrazom na obrazu pognal naprej. Bilo je jasno, da mu je v upanju, da bol prišel do redkega primerka, vsak strah izginil iz zavesti. Scanlan in jaz pa nisva nikakor bila tako odločna, vendar' pa nisva smela pustiti na cedilu starega moža in sva pač ostala ob njegovi strani. Potem ko je 'nekaj trenutkov bolščala v nas, se je žival začela počasi in okorno spuščati po pobočju, zvijajoč se med skalami in je od časa do časa iztegnila svoje na tipalkah nasajene oči, da bi videla, kaj počenjamo. Pomikala se je tako počasi, da se nam je zdelo, da nismo v nobeni nevarnosti, ker smo bili hitrejši od nje. In vendar nismo slutili, kako smo bili blizu smrti.
Srečno naključje nam je poslalo opomin in nas rešilo gotove smrti. Zverina se je venomer okorno približevala in •je bila še kakšnih petdeset metrov oddaljena od nas, ko je neka zelo velika riba švignila iz goščavja na naši strani soteske" ter počasi zaplavala čeznjo. Ko je prišla do sredine in 'bila nekako na pol pota med nami in zverino, se je naenkrat krčevito vzpela, obrnila trebuh navzgor in padla mrtva
na dno soteske. V istem trenutku nam je vsem trem preletelo skozi celo telo neko čudno in nadvse neprijetno šč.eme-nje, medtem ko se nam je dozdevalo, da so nam kolena mehka kot testo. Stari Maracot, ki je bil prav tako opre-ze kot predrzen, je v hipu presodil situacijo ter se zavedel, da je igra bila izgubljena. Imeli smo pred seboj žival, ki je pošiljala električne valove, s katerimi je ub.\jala svoj plen in mi z našimi sulicami smo .bili brez kake moči nasproti tej pošasti; bilo je, kot če bi hoteli iti z golimi rokami proti Strojnici. Da ni bilo srečnega naključja in da ni riba potegnila nase električnega ognja, mi bi bili čakali tako dolgo, dokler ne bi zverina prišla dovolj blizu in nas uničila s svojo silno električno baterijo. Odkrevsali smo kolikor smo le mogli naglo proč, trdno odločeni, da bomo v bodočee ogromnega električnega morskega črva kar lepo pri miru pustili.
Takšne so bile nekatere od največjih nevarnosti teh morskih globin. Med temi je bM tudi mali hydrops ferox, 'kot ga je imenoval naš profesor. To je bila majhna rdeča riba, ki ni bila daljša od slanika in ki je imela široka usta 'ter dve vrsti kot brifcva ostrili zob. Drugače je bila popolnoma 'nedolžna, toda če je občutila, da se je nekje prelila tudi 'najmanjša količina krvi, jo je to takoj privleklo in za žrtev ni bilo nobene rešitve več, kajti cela jata te krvoločne ribe so jo v hipu raztrgali na koščke. Nekoč smo bili priča strašnemu prizoru v premogokopu, kjer se je po nesreči neki suženj ranil v roko. V trenutku je že bilo na njemu na tisoče teh rib, ki so pribrzele od vseh strani. Zaman se je vrgel 'na tla in se jih otepal; zaman so jih njegovi tovariši pobijali s krampi in lopatami. Spodnji del njegovega telesa, ki ni toil pod steklenim zvoncem, se je pred našimi očmi tako rekoč razkrajal v migetajočem oblaku življenja, ki ga je obkrožal. V prvem trenutku smo videli še človeka, v naslednjem je že tam bila rdeča gmota z belimi, štrlečimi kostmi. Minuto kasneje so od pasu navzdol ostale samo še kosti in 'polovica do najmanjše mrvice očiščenega človeškega okostja je ležala na dnu morja. Prizor je tel tako strašen, da nam je vsem postalo slabo in trdoživi Scanlan je celo omedlel
ter smo ga morali s precejšnjo težavo spraviti domov, r Toda vsi prizori, na katere smo naleteli, niso vedno bili tako strahotni. V spominu mi je eden, ki ga ne bom nikdar pozabil. Bilo je to na enem tistih izletov, ki smo jih tako radi prirejali, včasih s kakšnim atlantskim vodičemi včasih pa tudi sami, ko so se naši gostitelji bili prepričali, da nam nista več potrebna njihova stalna skrb in njihovo vodstvo, Hodili smo preko planjave, ki nam je bila že čisto domača, ko smo, vsi začudeni, opazili veliko ploskev svetlorumenega peska, ki je merila približno pol putra in ki jo je od našega zadnjega obiska bogve kdo bil tja položil ali pa odkril. Stali smo pred njo kot pred kakšno uganko, ugibajoč o tem, ali je to povzročila podmorska struja ali pa kak potresni sunek, ko se .je na našo neizmerno usuplost vsa stvar dvignila in z lahnim, valovanjem zaplavala preko naših glav. Bila je tako ogromna., da sta minili ena ali dve minuti, preden-je ta veliki baldahin preletel preko nas. Bila je orjaška riba, ki se ni razlikovala mnogo, v kolikor je mogel profesor presoditi, od naše male kambale, ki pa je narasla do teh ogromnih razmer ob re:lil-ni hrani, ki jo je v izobilju v globokomorskih usedlinah. Izginila je v temini nad nami kot nekakšna velika, bllščiva, migljajoča, bela in rumena prostranost ter je nismo nikdar več videli,
Bil je pa še neki drugi pojav v teh morskih globinah, ki ga človek ne bi tako zlepa pričakoval. To so bili cikloni, ki' so tu kaj Cesti, Zdi se, da jih povzročajo periodične in silne' podmorske struje, ki nastopajo brez posebnih predznakov 'in ki so v svojem divjanju tako strahotne, da povzročajo ravno toliko zmede in uničenja kot najhujši orkani na zemlji. Brez dvoma bi brez teh silnih gibanj prišlo do tistega gnitja in zastalosti, ki morata v popolni nepremičnosti nujno nastati, tako da je tudi tukaj narava, kot povsod drugod, znala to odlično preprečiti. Za nas pa to izkustvo zaradi tega ni bilo nič manj vredno.
Prvič, ko me je zajel takle vodni ciklon, sem bil zunaj £' tisto predrago osebo, ki sem jo že omenil, z Mono, Mandino hčerko.	_ .. .
NA DOMT GtóMO!
Kaj vse moramo prej urediti?
Ce gremo z doma za dalj Si čas, nas med odsotnostjo večkrat preganjajo skrbi, ker nismo prepričani, če smo stanovanje-pustili tako, kakor bi bilo treba. Na kaj moramo torej vse misliti?
V	stanovanju, kjer je elektrika, moramo izklopiti kuhalnik, radio in druge električne naprave. Prav dobro si moramo zapomniti, da smo odklopili tudi Iikalnik, s katerim smo mogoče še zadnji hip po-likali nekaj stvari.
V	hišah s plinsko napeljavo so potrebni še posebni varnostni ukrepi in ne smemo pozabiti dobro zapreti plinske pipice.
Posebne pozornosti naj bo deležna jedilna shramba. Jedilnico zadnjih dni uravnajmo tako, da pora-
Dva lean kostuma za vroče dni
bimo živila, ki se rada pokvarijo. Načetih posod z živili, kot so marmelada, mast, gorčica, paradižnik itd., ne puščajmo nepokritih, da se nam vanje ne naseli mrčes, posebno pa muhe. Ce le moremo, umak-nimo iz shrambe živila, ki jih rada napade plesen, gniloba ali pa začno vreti oziroma gniti. To so predvsem sadne in zelenjavne konzerve. Glivice, ki bi se začele razvijati, nam ne pokvarijo samo konzerv, ampak okužijo vso shrambo, tako da jo moramo prebeiiti, če hočemo, da bo pozneje spet uporabna. Prepričaj mo se tudi, da je odprta v zidu ali v oknu shrambe ventilacija, da nam živila ne zadahnejo.
Sobne cvetice nas bodo najbolj pogrešale. Poprosite sosede, da jih sprejmejo v varstvo, sicer pa si pomagajte tako, da jih postavite v večjo posodo z vodo, kjer stoje na. tankih lestvah, položenih navskriž po dnu.
Stanovanje pred odhodom tudi kolikor se da pospravimo, da nas že na letovanju ne bo vznemirjala misel na veliko pospravljanje, ki nas čaka ob vrnitvi.
Da nam ne bodo med našo odsotnostjo med obleko neusmiljeno gospodarili molji, je ne puščajmo na obešalnikih po sobi. Obesimo jo v omaro in temeljito poprašimo s praškom DDT ali s pantakanom.
Tudi preproge poprašimo z njimi, obložimo na notranji strani s svežim časopisnim papirjem, zvijmo in zavij mo v časopis.
Pa še nekaj! Tudi zaboj za smeti in vedro za odpadke morata biti prazna, pomita in razkužena.
ZbKñVNISKI KOTIČEK
TRT.LEN — ANESTEZIJA BREZ ZDRAVNIKA —
PORODI BREZ BOLEČIN
Večina ljudi se zdrzne že pri misli na bolečine-in mnoge preplaši strah pred bolečinami že pogled na zdravnika ah zobozdravnika. To je nekaj popolnoma naravnega. Zdaj pa nudi nov lek preprosto in Varno možnost odstranjevanja bolečin — in strahu pred njimi — in to ne samo pri velikih operacijah, ampak tudi pri tako imenovanih »manjših«, a bolečih operacijah in zdravljenjih.
Zdaj bo lahko bolnik sam po mili volji obvladoval bolečine. Vzemimo na primer osebo, ki ji je treba izrezati absces, odstraniti operacijske šive, očistiti opekline ali uravnati zlom kosti. Predstavljajte si zdravnika, ki bo na bolnikovem domu ali v svoji ambulanti dal v roko pacienta malo gumijevo masko, katero bo pacient dvignil k svojemu obrazu, kadar bo hotel. Nekaj globokih dihc-v in bolečine bodo zginile. Pri tem pa ostane pri polni zavesti. Ce se bolečine spet začnejo pojavljati, spet nekaj dihov in bolečine bodo znova izginile. Ko je zdravnik končal svoje delo, bolnik vstane in mirno odide. Med svojim obiskom ni trpel nobenih bolečin, ne čuti pa tudi nobenih posledic •— kar je glavno — nobenega bruhanja ali o-motice. To je nova pot boja proti bolečinam.
Anestezijo, ki jo upravlja pacient sam, preizkušajo že štiri leta. Lahko rečemo, da je novi postopek naravnost zrevolucioniral zdravljenje lažjih primerov. Ane-stezijska droga, ki jo uporabljajo, je čista modra tekočina »trilen«, vrsta visoko očiščenega tri-kloretilena, ki so ga že dolgo časa uporabljali kot čistilno sredstvo. Po navdušenih poročilih zdravnikov je »odstranitev« bolečin brez izgube zavesti bolj temeljita in trajna kot je bilo mogoče to do zdaj doseči s katerim koli drugim lekom. Ce je kdo vaihai toliko trilena, da izgubi za-■ vest, omahne njegova roka s krinko,- ki je pritrjena na zapestju in zavest se povrne že po 30 sekundah.
, Prvič so preiskusili trilen leta J 9 34 in izkazal ss je kot anestetik v porodništvu. Kmalu so pa začela prihajati pomočila, da po-
vzroča trilen včasih okvare v živčnem sistemu. Med drugo svetovno vojno so znanstveniki ponovno preiskusili trilen in ugotovili, da trilen sam ni škodljiv. Motnje so povzročali trilenski preparati, ki so se pokvarili zaradi tega, ker so bili skozi več dni na zraku ali soncu. Ko so to preprečili, so ugotovili, da je lek kot anestetično sredstvo popolnoma neškodljiv.
Pod vtisom teh uspehov so prišli nekateri zdravniki v Kanadi in na Duke univerzi na misel, da bi trilen končno lahko bil anestetik, ki bi ga upravljal bolnik sam. Poskusi so tudi pokazali, da lahko pri preprostih porodih, trilen, ki se ga poslužuje porodnica sama z inhalacij-skim aparatom, znatno olajšanje bolečine, žene lahko že pred porodom vdihavajo tudi veliko količino trilena brez škode za sebe ali otroka; med porodom pa lahko brez nevarnosti uporabljajo inhalacijski aparat nepretrgoma ali v presledkih vse dotlej dokler se otrok ne rodi.
Lajšanje bolečin po opisanem načinu so preskusili tudi že v raznih drugih primerih. Pri raznih opeklinah so na primer s čiščenjem ran združene mučne bolečine. Razna dosedaj uporabljena sredstva za lajšanje bolečin so imela omejen učinek, povzročala so bljuvanje in gnus pred raznimi jedrni in so imela še razne druge škodljive posledice. Trilen pa po dosedanjih ugotovitvah lajša bolečine, ne da bi zadrževal okrevanje.
Ker pacienti pri zobozdravniku ne morejo uporabiti trilenske maske preko ust, so izdelali za take primere posebno nosno masko. Pacient kontrolira trilenske hlape iz cilindra, ki ga drži v narc/iju. Ta aparat še preiskuša-jo vendar poročajo znanstveniki, da se je aparat že obnesel na zob-n h klinikah za lajšanje bolečin pri plombiranju zob in pri preprostejših ekstrakcijan,
Zdi se torej, da bo trilen napravil konec bolečinam, ki se testo pojavljajo pri navadnih zdravniških obiskih in pri zobozdravniku — z izjemo operacijske mize. Zavest, da ima človek v svojih lastnih rokah možnost odstranjevanja bolečin, bo v znatni meri odstranila človeški strah pred zobozdravnikom in pred zdravniško pomočjo sploh.
Prepričajmo se, da je drvarnica zaklenjena. Ako se nam zdi, da ključavnica ni posebno zanesljiva, kupimo raje novo, še vedno bo ceneje, kakor da nas preseneti neljub obisk.
HTana, ki jo jemljete sseboj, mora biti sveža in ne hitro pokvarljiva. Ne pozabite na sadje in o-svežujoče pijače. Za male otroke je nepogrešljiva termo-steklenica.
Od ostalih stvari jemljite s seboj le najnujnejše. Gora kovčkov je že marsikomu zagrenila počitnice. Računajte s tem, da garderobe sprejmejo le zaklenjene kovčke. Ko zbirate stvari za na pot, mislite na to, da greste na oddih in ne na razstavo. Za otroke pa le vzemite nekoliko več, da ne boste vsak dan prali in iskali likalnika ne posodo ali pa to uslugo drago plačevali.
Preden zaklenete zadnja vrata v stanovanju, poglejte v torbico, če so v njej vozne karte, sindikalni dokumenti, osebna izkaznica, ključi od kovčkov, denar itd. Ce imate otroke pa še obveza in malo joda 1
.MEDNARODNI GOSPODINJSKI KONGRES V lEDLNBURGU
Od 12. do 18. avgusta bo na e<lin-burški univerzi osmi mednarodni gospodinjski kongres, ki se ga bo udeležilo 1100 zastopnic iz 35 držav. Glavna tema zborovanja bo »Gospodinjstvo v službi življenja ter njegov doprinos -k napredku .posameznika in družbe«. Razpravljali bodo o predmetih, ki zanimajo ljudi najrazličnejših poklicev, od vzgojnikov in socialnih delavcev 'do voditeljic raznih ustanov in gospodinj. Znanstvena predavanja, ki bodo služila za splošno razpravo, je pripravila posebna skupina, v kateri so zastopnice sedmih d.ržav. Predavanje bodo ude-ležcnkcm zborovanja razposlali v kratkem. Vsako popoldne, zvečer so v načrtu zborovanja, izleti, sprejemi in zabave. Mnoge udeleženke konference nameravajo podaljšati svoje bivanje v mestu, ker se bodo udeležile tudi Mednarodnega glasbenega in dramskega festivala.
Tri oblekice, za punčke, nosijo jih lahko z bluzico ali brez. Deček ima bluzo iz tenkega črtastega blagu ¡ri enobarvne hlačke.
Volna ima velikega sovražnika — molja. Moč te živalice je tem večja, ker se zelo hitro množi. V dobi treh mesecev zleže samica molja okrog 100 jajčec. Sedem do deset dni nato se izležejo ličinke, ki žro volno. Tek imajo zelo dober. Potomci ene same samice lahko pospravijo v enem letu do 40 kg volne. V toplih zemljah in toplih prostorih se rodijo v enem letu štiri generacije moljev, v hladnejših pa le ena. Ličinke živijo dalj časa kot štarši.
Kot vidimo, je naša glavna naloga uničiti ličinke. V trgovini in industriji ščitijo volno pred molji tako, da hranijo volnene in krznene stvari v prostorih, kjer je temperatura 4—5° C. Skladišče najprej shladijo na —9°, potem segrejejo na 8", ohladijo na —8° in končno ostanejo pri 4". Toda tudi pri tem postopku lahko kaka ličinka še o-stane živa. Najenostavneje izžene-mo molje tako, da obleko krtačimo. Tako bomo z gotovostjo odstranili vse ličinke. Toda to moramo dela-
, Nesnaga in madeži ne kvarijo samo lepega zunanjega videza obleke, ampak tudi izgrizejo in poškodujejo samo blago. Zato moramo obleko. ki jo nosimo cesto, krtačiti in čistiti. O je obleka močno umazana. jo moramo oprati ali kemično očistiti v čistilnici; ec pa so samo posamezni madeži, jih lahko samo odstranimo s pomočjo raznih sredstev. ki so odvisna od vrste madeža.
Največ madežev bomo odstranili, če jih takoj, ko so nastali, namočimo s svežo vodo. Na ta način madeže od vina, sadja, čokolade in krvi pri pranju ali čiščenju pozneje veliko laže izperemo. Pri madežih od masti ali olja takoj porabimo pivnik ali košček suhega kruha, s katerim madež popivnamo.
. Madeže čistimo po možnosti s kr-Ipieo iz iste
pri čiščenju čisto krpo, ki bo vpila tekočino.
Pred čiščenjem je najbolj važno, da ugotovimo, od česa jc madež nastal, kajti le tako bomo lahko vzeli pravo sredstvo in način za njegovo odstranitev.
ti zelo pogosto. Drugi način pa" je ta, da hranimo volnene prertirtete v dobro zaprtih zavitkih. Toda' zaprto mora biti res dobro, kajti ličinke najdejo vsako luknjico.
Zanimivo je tudi, da moljevo ličinko najbolj privlačijo prepoteni deli obleke. Posušeni pot namreč vsebuje vitamin B, ki ga rabi. ličinka za rast.
Uspešno sredstvo proti moljem je tudi 'naftalin, kajti samice ne prenesejo naftalinavih hlapov in zato tam ne bodo odlagale jajčec. Večji napredek v borbi proti moljem je bila iznajdba DDT. Volna, ki smo je poškropili z raztopino DDT je proti moljem popolnoma varna, dokler je ne peremo. Voda pa namreč DDT razstopi in odstrani.
Ameriško žensko tiskovno društvo je sklenilo, tla letos počasti kot vzor ameriških žena predstavnico ameriških zaščitnih sester, ki služijo r><: Koreji. Na sliki vidimo poročnico zboru zaščitnih sester ameriške vojske Mildred Rush, ki je prostovoljno služila 15 mesecev v vojni kirurški ambulanti.
ZBOROVANJE MEDNARODNE ZYF.ZE ŽENSK Z UNIVERZITETNO IZOBRAZBO
Od 6. do 12. avgusta bo v Londonu enajsto zborovanje Mednarodne zveze žensk z univerzitetno izobrazilo. ki se ga 'bodo udeležile zastopnice iz 31 držav. To bo prvo mednarodno zborovanje Zveze v zadnjih dvajsetih letih: zadnje je. hilo leta 1032 v Edinbungu. Na sporedu zborovanja so tudi potovanja in izleti. Zborovanju Zveze, ki šteje nad 146 li-m" članic, se ibodo udeležile univerzitetne profesorice, odvetnice, pravnice. bančne uradnice, znanstvenice, zdravnice, učiteljice in gospodinje..
NARAŠČANJE ŠTEVILA ŽENSK ZAPOSLENIH V AMERIŠKIH URADIH IN TOVARNAH
Po pričetku vojne na Koreji junija 1950. se je število žensk, zaposlenih v ameriških uradih, povečalo od 59 na 65%. v tovarnah pa od 27 31) %.
na
Prejšnji mesec je na ameriško delavno silo odpadlo 19,116.000 žensk, ali 30 '/<■■ ameriškega delavstva. Od 4eh jih je bilo nad 5 milijonov ali 25% celotne ženske delovne sile zaposlenih v uradih. 3.862.000 v tovarnah, 2,300.000 v trgovini, 1,928.000 v samostojnih poklicih, tehničnih in sorodnih službah in 1,854.000 v gospodinjstvu.
.'Vri pisalnikil učiteljice vidimo posebno na pravo, ki prenaša šolski pouk po telefonskem vodu na dom tistih učencev in učenk, ki morajo zaradi dolgotrajne bolezni ¡zastajati. Ta naprava se je u -trneriki zelo dohro
•'•• obnesla	' • »-.••"• ••
RADIO • OGLASI 'JbMÏm*
Ocenjevalna w©iüja Hrvatski in SI©w@nij
Ocenjevalne vožnje po hrvatski in Sloveniji se je razen domačih tekmovalcev udeležilo tudi večje število avtomobilistov in motoristov iz Nemčije, Avstrije, posarja, Italije in Trsta. Pretekli teden smo imeli priložnost opazovati tekmovalce tudi v Kopru, kjer Je bil cilj prve etape.
Rezultati so naslednji:
Motorji do 250 ccm: 1. Krammer, Puch, Graz — 100 točk: 350 ccm: 1. Burgar, »Sarolea« (J.) 99 točk: nad 350 ccm: 1. Bajlo, Guzzi (J.) ■80 točk; prikolice: 1. Kurnik, BMW (J.) 96 točk; avtomobili do 750 ccm. 1. Petelin, DKW (J.) —
99	točk; do 1100 cmtn: 1. Saletnig, Fiat (J.) 99 točk; do 1500 ccm: 1. Malnerič, »Porsche« (J.) — 100 točk; nad 1500 ccm: 1. grof v d. Muehle, »Borgward« (Nemčija) —
100	točk; ekipno: 1. ekipa Puch, Graz — 222 točk, 2. AMD Tržič, BMW — 164 točk.
Končni plasman: 1. Krammer, Puch 250 (Av) 100 točk, 2. Malnerič, »Porsche« (J.) — 100 točk, 3. Baletnig, Fiat (J.) — 99 točk itd.
V	hitrostni ocenjevalni vožnji je fcmagal Krammer v času 6.35 min., (103.9km na uro). Najboljši domači vozač je bil Malnerič (peti) s /fcasom 7.19 minute.
MOTORNE DIRKE V OPATIJI
Pred 40.000 gledalci so se v nedeljo končale avtomoto dirke na mednarodni progi Preluka—Opatija. Nastopilo je 80 tekmovalcev iz tujine in Jugoslavije. Rezultati so naslednji;
Motorna kolesa nad 600 kubikov ys prikolicami na 60 km: 1. Koch j( Zahodna Nemčija) s povprečno. Virzino 99.700 km na uro, 2, Snajder K Hrvaška).
Motorna kolesa nad 350 kubikov ina 90 km: 1. Avstrijec Kohlaus s ¡povprečno hitrostjo 110,200 km na turo.
Avtomobili nad 1100 kubikov na 60 km: 1. Koresch (Avstrija) s povprečno hitrostjo 106,450 km, 2. Vu-Ikovič (Srbija) 105,850 km.
V	dirki motornih koles do 500 kubikov na 90 km: 1. Pagani (Ita-ilija) s povprečno brzino 117 km na liro, 3. Levaja (Srbija).
ŠPORTNI USPEHI POSTOJNSKIH DIJAKOV
Letos se je šport na postojnski gimnaziji zelo razvil. Največ zani-manja je bilo za odbojko in smučar-stvo. Dijaki so tekmovali v okviru TD Partizan, v katerega so se množično vključili. Društvo jim je nudilo vsestransko podporo in ima nemalo zaslug za razvoj in napredek športa med postojnskimi dijaki.
Največ uspehov sta imeli moška in ženska odbojkaška ekipa. Moška je postala pokalni prvak na mladinskem prvenstvu TD Partizan in o-svojila sedmo mesto na republiškem prvenstvu srednjih šol. Ženska ekipa pa si je priborila na republiškem (prvenstvu četrto mesto.
Zelo dobre uspehe so dosegli tudi smučarji, zlasti tekači. Za začetek se-tzone so se udeležili smučarskega tečaja v Idriji, v januarju pa so sodelovali na smučarskem prvenstvu Primorske in si priborili več drugih in tretjih mest. Na državnem smučarskem prvenstvu TD Partizan v Kranjski gori so osvojili člani in mladine i šesto mesto, mladinke pa četrto.
iDobro voljo so pokazali dijaki tudi v drugih športnih panogah, saj so ustanovili nogometno, košarkaško. namdiznoteniško in telovadno sekcijo ter sodelovali v alpinističnem odseku, odseku za konjski šport in <1 rugod.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milko Stolfa — Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. -Naslov uredništva in uprave: Koper, -Santorijeva ulica 26, tel. 170, postni predal 2 — Številka tekočega računa pri Narodni banki t' Kopru 657-T-162 Letna naročnina 500 din, polletna 250 in četrtletna 130 din.
Na lahkoatletskem troboju Jugoslavija—Grčija—Turčija je zmagala jugoslovanska reprezentanca, ki je osvojila 184 točk. Na drugem mestu je Grčija s 150 točkami, na »tretjem pa Turčija s 121 točkami. Jugoslovani so osvojili deset prvih mest, Grki osem, Turki pa tri.
Ljubljanski Odred je svojo prvo kvalifikacijsko srečanje za vstop v prvo zvezno ligo odločil v svojo korist. Pred 12.000 gledalci je pre-Snagal Borca iz Banjaluke z 2 : 0. 2e v nedeljo pa ima na sporedu najtežje srečanje in sicer s Proleter-jem v Osijeku. V primeru, da v tej tekmi zmaga ali pa igra neodloče-čeno, so njegovi izgledi za vstop med najboljše jugoslovanske nogometne ekipe skoraj 100 procentni.
Osvajalci Mount Everesta so v torek zvečer prispeli v glavno mesto Indije New Delhi. Prebivalstvo jim je priredilo svečan sprejem. Na tiskovni konferenci je Tensing izjavil, da je glavna zasluga za osvojitev najvišje gore na svetu v tem, ker sta imela s Hilarijem izredno srečo pri vzpenjanju zadnjih sto metrov, ker je bilo popolnoma brez vetra, kar se le redko zgodi na najvišjih vrhovih Himalaje. Tensing je izjavil, da ni važno, kakšne narodnosti sta on in Hilary, kajti vzpon na Mount Everest predstavlja triumf človeštva nad silami na-
rave. Po izjavi članov ekspedicije, zlasti pa Tensinga in Hilaryja, je nemogoče, da bi človek ostal živ v višini nad osemtisoč metrov brez
aparata za kisik.
♦
Grška košarkaška reprezentanca bo 5. julija nastopila proti reprezentanci Jugoslavije v Beogradu. Kakor je znano, spadajo Grki med najmočnejše evropske ekipe, saj so lani premagali tudi Jugoslavijo na
mednarodnem prvenstvu Italije. *
V Sečovljah uspešno deluje šahovska sekcija pri delavskem kulturno umetniškem društvu »Svoboda«. Sekcija šteje 18 aktivnih članov. Sedaj igrajo turnir za prvenstvo Sečovelj, ki ima 14 udeležencev. Največ uspehov imata zaenkrat Leopold Hrobat in Niko Varžič.
Najvažnejši sporedi od 4. VII. do 10. VII. 1953
SOBOTA. 4. VII.: 14.30: Žena in i.lom; 17.30: V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji; 18.15: Pisana zvočna mavrica; 21.00: Z mikrofonom po Primorski; 22.00: Vedela sobota v zabavi in glasbi.
NEDELJA. 5. VII.: 8.30: Za naše kmetovalce; 9.00: Mladinska oddaja: Romanje naše Jelice, XI. na-llalj..— Pogovor s pionirji; 13.45: Glasba po željah; 15.00: Od Triglava do Jadrana; 17.00: Radijski festival primorskih in tržaških zborov. Tekmovanje — I. oddaja; 17.30 : Kar želite, to dobite ... 18.15: Jurina in Franina; 18.30: Melodije ,iz oper, baletov in suit. PONEDELJEK, G. VII.: 13.45: Lahka glasba in objave; 14.30: S filmskega platna; 14.40: Samospevi J. Flajšmana — poje sopranistka Vida Jagodic — pri klavirju R. Ja~
\ i.š, Vane, kako te imajo ljudje radi (pa jic vsi), sem onidan premišljeval sam pri sebi. ko som ko-lovratil-|po Primorski, Od povsod te vabijo: Pridi, ker imamo tudi pri nas nekaj za tvojo nboršo«. Nekdo mi svetuje, maj vzamem močno in trdo metlo, ki bo vzdržala pri pometanju birokracije. Piše. da pri njih birokrati mislijo, da jim nihče nič ne more in delajo, kar hočejo. To me je podžgalo, da som pograbil najbližjo motlo svinčnik in,,..
Na pošti v Kopni sem se skril T »rakomandato letoro« ki je imela naslov: Otroški vrtec — Asilo infan-tile — Škofije. Šlo je tako hitro, da som »finil« v iSkoplju v Makedoniji. Tem so me samo debelo pogledali in zapisali: Loka Slovenija. Pa som srečno prišel v ta kraj, kjer pa me niso hoteli obdržati. Menda so spoznali, da v mestu, kjer so bili nekdaj sami škofi ali škafi, nimam kaj delati. Tako sem moral nazaj v Koper, kamor sem prišel po štirih dneh.
Pravijo, da je Vipavska dolina zelo lepa, vsaj tako je v narodni pesmi. Mene je zelo vlekla tisla vrsta ■v iprvi kitici, ki pravi: . . ki nam daješ itolk.sladkciga vina.« Vzel sem kolo in zdirjal čez kraške gmajne naravnost v Gornjo Branico. Pred vasjo sem dobil v sprednje kolo dolg žebelj prav v itirenuitku, ko se je vlila močna ploha. Ros lop sprejem. Zavil sem v mrtvašnico, da bi tam malo vodril, ipa je notri dež še bolj padal kot zunaj. V vasi sem potom zvedel, da jo iza popravilo- odgovoren iFrane Stembcrger, ki čaka 99. sestanka. Mogoče se bo mrtvašnica prej podrla kot bodo sklicali stoti sestanek. Tako bo zadeva »rešena«.
Pri Podgradu je ob cesti gostilna, kjer je še ob 9. uri zjutraj zaprto. Najbržc zato, da bi ne mogla živina na lepo »urejeno« dvorišče,
kjer rase visoka trava. Turisti, ki hodijo tod mimo pa travo ne jedo in naj kar lopo počakajo, da vs'ane oštir. ki se potem opravičuje, da je bil zvečer do pozne ure pokonci, pa je »malčk« zaspal.
Odbor prosvetnega društva v Podgradu z vso požrtvovalnostjo vodi že dva meseca jpriiipravjjaln.i dela z.i pre.| !o-k.>njo prosvetnega količka. Mogoče bo leta 2000 I,- urejen, če b'.do dela napredovala s tako niag.i-e .-ni
V Postojni sem hotel pogledati v ,amo. pa sem se namesto v jam; znašel med 60 izbranimi povabljenci. ki so slavili otvoritev lovsko sobe. Nič ne rečem, da ni bilo lopo in dobro obenem, saj so jedli in pili na račun Mestnega gostinskega podjetja. Ko som vse to videl, mi je prišla na spomin tista o Mieki Kovačevi ___
Postojna je velik kraj. zala se nisem pustil kar itako odpraviti. Vtaknil sem nos v razne kote in kotičke in ne zaman. Zvedel sem, da je okrajni LO zelo pohvalil najboljše prosvetne delavce in jim priredil kosilo. V Sežani pa je okrajni LO polog pohval in kosila najbo'jše nagradil še z denarnimi nagradami od 1000 do 5000 din. Kako ilo, sem pomislil, 'tla je v dveh okrajih dvojna mera? Ali so mogoče postojnski prosvetni delavci manj vredni kot sežanski ?
Na Koprskem se je ¡zadnje dni pojavil koloradski hrošč iv večji množini. V zvezi s ítem so se pojavilo razne (govorice posebno glede prijavljanja okuženih krompirjevih nasa-• dov. Dogodilo se je. da je napreden kmet prišel v Koper, kjer je hotel opozoriti odgovorne na pojav škodljivca. Pa je doživel, da so ga pošiljali od lirada «lo urada. Ko me je na ulici srečal, je dejal: »Veš, Vane, zdi se mi, da bi bilo kar prav, če bi
koloradarja mogli premestiti v pisarne nekaterih uradnikov v Kopru, da hi tam pomagal uničevati birokracijo.
Na uradu za komunalno dejavnost mosta Koper, ki ima sedaž na Titovem trgu so se onidan kregali nekateri prebivalci, ker so jih terjali, da morajo plačati 50 din mesečno za odnašanje nškovac«. Lepa je ta, da ti ljudje odnašajo »škovace« sami. ker jih rabijo za igluoj. Neka kmetica. ki še sama kupuje umetna gno-jila in gnoj in porabi tudi vso smeti sama. je uradniku dokozovala, da to nikakor ni prav. Jest. Vane, mislim. da bi bilo prav, če bi odgovorni t o zadevo javno pojasnili.
Taka filmska predstava, kol som jo videl prod kratkim v Sečovljah, je pa res nekaj posebnega. Film je začel na 'koncu, nadaljeval z začetkom, 'končal pa je is sredino. To je vsekakor nov izum in sem jaz. Barba Vano, tako srečen, da ga objavljam svetu. Upam, da mi bodo zato priznali ¡primerno nagrado. Prireditelje pa bom jaz poslal za nagrado glodat take filme.
V Babičih sem srečal človeka, ki se boji, da ibo letos kljub obilnim padavinam le zmanjkalo vode. Oni-dan so nekatere ženo prale pri vodnjaku, ki je bil zgrajen za KDZ. pa jih je trdo nahrulil. Seveda mu žene niso ostale dolžne.
Ko som se vrnil v Koper, je bilo mesto v globoki temi. Zopet so bili na delu naši hrabri šefi elektrike, ki mislijo, da se bo svet podrl, če ne bo vsak teden najmanj petkrat prišlo do prekinitve električnega toka. Z veseljem sem jih vtaknil v torbo in vsi znanci,, ki so pie srečavali. so dejali, da sem storil najbolj pametno dejanje lega teil.ua. Vaš 1'ane
^odic; 17.30: Iz zakladnice popularnih operet ; 18.15 : To so operna prije za vas. TOREK, 7. VII.: 13.45: Lahka glasba in objave; 14.30: ¡Kulturni razgledi; 14-.40 : Basist A. Kovač poje slovenske narodne pe-/;mi — spremlja ga godalni orkester »I. Cankar« iz Celja; 17.30: V parodni pesmi in plesu po Jugoslaviji; 20.00: P. Mascagni »Caval-,leria rusticana« — R, Leoncavallo »Glumač:« ; 22.00 : V plesu in ritmu,
SREDA, 8. VII,: 13.45: Lahka glasba in objave; 14.30: Partizanski 'dnevnik; 14.40:, Patrice in Mario fram pojeta plesne popevke; 18.15! Iz melodije v ritem; 21.00: S knjiž.ne police: S. Lewis: »Babbitt«; 31.30: Iz zakladnice slovenskega Skladatelja L. M. škerjanca; 22.00: Pn sedaj : plešite v našem taktu.
ČETRTEK, 9. Vil.: 13.45: Lahka f;lasba in objave; 14.30: Po svetu y.krog: 17.30: V narodni pesmi in plesu po Jugoslaviji: 18.15: Iz ouverture v arijo in balet. PETEK, Í0. VII.: 13.45: Lahka glasba in objave; 14.30: Obzornik: Miha Males ob 60. letnici; 14.40: Poje tržaški kvintet in ženski oktet iz Tolmina; 21.00: Slušna igra: Puget »Srečni dnevi« — izvaja mestno .gledališče iz Ljubljane; 22.40: Plesna glasba.
ŽORŽ rojena Kocjančič Alma, rojena 9. VIII. 1922 iz Bertokov, je izgubila osebno izkaznico, izdano od občinskega LO Koper-okolica. S tem jo razglaša za neveljavno.
POZIV
Odbor Filatelističnega. društva v Kopru poziva vso aktivne člane tega društva, da do 12. julija 1953 dvi<j-neju v-e znamke in ovitke, ki so bile izdane v lom lotu. ter da do tesa termina tudi poravnajo obvezno elane-rino. ¿vdor do lega časa ne bo dvignil znamk in plačal članarine, ga bomo črtali iz evidence, a znamke ostanejo društvu na prosto razpolago.
Odbor
Izvršni odbor Ljudske pr o svete Slovenije priretl; od 23. julija do 13. avgusta tega leta dva režiserska tečaja v Kopru.
1)	Nadaljevalni tečaj II. stopnje za absolvente začetniškega tečaja, ki je bil januarja letos v Ljubljani.
Ker se bo snov začetnega tečaja ponavljala, bomo v ta tečaj sprejeli tudi omejeno število takilr, ki Je niso bili v tečaju, ki pa na tem področju delajo.	.
2)	Nadaljevalni tečaj III. stopnje za absolvente tečaja II. stopnje, ki' je bil letos januarja v Ljubljani.
Tečaja sta preložena v Koper, da bosta nudila tečajnikom obenem oddih na monju. Prisipevek za stanovanje in hrano okoli 5.000 din plača tečajnik sam ali društvo ali okraj-ii.il odbor LP ali Svet za prosveto ob prihodu. Vožnjo plačajo tečajniki sami. ki naj izkoristijo letni popust na sindikalno objavo. Vse ostale stro-ške (učni materil. predavatelji itd.)
krije 10 LPS.
Rok za prijavo je neodložljiv do 10. julija tega lotu: do toga dno morajo bili prijave že na 10 Ljudske prosvote Slovenije, Ljubljana. Miklošičeva cesta 7 L Ker je na razpolago le določeno število postelj, bomo v vsak tečaj sprejeli samo 25 tečajnikov: sprejemali bomo po vrstnem redu, kakor se bodo prijavljali. Ce bo število tečajnikov pred 10. julijem zadostno, ne bomo več sprejemali. Zato pošljite prijave čimprej!
NAPROŠAM vsakogar, ki bi karkoli vedel o moškem kolesu znamke »Bianchi« (zelene barve, skoraj novo, tovarniška številka B 423101), vki so ga ukradli pretekli teden ia restavracijskega vrta hotela »Triglav« v Kopru, naj proti nagradi sporoči na redakcijo lista.
Iniciativni odbor Kluba pomorščakov sklicuje za soboto dne 4, julija ob 20. uri v dvorani Doma .sindikatov ustanovni občni zbor. Vabljeni vsi!