★ ★
St. 7 (1540)
Leto XXX
NOVO MESTO četrtek, 15. februarja 1979
Cena: 6 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
DOLENJSKI LIST
YU ISSN 0416 - 2242
Umrl velikan revolucije
V soboto, 10. februarja, je ob 14.35 v ljubljanskem Kliničnem centru umrl Edvard Kardelj, član predsedstva SFRJ in član predsedstva CK ZK Jugoslavije. Neozdravljiva bolezen je tako po petih letih strla življenje človeku, ki je do konca svojih dni nad pol stoletja dolgo oboroževal jugoslovansko revolucionarno gibanje in njegove borce s tistimi izkušnjami in spoznanji, ki so jim pomagali pronicati v stvarne zakonitosti družbenega razvoja in v njih iskati izhodišča za svoje akcije, usmerjene v revolucionarne družbene spremembe.
„Svojega življenja si ne znam zamišljati drugače," je nekoč dejal veliki revolucionar, ki je verjel, da človek velja le toliko, kolikor je dal svojim sodobnikom, rodu, ki mu je pripadal. Tak človek je bil Kardelj, pokončen mož, ki se je z nenehnim delom bojeval zoper nazadnjaštvo, za pravične, človeka vredne družbene odnose; bil je komunist, ki je- v zgodovini jugoslovanskih narodov zapustil neizbrisne sledove. „Noben narod se ne sme izogniti prvi bitki, če noče izgubiti zadnje. “ Tako je zapisal pred desetletji, ko je skupaj s Titom in drugimi tovariši utiral pot revoluciji in z njo temeljiti družbeni preobrazbi dežele, zaostale v reakcionarnih sponah.
Nenehno je iskal, razčlenjeval življenje v času in prostoru, predvideval prihodnost, bil pripravljen na akcijo. Stal je v prvih vrstah revolucionarnih bojevnikov, ki so zmagovito povedli delavski razred do resnične ljudske oblasti, zgradili socialistično družbo, neodvisno in samoupravno skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Ogromen je Kardeljev prispevek k povezovanju marksistične teorije z revolucionarno prakso, iz česar se je v krvi porodih država svobodnih ljudi, dovolj trdna, da sama brani svojo neodvisnost, pridobitve socialistične izgradnje.
Kardelj teorije ni ločeval od družbene prakse, za izhodišča sta mu bila zgodovinsko poslanstvo delavskega razreda in globoka vera v ustvarjalno moč ljudskih množic. Njegova teoretična dela temelje na Marxovem pojmovanju komune kot končno najdene oblike osvoboditve dela, vsestransko je proučil možnosti za izgradnjo delegatskega sistema, ki vodi stran od monopola v političnem odločanju, pač pa omogoča delavskemu razredu in vsem delovnim ljudem, da sami izvajajo oblast in odločajo o družbenih zadevah. Posebno pomemben je Kardeljev prispevek k marksističnemu znanstvenemu utemeljevanju družbenogospodarskih odnosov, izraženih v zadnji ustavi in izpopolnjenih v zakonu o združenem delu. Njihovo bistvo je v tem, da je delavec s povezovanjem dela z odločanjem o sredstvih za proizvodnjo v družbeni lastnini postal gospodar svojega dela, njegovih Pogojev in rezultatov, na tej podlagi pa odloča tudi o celoti odnosov v družbeni reprodukciji.
široka so področja Kardeljevega revolucionarnega, bodisi miselnega ali praktičnega delovanja. Spodbujal je ustvarjalen, raziskovalen in kritičen odnos Zveze komunistov in vseh naprednih sil do socialistične samoupravne prakse. Bojeval se | je za mednarodni ugled Jugoslavije, za njeno neodvisnost, za enakopravne odnose med narodi in državami, gradil je Politiko neuvrščenosti, se bil zoper preživele oblike odnosov v mednarodnem delavskemu gibanju.
Njegova smrt pomeni eno od najhujših izgub, ki je \doletela komuniste Jugoslavije v vseh šestih desetletjih obstoja partije in revolucionarnega dela. Delo, ki ga je vtkal v dosežke revolucije, je lahko ustvaril samo človek, ki je zrasel ‘z delavskega gibanja in je svoje moči nenehno posvečal c‘ljem delavskega razreda, za katere se je zavestno opredelil ,že v mladosti in jim ostal neomajno zvest vse življenje.
. Ob smrti Edvarda Kardelja, svojega najbližjega sodelavca, ,€ tovariš Tito med drugim dejal: „Njegovo bogato revolucionarno delo je globoko vsajeno v našo družbeno bitno st, v temelje naše skupnosti in zato je tudi trajno. Njegov svetli lik pa bo generacijam navdih in zgled doslednega komunista, neutrudnega revolucionarja in čudo-vitega človeka. “
V nas bo živel naprej
Delovni ljudje in občani vseh naših občin so se na posebnih žalnih slovesnostih poklonili spominu na velikega revolucionarja, misleca in človeka Edvarda Kardelja
Do toika, ko so z najvišjimi državniškimi in vojaškimi častmi položili žaro s pepelom posmrtnih ostankov Edvarda Kardelja, marksističnega misleca, revoludonaija, državnika, narodnega heroja in dvakratnega junaka socialističnega dela, v grobnico narodnih herojev v Ljubljani, se je ob krsti v dvorani predsedstva SR Slovenije in izvršne^ sveta poklonilo velikanu revolucije na deset in deset tisoče delovnih ljudi in občanov. Pred žalnim odrom pa je dolge minute stal tudi predsednik Uto, ki je v ponedeljek predčasno prekinil obisk na Bližnjem vzhodu, da bi se lahko še zadnjič podovil od svojega najbližjega delovnega tovariša.
Smrt velikega revolucionarja je v nedeljo zbrali na>žalni seji vsi zbori
- trebanjske občinske skupščine. Delo velikega misleca je predstavil Tone Zibert, v ponedeljek pa so se zvrstila spominska zborovanja po tozdih, KS, šolah.
Delegati občinske skupščine, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov so v Sevnici zbrali na žalni seji
hudo pretresla vse jugoslovanske narode in narodnosti pa tudi napredno delavsko gibanje po svetu. Globoka žalost je zajela tudi delovne ljudi na Dolenjskem, Kočevskem in v Posavju. Na pol droga spuščene zastave so plapolale v turobno deževnih dneh, ljudje pa so se množično zbirali na žalnih slovesnostih in se spoštljivo klanjali spominu človeka, katerega delo bo kot teoretično orožje samoupravljanja in neodvisnosti utiralo pot daleč v prihodnost.
V novomeški občini so bile žalne seje v vseh 31 krajevnih skupnostih že v nedeljo, naslednji dan pa so se na kratkih žalnih slovesnostih sešli tudi delavci v vseh tozdih ter učenci v osnovnih in srednjih šolah. Smrt častnega občana novomeške občine je resnično prizadela ljudi; tako so v nedeljo popoldne do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Doma JLA, kjer je govoril Marjan Simič, in
ponedeljek, o bogastvu Kardeljevih misli je govoril Franc Pipan, ki je med drugim dejal, da se bomo najlepše oddolžili revolucionarjevemu spominu tako, da se bomo nenehno borili za njegove ideale.
Spomin na velikega borca za srečo delovnih ljudi so obudili tudi brežiški občani. Žalna slovesnost v Cerkljah je bila že v soboto zvečer, v nedeljo pa v Globokem, Artičah, na Bizeljskem in Čatežu; ob izteku nedeljskega popoldneva pa so se v Domu JLA zbrali na žalni seji zbori občinske skupščine in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. V ponedeljek so se zvrstile žalne slovesnosti tudi v delovnih organizacijah, šolah in nekaterih krajevnih skupnostih.
Osrednja žalna seja v Krškem je bila v ponedeljek, tega dne so se spominu velikega človeka poklonili tudi v krajevnih skupnostih, tozdih, šolah, žalne slovesnosti pa so se vrstile tudi še v torek. Sobotna prireditev ob krajevnem prazniku na Senovem pa se je spremenila v žalno slovesnost, na kateri je govoril Miha Butara.
Smrt velikega prijatelja Bele krajine je hudo prizadela vse metliške občane. Osrednja žalna slovesnost je bfla v nedeljo v Beti, o junaku socialističnega dela pa so govorili Jože Mozetič, Franc Vrviščar in Vinko Kepic. Istega dne so spomin na revolucionarja počastili v vseh krajevnih skupnostih, med udeleženci pa je bilo precej tistih, ki so tovariša Kardelja poznali še iz NOB.
V ponedeljek so bile žalne slovesnosti v številnih delovnih organizacijah, šolah, društvih in drugod.
V nedeljo so se tudi Črnomaljci poklonili spominu na tovariša Kardelja. V kulturnem domu je o največjem Titovem borcu govoril Jure Perko, ki je poudaril veliko prijateljstvo Edvarda Kardelja do Bele krajine. Pokojnik je pogosto obiskoval ta konec slovenske dežele, nazadnje je bil v črnomaljski občini novembra lani, ob koncu leta pa je na svojem domu sprejel tudi delegacijo občine. V številnih belokranjskih krajih je imel tovariš Kardelj številne prijatelje še iz narodnoosvobodilnega boja, dobro je poznal in se nenehno zanimal za razvoj delovnih organizacij, ki so z njegovo pomočjo laže rešile marsikatero zapleteno vprašanje. Še posebej pa se je komunistični velikan zavzel za samoupravno organiziranost semiške Iskre. V dneh žalovanja so bile spominske svečanosti tudi v vseh črnomaljskih krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah, šolah, društvih in še kje.
Na žalni seji se je sešel tudi upravni odbor tabora slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični in sklenil, da bodo prireditve 10. tabora posvečene spominu Edvarda Kardelja, ki se je ob svojem plodnem teoretičnem, partijskem in državniškem delu nenehno zanimal tudi za razvoj slovenske ljudske, delavske in partizanske pesmi ter za razvoj in napredek ljubiteljskih pevskih zborov doma in v zamejstvu.
se po žalni seji podpisovali v knjigo žalosti. Ob krsti Edvarda Kardelja pa sta se izmenjali tudi dve novomeški častni straži.
Osrednja žalna seja vseh zborov občinske skupščine Ribnica, družbenopolitičnih organizacij, delegacij SIS in KS je bila v ponedeljek, o liku velikega marksista je govoril France Grivec, pevski zbor Lončar iz Dolenje vasi pa je zapel dve žalostinki. Z žalostnimi srci so se pokojnega Kardelja spomnili tudi v vseh delovnih organizacijah, KS, društvih, šolah in drugod.
Ob istem času kot v Ribnici je bila osrednja žalna seja tudi v kočevski občini. O življenju in delu velikana revolucije je govoril Savo Vovk, ki je med drugim poudaril, da je bil tovariš Kardelj ena od osrednjih osebnosti Zbora odposlancev slovenskega naroda oktobra 1943 v Kočevju. Tudi sicer je predan komunist in borec velik del vojne preživel na Kočevskem, tja pa 'se je rad vračal tudi po osvoboditvi.
Ob smrti desetletja dolgo najbližjega sodelavca tovariša Tita so se že
Oprema za radio Bela krajina
Sedaj je na vrsti ureditev prostorov za studio
V Črnomlju je že osnovna oprema za bodoči studio radia Bela krajina, ki jo je prispevala ljubljanska radijska hiša, y okviru katere bo delovala belokranjska radijska postaja. Prav tako so pred kratkim ojačali črnomaljski oddajnik, tako da je pripravljen za priključitev novega studia. Črnomaljska občina je zagotovila prostore za studio v bivši stavbi komunale, vendar razmišljajo, če ne bi kazalo dobiti prostore bliže oddajniku, ki je pri sedanjem centru srednjih šol, ker bi s tem zmanjšali stroške.
JUTRI V ČRNOMLJU BIBIČ Z MONODRAMO
Jutri bo v Črnomlju gostoval dramski igralec Polde Bibič. Interpretiral bo Kislingerjevo monodramo „ De bele zgodbe Petra Fulc-ža“. Prireditev sodi v okvir glasbenega abonmaja, ki ga prireja črnomaljska koncertna poslovalnica.
PRISRČNO SREČANJE Z NEKDANJIMI SOŠOLCI - Edvard Kardelj je 20. junija 1966 slavil 37. obletnico mature na Raki. Ob prihodu so & tovariši iz šolskih klopi vihamo pozdravili, saj so se zbrali prav zato, da so lahko ujeli nekaj nepozabnih trenutkov z njim. Na praznovanju 35. obletnice so ga pogrešali in ko mu je Leo Koman iz Krškega, tedaj ravnatelj raške osnovne šole, to povedal, je Kardelj sam predlani ponovitev srečanja. In res je prišel. Pa kako je bil vesel, kako je pel! Ostal je z njimi tja do zgodnjih jutranjih ur.
OBLETNICA SNOS - V kulturnem domu v Črnomlju, ki so ga po vojni lepo preuredili, je bilo pred 35 leti zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta.
Črnomaljska občina praznoje
35 let zasedanja SNOS Uspehi in načrti občine
V spomin na zasedanje prvega slovenskega parlamenta, Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, 19. in 20. februarja 1944 v Črnomlju praznujejo prebivalci črnomaljske občine svoj praznik.
Danes šteje občina več kot
17.000	prebivalcev in se vedno bolj industrializira, saj je bilo konec lanskega leta le še dobrih 20 odstotkov kmečkega prebivalstva. V družbenem sektorju je zaposlenih okoli 6.000 ljudi, letos pa naj bi v domači občini dobilo delo še kakih 450 delavcev.
Zlasti v zadnjih letih v občini vedno več vlagajo tako v razvoj gospodarstva kot v negospodarske dejavnosti. Letos bo zgrajena nova stavba črnomaljskega centra srednjih šol, v rudniku Kanižarica bodo te dni odprli novo proizvodno dvorano za izdelavo gradbenega materiala, aprila se bo v nove prostore preselO Kovinar. Te dni je začelo graditi novo tovarno kompresorjev v Črnomlju Gorenje Velenja. V modernizacijo in razširitev bodo letos investirali tudi semiška Iskra, črnomaljski Belt, Kmetijska zadruga in drugi.
V lanskem letu so v občini zgradili skoraj 8 km vodovodov, asfaltno prevleko je dobilo 11 km republiških cest, več kot 3 km občinskih in 4 km krajevnih poti, veliko krajevnih poti pa so vaščani s svojim delom in denarjem pripravili še za asfaltiranje. Občani s svojim delom in sredstvi nasploh zelo veliko prispevajo za hitrejši napredek svojih krajev.
A.B.
MONODRAMA V HOTELU
V soboto ob 20. uri se bo v sevniškem Hotelu Ajdovec predstavila Milena Muhič z mariborskega Malega odra. Gostovala bo z Vukeličevo monodramo Lizika.
Nič ne sme mimo delavcev!
Medobčinski svet ZK v Novem mestu razpravljal o snujoči se dolenjski gospodarski zbornici, inšpekcijskih službah in vlogi ZK v akciji ..Zaključni računi"
Dan, ko naj bi v Novem mestu ustanovili medobčinsko gospodarsko zbornico, se hitro približuje. Predvidevajo, da bo to 2. marca, medtem ko naj bi zbornica zaživela mesec kasneje. Casa do ustanovnega zbora ni veliko, zato bo drugi krog razprav potekel nekoliko pospešeno. Po mnenju medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko, kije 9. februarja soglašal z dosedanjim potekom priprav na ustanovitev, bi. morali vsa snovanja v zvezi z dolenjsko gospodarno zbornico, z njenimi nalogami in drugimi vprašanji seznaniti zaposlene v vseh kolektivih dolenj&e regije.
nega sistema, še posebej pa o tem, kako poteka uresničevanje srednjeročnih n?črtov in kakšno besedo imajo pri tem delavci. Franc Šali je podčrtal, da morajo komunisti to akcijo pojmovati kot politični boj delavcev, zato bo akcija ..zaključni računi" za komuniste zrcalo političnega dela in uspešnosti.
IZ.
Knako pozornost so člani medobčinskega sveta ZK odmerili informaciji o problematiki in pripravah na novo organiziranost medobčinskih inšpekcijskih služb. Dobili naj bi medobčinski inšpektorat, ki bo v organizacijskem in samoupravnem smislu samostojen, ne pa bil vezan na upravo te ali one občinske skupščine. Osnutke ustanovitvenih aktov ■ so že poslali v razpravo.
V razpjlfivi o akciji ..zaključni računi" sta sodelovala tudi izvršna sekretarja predsedstva CK ZKS Franc Šali in Martin Mlinar. Poudarila sta, da ZK ni zadolžena za izdelavo kakšne politične bilance, marveč jc njen namen doseči, da ob zaključnih računih ne bi prebirali samo številk, ki kažejo poslovne (ne) uspehe, ampak celovitcje razpravljali o vsoli vidikih samouprav-
V četrtek bo Se prevladovalo oblačno vreme z občasnimi manjšimi padavinami Ob koncu tedna se bo prehodno izboljšalo. Nekoliko hladneje bo.
ČLOVEK, MISLEC, KOMUNIST
EDVARD KARDELJ (1910-1979)
Življenjska pot velikega revolucionarja Edvarda Kardelja se je začela 27. januarja 1910 v ljubljanski delavski družini. Z naprednimi idejami delavskega gibanja se je seznanil že v rani mladosti, sploh pa tedaj, ko je prišel v stik z odločnimi komunisti, ki so delovali v kulturno-prosvetnem društvu Svoboda.
Kot dijak ljubljanskega učiteljišča je 1926 postal član SKOJ. Deloval je v ilegalnih šolskih marksističnih krožkih in v drugih naprednih mladinskih skupinah, udeležil se je številnih akcij in v tajnih tiskarnah pomagal izdelovati letake in podobno revolucionarno propagandno gradivo.
1928 je bil Kardelj sprejet v KPJ in postal član mestnega komiteja SKOJ za Ljubljano, naslednje leto pa je postal najprej član, nato pa tudi sekretar pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo. 1929 je dokončal učiteljišče, toda v odročnem Podkraju pri Zidanem mostu ni poučeval, kajti decembra so ga aretirali in mesec dni je bil v preiskovalnem zaporu. Februaija 1930 se je spet znašel za rešetkami in odpeljali so ga v beograjsko Glavnjačo, kjer so ga med sedemmesečno preiskavo strahotno mučili. Septembra istega leta je bil obsojen na dve leti strogega zapora, kazen pa je odsedel v Zabeli pri Požarevcu. V zaporu je Kardelj poglabljal svoje teoretično marksistično in politično znanje.
Izpustili so ga februaija 1932 in takoj seje vključil v partijsko delovanje v Ljubljani. Skupaj z Borisom Kidričem in še nekaterimi komunisti si je prizadeval za obnovitev partijskih organizacij, ki so bile razbite po šesto-januarski diktaturi. Boril se je za vpliv komunistov med delavskim razredom, kmečkim prebivalstvom in inteligenco, ukvaijal se je s publicističnim delom, objavljal je (pod izmišljenimi imeni Tone Brodar, Ivan kovač, J. Bevc, Leve ipd.) v partijskem tisku in v
Slovenski narodnoosvobodilni boj bo torej uspešen samo, če bo ostal zvest idealom napredka, svobode, resnične demokracije, ki jih je človeštvo dvigalo na svoje zastave v svojih največjih časih in bojih. Ni ga demokratičnega človeka, ki bi menil, da na primer slovaška „rešitev“ narodnega vprašanja resnično koristi slovaškemu narodu in mednarodnemu miru. Samo tista rešitev narodnega vprašanja je pravilna in dokončna, ki daje ljudstvu obenem vse demokratične pravice in ustvarja pogoje za socialni napredek. Prav zato nacionalizem za slovenski narod ni prava pot k osvoboditvi in združitvi. Nacionalizem je nedemokratična in socialno reakcionarna ideologija buržoazije, ki dejansko izrablja čustva pripadnosti in ljubezni do svojega naroda v korist reakcionarnih in imperialističnih sil.
Razvoj slovenskega narodnega vprašanja (1939)
dovoljenih časnikih. Sodil je v krog tistih jugoslovanskih komunistov, ki so na osnovi marksistične analize resničnih družbenih razmer dojeli, da so potrebne korenite spremembe v tedanji politiki komunističnega gibanja, ki so ga bremenile neprimerne oblike delovanja in sektaštvo. Policija ga je nenehno preganjala.
Sreče človeku ne more dati niti država niti sistem niti politična partija. Srečo si lahko človek ustvari samo sam.
E. KARDELJ
Med pripravami na 4. pokrajinsko konferenco KPJ za Slovenijo (bila je 17. septembra 1934 v Goričanah) se je v Ljubljani prvič srečal s Titom, novembra istega leta pa je Kardelj odšel na partijsko delo v SZ, kjer je živel do začetka 1937, se ukvaijal s politično —ekonomskimi študijami ter proučevanjem zgodovine in filozofije. Najprej je bil slušatelj, nato pa je tudi sam predaval na mednarodni leninski šoli.
Toda prišel je čas, ko z malimi narodi ne bo več mogoče računati kot z vplivnimi sferami, kot s predmetom eksploatacije, kot čigavršnimi koli oporišči ali kot s čigavršno koli glasovalno armado na mednarodnih konferencah. Prišel je čas, ko je treba razumeti, da mali narodi stvarno hočejo biti svobodni in neodvisni Prišel je čas, ko na pravice in interese malih narodov ne bo mogoče več gledati s stališča enega ali drugega imperija, s stališča, čigavo „supremacijo“ ogrožajo pravice nekega malega naroda. Prišel je čas, da se pravice malih narodov objektivno ocenjujejo, to pa pomeni, s stališča tega malega naroda.
Govori na pariški konferenci (1946)
Moskvo je zapustil na Titovo zahtevo, se nekaj časa mudil v Parizu, nato pa je od sredine februaija s tovariši pripravljal ustanovni kongres KP Slovenije, ki je bil 18. aprila 1937. Kardelj je bil tvorec manifesta ustanovnega kongresa, izvolili pa so ga za člana CK KP Slovenije. Maja 1938 je prišel v začasno vodstvo KPJ, ki ga je v domovini ustanovil Tito, in marca naslednje leto sodeloval na prvi seji CK KPJ, ki jo je Tito sklical po vrnitvi iz Moskve. Na tej, za nadaljnjo krepitev partije izredno pomembni seji je bil Kardelj izvoljen v sekretariat politbiroja in zaupali so mu urejanje lista Proleter. Tega leta je prvič izšla pod izmišljenim imenom Sperans (Upajoči) njegova znamenita študija „Razvoj slovenskega narodnega vprašanja11, v kateri je prikazal razvojno pot slovenskega naroda, podal marksistično analizo nastajanja in značaja naroda ter opozoril na 1 bistvo i nacionalnega vprašanja v sodobni družbi nasploh.
1940 je Kardelj sodeloval na državnih in pokrajinskih partijskih konferencah ter skupaj s Titom in drugimi tovariši pripravil zgodovinsko 5. konferenco KPJ (bila je 19. oktobra v Dubravi pri Zagrebu), ki je dokazala, da se je jugoslovanska partija izoblikovala v organizacijsko trdno revolucionarno partijo delavskega razreda ter postala pomemben politični dejavnik, katerega odločilna vloga je prišla do izraza v pripravljajočih se usodnih dogodkih.
Vojna vihra se je zgrnila tudi na Jugoslavijo in Kardelj je bil eden od tistih vodileljev KPJ, ki so pod Titovim vodstvom organizirali
narodnoosvobodilne vstaje proti fašističnim okupatoijem ter začrtali zmagovito pot socialistične revolucije. Največji slovenski revolucionar je opravljal vrsto vodilnih funkcij v najvišjih organih narodnoosvobodilnega gibanja. Jeseni 1941 je bil izvoljen za člana vrhovnega štaba NOV in PO Jugoslavije, v osvobojenem Užicu pa je skrbel tudi za urejanje Borbe, glasila KPJ. Kardelj je sodeloval pri ustanavljanju OF Slovenije, bil je med pripravljala 2. zasedanja AVNOJ, ki je 29. novembra 1943 v Jajcu preraslo v vrhovno zakonodajno in izvršilno telo jugoslovanskih narodov. Bil je eden od tvorcev zgodovinskih sklepov, ki so jih sprejeli na tem zasedanju in so postali temelji nove, federativne skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, pa tudi deklaracije, v kateri so bile zapisane ocene razvoja osvobodilne vojne in orisani osnovni sklepi AVNOJ.
Kardelj je bil izvoljen v predsedstvo-AVNOJ in hkrati tudi za podpredsednika NKOJ kot začasne vlade. Od tedaj dalje je nenehno vodil delo pri oblikovanju zakonodaje, organiziranju nove ljudske oblasti in socialistične graditve nasploh, ukvaijal pa seje tudi z družbenopolitično prakso KPJ. Poleg vrste odločilnih dejanj je imel izredno pomembno vlogo v boju za mednarodno priznanje in utrditev položaja nove Jugoslavije, saj je konec 1944 vodil jugoslovansko delegacijo v političnih pogovorih z vodstvom SZ v Moskvi, na začetku 1945 pa tudi partijsko delegacijo v pogovorih z vodstvom Otečestvene fronte Bolgarije.
Kardelj je bil šef jugoslovanske delegacije na vrsti mednarodnih konferenc in zasedanj. Tako je vodil našo delegacijo na zasedanjih ministrskega sveta petih velikih sil za pripravo mirovne pogodbe 1945 v Londonu in Parizu pa na mirovni konferenci 1946 v Parizu in na številnih zasedanjih generalne skupščine OZN od 1946 do 1951. Bilje šef delegacije KPJ, ko so septembra 1947 ustanovili Kominform, in se v imenu KPJ izrekel zoper vsakršno obliko mednarodnega vodilnega centra komunističnih partij. Vodil je tudi državno-partijsko delegacijo na pogovorih z vodstvom SZ in Bolgarije, ko se je na začetku 1948 začelo zaostrovanje odnosov med SZ in Jugoslavijo, Stalinov hegemonizem pa je nato kmalu pri-
vedel do znane akcije Informbiroja proti KPJ
in novi Jugoslaviji. Kardelj je bil udeleženec večine konferenc neuvrščenih in drugih mednarodnih zborov, kot predstavnik socialistične Jugoslavije pa je obiskal številne dežele po vsem svetu ter si prizadeval pri oblikovanju in uresničevanju jugoslovanske zunanje politike, temelječe na načelih dosledne neuvrščenosti.
Podpredsednik vlade FLRJ (1946-1953), v tem času tudi predsednik Komiteja za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti, minister za zunanje zadeve (1948-1952), od 1953 do 1963 podpredsednik zveznega izvršnega sveta, nato štiri leta predsednik zvezne skupščine, desetletja dolgo poslanec na zvezni in republiški ravni, od 1963 do 1974 član sveta federacije, od tega leta dalje pa član predsedstva SFRJ — to so bile glavne Kardeljeve državniške funkcije, ob teh pa je po vojni opravljal še vrsto partijskih, saj je bil član in sekretar politbiroja in IK CK KPJ oz. ZKJ (1948-1958), sekretar CK ZKJ do 1966 ter zatem član predsedstva CK ZKJ.
Po vojni sije Kardelj nenehno prizadeval za izgradnjo družbenoekonomskega in političnega sistema Jugoslavije. Vodil je pripravo besedila ustave FLRJ iz leta 1946, snoval je temeljne zakone in ustavni zakon iz 1953, bil je predsednik ustavne komisije zvezne skupščine, ki je pripravila ustavo 1963, tvorno pa je sodeloval tudi pri izdelavi predloga ustavnih dopolnil, sprejetih 1971, in neposredno vodil pripravo zdajšnje ustave SFRJ, sprejete februaija 1974. Neprecenljiv je njegov delež pri zasnovi, pripravi in dokončnem oblikovanju zakona o združenem delu, njegova študija „Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja" (1977) pa je teoretič-
S tem da branijo svojo neodvisnost in se bore za enakopravne odnose med narodi, se jugoslovanski narodi dejansko bore za pogoj človeškega napredka, namreč za pravice vsakega naroda, da neovirano razvija svoje ustvarjalne sile. Pri tem ne izhajajo iz egoističnega, ozkega nacionalizma, iz pomanjkanja želje po sodelovanju z drugimi narodi, pa tudi ne iz kakega nesmiselnega prepričanja, da lahko kateri koli narod živi ločeno od drugega človeštva, temveč iz tega, ker se zavedajo, da napredek človeštva ne more iti po drugi poti kot po poti vedno širšega osvobajanja ustvarjalnih sil ljudstva, to pa je mogoče doseči samo z osvobajanjem ljudstva vsake vrste tuje hegemonije.
Govor na 4. zasedanju OZN (1949)
na, znanstvena in politična osnova za nadaljnjo izgradnjo političnega sistema jugoslovanske socialistične samoupravne demokracije.
Ogromen je Kardeljev znanstveno-teoretič-ni prispevek za raziskovanje družbenega razvoja, ekonomske in politične izgradnje socialistične Jugoslavije pa tudi mednarodnega delavskega gibanja in mednarodnih odnosov. Njegovo publicistično delo korenini že v predvojnih letih, ko je objavil vrsto člankov in razprav o žgočih vprašanjih' političnega boja. 1934 je objavil brošuro „Fašizem“, pet let kasneje pa že omenjeno študijo „Razvoj slovenskega narodnega vprašanja", ki je odločilno pripomogla k jasnejši soočitvi z zapletenostjo nacionalnih vprašanj v tedanji Jugoslaviji. Na osnovi analize razporeditve sil v svetu in izgledov nadaljnjega družbenega razvoja je Kardelj prišel do edino pravilnega zaključka, da je narodno vprašanje Slovencev in ostalih jugoslovanskih narodov rešljivo le v okvirih protifašističnega in protiimperialističnega gibanja pod vodstvom delavskega razreda. Poudaril je, da je pravična samo tista rešitev narodnega vprašanja, ki daje narodom pravico do samoopredelitve o odcepitvi, to pa pomeni hkrati tudi pogoje za zbliževanje in zedinjeva-nje narodov oz. združevanje človeštva na osnovi sodobnega razvoja proizvodnih sil in socializma.
Med NOB je Kardelj napisal veliko pomembnih del o temeljnih vprašanjih politične strategije in taktike narodnoosvobodilne vojne ter o vprašanjih izgradnje ljudske oblasti na osvobojenih ozemljih. 1959 je izdal knjigo
Če naj bo naš politični sistem izraz socialističnega samoupravljanja, potem ne more biti enopartijski niti večpartijski sistem in sploh nikakršni sistem političnega monopola. Ta sistem to že tudi danes ni, čeprav so v njem kljub vsemu še vedno objektivno prisotni elementi enega in drugega sistema. Toda ti elementi niso več bistvena značilnost našega političnega sistema, ampak so prehodni Ti elementi bodo vsekakor odmirali v enaki meri in z enakim tempom, s kakršnim bo odmirala oblast države nad družbo.
Potemtakem se tudi na tem podro.
družbene akcije komunisti ne smejo'umi- * ^ * kati pred realnostjo našega časa, ki zahteva vrsto prehodnih razvojnih oblik, toda pri tem se morajo hkrati vedno zavedati jasnega dolgoročnega cilja.
Smeri razvoja političnega s iste/na soci alističnega samoupravljanja (1977)
„Problemi socialistične politike na vasi“, v kateri je na osnovi praktičnih dognanj naše stvarnosti vsestransko analiziral agrarno politiko in nakazal poti in oblike socialističnega razvoja na vasi. Leto predtem je veliko prispeval k izdelavi novega programa ZKJ, v študiji „Beležke o naši družbeni kritiki11 (1966) pa je poudaril, da je v socialistični družbi kritika nepogrešljiva, le da mora biti povezana z demokratično družbeno odgovornostjo ter težiti k iskanju naprednih rešitev o tistih vprašanjih, s katerimi se sooča družba.
Še dolga je vrsta Kardeljevih teoretičnih del, ki so doslej izšla že v desetih knjigah pod naslovom „Problemi naše socialistične graditve". Mnoge njegove knjige so izšle tudi v številnih tujih jezikih, med študije izrednega pomena pa sodita „Socializem in vojna" (1960) in „Zgodovinske korenine neuvrščenosti" (1975). V prvi je na osnovi analize družbenih, gospodarskih in političnih pogojev ter stopnje razvoja proizvajalnih sil in vojne tehnike opozoril na to, da vojna ni neizbežna ter da prihodnost socializma ni le reševanje nasprotij med svetom kapitalizma in socializma, pač pa da gre za stvar notranjega razvoja socializma. V drugi študiji je poudaril, da je gibanje neuvrščenih zraslo iz protiimperiali-stične revolucije narodov in je kot tako orodje nujne potrebe po spremembi sistema mednarodnih gospodarskih in političnih odnosov, toda ne v svet z bloki, imperializmom, hegemonijo ipd, temveč v združitev človeštva na osnovi svobode, enakopravnosti, neodvisnosti vseh narodov.
Revolucionar, marksistični mislec, državnik, najožji Titov sodelavec in prijatelj, človek v najbolj plemenitem pomenu besede - to je bil Edvard Kardelj, redni ali čjastni član mnogih jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti, častni doktor ljubljanske in mostarske univerze, 20. decembra 1951 proglašen za narodnega heroja, dobitnik nagrade AVNOJ, nosilec številnih domačih in tujih priznanj, med drugim tudi reda junaka socialističnega dela. S Titovim ukazom je bil Edvard Kardelj odlikovan z redom junaka socialističnega dela tudi posmrtno.
PARTIZANSKA magistrala prevozna -Novomeško Cestno podjetje je pri Starih žagah, Kjer je zemeljski plaz zasul »partizansko magistra-lo“ kar štiri metre visoko, odstranilo zemljo in kamenje, tako da je cesta prevozna. Na tem delu cestarji dan in noč dežurajo. (Foto: Bartelj)
KULTURNO BOGAT PROSTI DAN - Za šolarje je bil dan slovenskega kulturnega praznika pouka prost, vendar so ga obogatili s proslavami in obiski gledališč in drugih ustanov. Na novomeški OŠ Katja Rupena so program posvetili ljudski pesmi. Na sliki: otroški zbor.
NOVOMEŠKE NAJDBE V KOČEVJU - V Pokrajinskem muzeju v Kočevju bo še do 28. februarja odprta razstava .Arheološke najdbe Novega mesta“. Na fotografiji: z otvoritve 8. februarja, ko je obiskovalcem pojasnjeval o najdbah Danilo Breščak iz Novega mesta. Več na kulturni strani. (Foto: Primc)
DROBNI ČLOVEKOVI PRIJATELJI - Razstava malih živali v Kmetijski šoli Grm, je preteklo soboto in nedrijo privabila množico radovednežev. Nekatere razstavljene živali so zlasti za meščanske malčke predstavljale pravi mali živalski vrt. Vse več bo ljubiteljev malih živali. (Foto: Pavlin)
DELEGATI IN PREDAVANJA
Izobraževanje delegatov je v novomeški občini v polnem teku. Medtem ko so obiski po zunanjih krajevnih skupnostih zelo dobri, so delegati iz krajevne skupnosti center odrekli. Na njihovih zadnjih izobraževalnih urah je Franc Beg govoril o občini in med drugim povprašal, zakaj imamo organizacijo Zveze borcev. Iz redko posejanih klopi, v katerih so v glavnem sedeli le borci, se je oglasilo: „Zato, da iz naše krajevne skupnosti tvoje predavanje sploh kdo posluša. “
Zanašati se kaže samo nase
V Novem mestu predlagajo, naj bi gospodarstvo preveč vplačane prispevke občinskim interesnim skupnostim nemenilo gradnji centra za usmerjeno izobraževanje
O *	*	v	v
Sejmišča
NOVO MESTO: Tokrat sejem ni bil tako živ kot zadnjič, saj je bilo naprodaj le 267 pujskov in 38 nad tri mesece starih prašičev. Lastnika je menjalo skupaj 225 živali; pujski so stali 700 do 1.000 din, starejši pa 1.000 do 1.500 din.
BREŽICE: Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 511 prašičev, prodali pa 408, pretežno pujskov. Do tri mesece stari rilčki so bili po 40 dni, starejši prašiči pa po 27 din kilogram žive teže.
V četrtek, 8. februarja, so direktorji tozdov iz novomeške občine na skupnem sestanku obravnavali uresničevanje nalog iz razvojnega programa v letu 1979. Kot zaskrbljujoče so navedli pomanjkanje in pa prostorsko stisko v srednjih šolah.
Ob velikih investicijah, v katere se spušča v tem srednjeročnem obdobju novomeško gospodarstvo, je pod največji vprašaj postavljeno predvidevanje kadrov, ki naj bi vodili in usmerjali proizvodnjo. Pridobivanje strokovnjakov iz vrst domače mladine se je doslej izkazalo za najbolj smotrno. Tako huda prostrska stiska v vseh novomeških srednjih šolah, kjer v zadnjih 13 letih ni bilo pridobljenega niti enega novega mesta oziroma šolske klopi, kaže vedno hujše ^posledice.
Ob tehtanju vseh teh vprašanj so na sestanku predlagali, naj bi presežkov v domačih interesnih skupnostih ne vračali, marveč namenili gradnji centra za usmerjeno izobraževanje na šmihelskem šolskem kompleksu.
Kakor je gospodarstvo na tesnem z denarjem, se direktorji zavedajo, da pričakovanih proizvodnih, izvoznih in ostalih
Kmetijski nasveti
Preden si kupite traktor
Brez traktorja si ni mogoče več zamisliti dela v kmetijstvu, loda na našem tržišču vlada prava zmešnjava pri ponudbi raz-ičnih tipov traktorjev, zato je koristen vsak nasvet, ki obvaruje bodočega lastnika pred razočaranjem.
Predvsem od priključkov je odvisno, kakšna naj bo moč trak-orja. Traktorje namreč delimo v dve osnovni skupini: v prvi so bsti, ki imajo moč do 40 KS, v drugi pa tisti, ki imajo nad 40 KS. Samo močnejši traktorji zmorejo poganjati in vleči zahtevnejše priključke, kj se na naših poljih vse bolj uveljavljajo in Kamor štejemo silokombajne,izkopalnike krompirja in druge.
Predvsem lažji traktorji so često pomanjkljivo opremljeni, brez diferencialne zapore in dvojne sklopke, kar je velika pomanjkljivost. Kompresor in oprema za ročne zavore sta bolj Potrebna tedaj, kadar nameravamo uporabljati traktor predvsem Za prevoz. V grobem rečeno velja, da so traktorji z manjšo m°čjo, ki so običajno cenejši, uporabni le na manjših kmetijah z ^zdrobljenimi parcelami, na katerih namerava lastnik še narije kmetovati klasično, to je po starem. Za sodobno kmetijo Je nujen sodobnejši, močan traktor.
P*den se kdo odloči za nakup, naj se pogovori z lastniki P°dobnih traktorjev. Pozanima naj se tudi, kako je z zalogo servnih ddov v bližnjem servisu. Pred nakupom naj ne pozabi {^eriti, če ima traktor tipizirana priključna mesta, sicer se *jj*o zgodi, da bo kasneje razočaran ugotavljal, da ne more Pnključiti vseh orodij. Tudi nakup traktorske kabine je nujno P°treben, predvsem zaradi varnosti, saj med vozniki traktorjev bolj kot med avtomobilisti neusmiljeno kosi smrtna kosa. Odveč je posebej poudarjati, da si je treba pred nakupom tern i°r temeU‘to ogledati, si zagotoviti vse kar spada zraven, eljito prebrati priročnik in traktor postopno uvoziti, torej e Preobremenjevati.
(Po našem polju“)
poslovnih rezultatov ne bo možno doseči brez zadostnega števila strokovnjakov.
RIA BACER
Pot iz zagate?
Da širša družbena skupnost kmetijstva le ne namerava lahkomiselno pustiti na cedilu, kot črnogledo prerokujejo nekateri posamezniki, dokazujejo prejšnji teden sprejeti ukrepi republiškega izvršnega sveta ter denarna podpora, ki jo bo letos prejelo kmetijstvo. 495 milijonov novih dinarjev, kar je več kot desetina republiškega proračuna, bodo v obliki premij in prispevkov (posredno pa lahko štejemo zraven tudi kompenzacije) letos prejeli pridelovalci in rejci, da se bo vsaj delno povečala donosnost kmetovanja. Kot je vobče znano, so lani nastale velike izgube v pridelovanju mleka in v klavnicah, manjše pa tudi ponekod drugje, na splošno pa se je občutno zmanjšala rentabilnost, kar v končni posledici ogroža tudi uresničitev srednjeročnega kmetijskega programa, ki naj ima ob energiji in surovinah prednost v gospodarskem razvoju naše republike.
Kot nam je novinarjem nadrobneje obrazložil ukrepe in višino denarne pomoči za posamezne kmetijske pridelke oz. meso inž. Ivo Marenk, republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, znaša zdaj
odkupna cena za mleko 1,18 din za tolščobno enoto (prej 1,06 din), skupna premija 0,60 din (v ta namen bo dal republiški proračun 222 milijonov dinaijev, družbeni rejci pa bodo dobili za liter prodanega mleka še po 1,20 din namenskega prispevka, da bodo lahko plačevali velike anuitete modemih, vendar dragih obratov, ki razvijajo mlekarsko tehnologijo in bi brez dodatne družbene pomoči, ki bo znesla skupaj 59 milijonov dinarjev, zašli v brezizhoden položaj.
Na novo je letos uveden tudi poseben prispevek za privezovanje telet. V Sloveniji gre namreč na leto pod nož še vedno 30.000 do 40.000 telet, ki so sposobna za rejo, kar je izredno velika gospodarska škoda.
Na novo je za letos uveden tudi republiški regres, za gnojila, ki bo nadomestil izpadli zvezni regres. K boljšemu uspehu v pridobivanju mleka bo prispeval tudi rizični sklad mleka. Povečane so tudi odkupne cene govejega mesa na 29 dinarjev, kar bo seveda kljub kompenzaciji povzročilo povečanje maloprodajnih cen mesa, in to postopno do avgusta za skoraj 30 odstotkov. Prehod mora biti postopen in ne enostranski v korist rejca ali kupca. Predlagatelji ukrepov, cen in denarnih spodbud ocenjujejo, da so spremembe v sprejemljivih, razumnih mejah - tudi za potrošnikov žep -četudi v nekaterih delih presegajo dogovorjeno resolucijo o družbenoekonomskem razvoju v letu 1979.
Kakorkoli: ne da bi na vsa usta hvalili ukrepe in posredovanje ,,države", je vendarle treba reči, da so zdaj na potezi kmetijstvo samo ter njegova združenja najrazličnejših oblik. Nadaljni razvoj je tako in tako usmerjen v postopno umikanje „države“ in njenega posredovanja, vse večjo veljavo pa morajo dobiti neposredni odnosi in dogovori med pridelovalci, predelovalci, trgovci in končno porabniki ter, seveda, ekonomske zakonitosti.
M. LEGAN
[Stekla! žival ne pozna meje
Odvečen preplah ob stekli lisici, ki se je verjetno priklatila iz Avstrije - Steklino lahko obvladamo
Panika je odveč, pozornost in resnost pa sta upravičeni. Metode in sredstva, ki jih imamo na voljo, so dovolj, da obvladamo steklino, to hudo, neozdravljivo zoonozo, bolezen človeka in živali. Tako je izjavil na novinarski konferenci na sekretariatu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavnik odgovorne službe 8. februarja, potem ko so v jeseniški občini ubili lisico, za katero so nesporno dokazali, da je imela steklino.
Steklina je bolezen, ob kateri človek, ki pozna njeno nevarnost in njen potek, spreleti srh. Prenašajo jo lisice in psi klateži, okužiti pa se je mogoče le skozi rano. Preventivno cepljenje zaleže, zato je treba cepiti vse ljudi, ki utegnejo priti v stik z
okuženo živaljo. Te pa niso tako redke, kot morda razberemo iz občasnih časnikarskih obvestil. Lani so v Pomurju pri 40 ujetih lisicah odkrili bolezen. Živali ne poznajo državne meje, k nam so se priklatile iz Madžarske, vendar se je na srečo vse končalo brez tragičnih posledic za ljudi.
Letos prihaja, kot vse kaže steklina iz Avstrije, kjer so v lanskem letu ujeli 1165 obolelih živali, lisic in psov klatežev, od tega samo na Koroškem 544. Torej je nekaj naših odkritij neznatno v primerjavi s temi številkami, kar seveda ne pomeni, da smemo biti brezbrižni in omalovaževati spečo nevarnost, ki sc lahko iznenada prebudi.
M.L.
I
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
\
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Ž
I
4
4
5
s
I
*
4
4
4
4
\\
'4
*4
'4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
'4
4
4
4
S!
4
4
4
'4
'4
4
\
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL-.
Ureja:Tit Doberšek
V nadaljevanju besedila iz knjižice „Trsni izbor in vinski tipi Dravske banovine" iz leta 1935, kar smo na tem mestu objavili v prejšnjih 2 številkah Dolenjskega lista, objavljamo pod nazivom
Trsni izbor
še poudarek, da je za dolenjski cviček zadnja leta (mišljena so takratna predvojna leta v času vinske krize) čedalje večje povpraševanje in da doseže razmeroma prav ugodno ceno.
Belo dolenjsko vino
pridelujejo v krško-kostanjevi-škem okolišu v manjši meri kot cviček. To je lahko, šibko, včasi medlo, kislasto, bolj ali manj rumenkasto potrošno vino. V njem je največ kraljevine ali mo-ravne, pa tudi žlahtnine, laškega rizlinga, silvanca in raznih manjvrednih starih domačih sort npr. beline, podbela, zelenike, lipine ali lipovščine, plavca itd. Slabe sorte pridno odpravljajo in nadomeščajo z boljšimi.
Potrošijo jih izvečine doma in ob Savi navzgor do Ljubljane ter po Gorenjskem.
Novomeško-mokronoški
okoliš
v novomeškem srezu (okraju) in v zapadnem delu sreza Krško s središčem v Mokronogu. Sem spadajo tudi vinogradi v srezu Litija.
Sorte trte: rdeča kraljevina, laški rizling in žlahtnina splošno, beli burgundec, zeleni silvanec in rdeči traminec ter modre sorte: žametna črnina, modra frankinja in modra portugalka.
Podlage kakor na Bizeljskem oziroma v krško-kostanjeviškem okolišu.
Ves okoliš prideluje približno taka vina kot krško-kostanjeviški okoliš, toda več belih, ima pa razmeroma malo res ugodnih položajev ozir. pravih vinskih leg in zemelj. Okoliš obsega 3070 ha vinogradov.
Dolenjski cviček, rdeče dolenjsko vino in belo dolenjsko vino
Za obe vini velja v splošnem to, kar je povedano o vinih krško-kostanjeviškega okoliša, samo da so dolenjska vina navadno nekoliko bolj šibka, kisla, medla.
Najboljše gorice v tem okolišu so Trška gora pri Novem mestu, Grčevje, Vinji vrh in Hmeljnik. Skoraj povsod drugod so bodisi lega, bodisi podnebne razmere bolj ali manj neugodne ali pa so
vinogradi zasajeni še s starimi, ^ malo vrednimi domačini sorta- > mi. To velja zlasti za litijsko-tre- ^ banjško okolje na skrajni meji ^ dolenjskega vinarstva.	^
Po Dolenjskem in Beli krajini ^
imajo ponekod navado, da pustijo tudi belo drozgo kipeti kakšen dan ali dva na tropu. Dolenjci pravijo, da vino »kuhajo na tropu" (stari vipavski način). Tako dobijo bolj trdo, zagatno, nekoliko rumenkasto vino. Dolenjsko črnino pridelujejo v manjši meri (v zadnjem času proizvodnja narašča) po vsem Dolenjskem, torej v krško-kostanjeviškem in novo-meško-mokronoškem vinarskem okolišu, pa tudi po sosednjem Bizeljskem z brežiškim Posavjem.
BELOKRANJSKA ČRNINA tudi ni mnogo drugačna. Pridelujejo jo predvsem iz žametne črnine (kavčine) z manjšim pridatkom drugih modrih sort (modra frankinja, modra portugalka). Drozgo običajno puste kipeti 5 do 7 dni, nakar šele prešajo.
Dobra črnina je sijajna, granatno rdeča ali rubinasto rdeča, ni pretrda ne prekisla: zato je jako priljubljena osvežujoča pijača, ugoden nadomestek - vsaj od najboljših letin - za kraški teran.
Odbrana dolenjska in bizeljska vina
Po Dolenjskem, Belokranjskem in Bizeljskem z brežiškim Posavjem je nekaj večjih naprednih vinogradnikov, ki imajo zgledne čiste nasade in napravljajo odbrana vina: beli burgundec, silvanec, traminec, laški rizling, idr. Ta vina dosežejo pri pravilnem kletarjenju prav visoko stopnjo popolnosti in dokazujejo, da moremo tudi v tako imenovanem kvantitetnem okolišu pridelati prvovrstna, uglajena, kvalitetna vina.
V tem pogledu prednjačijo banovinska kmetijska šola na Grmu, graščine Klevevž, Prežek, Bršljin, Brežice, Bizeljsko, potem trapisti v Rajhenburgu s svojim sremičanom, kartuzijanci v St. Jerneju in še nekateri drugi vinogradniki. Iskra klevevška odbrana vina iz goric v Bojniku so dala ime temu vinskemu vrhu in podžigajo.
Površine:
Bizeljsko z brežiškim Posavjem 1860 ha vinog. Krško-kostanjeviški okoliš
2220 ha vinog. Novomeško-mokronoški okoliš 3070 ha vinog. 7150 ha vinog. O črnomaljsko-metliškem vinorodnem okolišu bomo pisali drugič.
DT
Q
LEV
lECMPML ILMW
LJUBLJANA VOŠNJAKOVA 1 JUGOSLAVIJA
Želite madžarsko vzdušje? Zakaj v Budimpešto?
Hotel Lev v Ljubljani prireja dneve MADŽARSKE KULINARIKE do 18. MARCA, če boste po večerji potrebovali prenočišče, ga poprej rezervirajte na telefonsko številko (061) 310-555. S predložitvijo tega oglasa vam Hotel Lev nudi prenočišče z zajtrkom za samo 150,00 dinarjev.
OBRTNIKI!
Obrtno združenje in Obrtna zadruga HRAST, Novo mesto, organizirata strokovno potovanje na svetovno znani
OBRTNI SEJEM
v Miinchnu
21.,	22. in 23. marca 1979 z ugodnimi pogoji.
Prijave in informacije v Obrtni zadrugi HRAST, Novo mesto, Dalmatinova 1, ali po telefonu (068) 22-802, do 5. marca 1979.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ..PIONIR" NOVO MESTO, Delovna skupnost skupnih služb objavlja naslednja prosta dela in opravila: 1. 2 KNJIGOVODJI I. 2. 2 KNJIGOVODJI II.
3. 1 KNJIGOVODJA OD
POGOJI za sprejem:
1.	končana ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj
Z končana ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj
3.	končana ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj
Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „PIONI R", kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37, Novo mesto.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa.
KOMUNALNO IN OBRTNO PODJETJE BREŽICE objavlja prosta dela in naloge v cestni službi KOP Brežice, in sicer: 1 DELAVCA ZA VODENJE TEHNIČNE SLUŽBE pri vzdrževanju, rekonstrukciji, modernizaciji in gradnji cest, trgov, ulic ter javnih površin.
Pogoj: gradbeni tehnik ali gradbeni delovodja z večletno prakso za opravljanje zgoraj navedenih del in nalog. Ostali pogoji so razvidni na oglasni deski Skupnosti za zaposlovanje v Brežicah ali v splošnem sektorju delovne organizacije.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave v skladu s pogoji objave do 8. marca 1979.
r
MERCATOR KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA
Delovna organizacija Mercator Kmetijski kombinat Sevnica
OBJAVLJA
javno ustno licitacijo, ki	,
bo dne 26. 2. 1979 ob 8. uri v prostorih pri Mehanični delavnici v Sevnici, Cesta na grad 29, za prodajo rabljenih osnovnih sredstev:
Izklicna cena
1. Škropilnica „MARIBORKA" (300	I)	2.000,00 din
2. Škropilnica „MARIBORKA" (300	I)	800,00 din
3. Traktor IMT 558	50.000,00 din
4. Traktor Steyr	70.000,00 din
5. Pluft dvobrazdni	2.000,00 din
6. Plug, dvobrazdni	1.000,00 din
7. Plug, trobrazdni	2.000,00	din
8. Prekopalnik „MOTO GUZI"	8.000,00	din
9. Nahrbtna motorna škropilnica ,,LERA"	1.000,00 din
10. Nahrbtna motorna škropilnica „LERA"	800,00 din
11. Plug, enobrazdni obračalnik 16	1.000,00	din
12. Trosilec za umetni gnoj „IMT"	800,00	din
13. Trosilec za umetni gnoj „IMT"	500,00	din
14. Grabeži, traktorski	700,00	din
15. Krožne brane - ogrodje	500,00	din
16. Glava dvobrazdnega pluga	300,00	din
17. Sad škropilnice ..Maribor"	1.000,00	din
18. Obračalnik „Sonce" 5 (nekompleten)	500,00	din
19. Ogrodje kultivatorja	200,00	din
Poleg teh predmetov je na prodaj še 4.000 sadnih zabojev različnih velikosti po 4,00 do 5,00 din. Najmanjša količina prodaje je 50 kosov.
Pravico do licitacije osnovnih sredstev imajo vse pravne in fizične osebe, ki pred licitacijo plačajo 10-odstotni polog. Ogled predmetov je možen na dan licitacije od 6.— 8. ure na mestu licitacije.
PETROL
PETROL LJUBLJANA TOZD TRGOVINA NA DROBNO PE BREŽICE
razglaša prosta dela in naloge SNAŽILKE na benc. črpalki Novo mesto II, Cesta herojev 32
Pogoji: NK delavka
Dela in naloge se združujejo za nedoločen čas z delovnim časom 3 ure dnevno.
Poskusna doba traja 3 mesece.
Lastnoročno napisane ponudbe s kratkim življenjepisom je treba poslati v roku 15 dni po objavi na upravo PE Brežice, Gornji Lenart 1.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izteku razpisnega roka.*
Komisija za delovnna razmerja EMONA hoteli Ljubljana TOZD ZDRAVILIŠČE ČATESKE TOPLICE 68250 Brežice objavlja prosta dela in naloge - ZDRAVNIK SPECIALIST FIZIKALNE MEDICINE IN REHABILITACIJE ALI ZDRAVNIK SPLOŠNE PRAKSE
Pogoji: opravljen spec. izpit, odslužen vojaški rok, poskusno delo 3 mesece, delo je za nedoločen čas.
Stanovanja ni
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi najkasneje v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po poteku objave.
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO ____________________
OBVEŠČA LASTNIKE GOZDOV, da priglasijo sečnjo lesa za domačo uporabo in blagovno proizvodnjo ter posek novoletnih jelk v letu 1979 področnim temeljnim organizacijam kooperantov v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem. Priglasitev napišejo na obrazcu, ki ga dobijo v pisarni navedenih TOK ali revirnih vodstev. Priglasitev odpošljejo, oz. oddajo do 30. aprila 1979. Temeljne organizacije kooperantov prosijo lastnike gozdov, da zaradi racionalizacije dela upoštevajo to obvestilo. Prošnje, poslane po tem datumu, bo TOK reševala le v izjemnih primerih.
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA POSAVSKA BANKA KRŠKO
Komisija za delovna razmerja
oglaša za nedoločen čas s polnim delovnim časom naslednja prosta dela in naloge:
v odseku blagajne in likvidature 1. REFERENTA ZA DINARSKE POSLE S PREBIVALSTVOM (delo v izmeni) v oddelku računovodstva 2. REFERENTA OBDELOVALCA DINARSKE DOKUMENTACIJE v odseku sredstev in kreditne bilance 3. REFERENTA ZA DEPOZITNA SREDSTVA
Pogoji za zasedbo delovnih opravil:
Pod 1, 2 in 3: ustrezna srednja šola z zaključnim izpitom in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj
Kandidati za objavljena delovna opravila naj priložijo prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah tudi dokazila o šolski izobrazbi.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 45 dneh po objavi.
Nepopolnih in po objavnem roku prispelih prijav ne bomo upoštevali.
Prijave pošljite na naslov:
Ljubljanska bapka Temeljna posavska banka Krško Komisija za delovna razmerja Krško, Trg Matije Gubca
Komisija za delovna razmerja delavcev Trgovskega in proizvodnega podjetja „VELETEKSTIL"
TOZD Trgovina na drobno Ljubljana, Masarykova 17
objavlja prosto delovno mesto
1 PRODAJALCA ( ke) ZA POSLOVALNICO V ČRNOMLJU
Pogoj: KV prodajalec, po možnosti tekstilne stroke ter vešč blagajniških del v poslovalnici.
Osebni dohodek po pravilniku delitve dohodka in osebnih dohodkov.
Pismene ponudbe sprejema Komisija za delovna razmerja pri „Veletekstilu" TOZD Trgovina na drobno, Ljubljana,
Masarykova \7, 15 dni po objavi.
*-----------------------    7	"\
SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI STROKOVNA SLUŽBA OBMOČNA DELOVNA ENOTA NOVO MESTO
objavlja
PROSTA DELA IN NALOGE ADMINISTRATORJA INVALIDSKE KOMISIJE
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
dveletna administrativna šola ali osemletka in enoletni strojepisni tečaj — znanje strojepisja.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili na naslov:
SKUPNOST POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI, STROKOVNA SLUŽ-BA-OBMOČNA DELOVNA ENOTA NOVO MESTO, Prešernov trg 9,
Prijavni rok je 15 dni po objavi.
ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA SK MIRANA JARCA V NOVEM MESTU RAZPISUJE DELA IN NALOGE
KNJI ZNI CARJA - SPR EM LJEVALCA BIBLIOBUSA IN VOZNIKA BIBLIOBUSA za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo je dopoldan in popoldan.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
1.	Knjižničar—spremljevalec bibliobusa:
— končana srednja šola
— odslužen vojaški rok
— smisel za delo s knjigami in bralci Z Voznik bibliobusa:
— končana osemletka
— odslužen vojaški rok
— vozniški izpit C kategorije
— smisel za delo s knjigami in bralci
Poskusna doba je 2 meseca. OD po pravilniku o osebnih dohodkih.
Stanovanja ni.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj priložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev in kratek življenjepis.
Vse informacije lahko dobijo kandidati pri upravi Studijske knjižnice Mirana Jarca, Komandanta Staneta 26, Novo mesto.
Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 15 dneh.
OBVESTILO! Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Ljubljana organizira v organizaciji Izobraževalnega centra za tehniške stroke Novo mesto višješolski študij gradbeništva ob delu in se bodo prva predavanja začela v petek, 16. 2. 1979 ob 16. uri, v prostorih starega Dijaškega doma v Šmihelu, Kristanova 60. Ker je na razpolago še nekaj prostih mest, obveščamo zainteresirane, da se za ta študij lahko še naknadno prijavijo. UPRAVA
pisma
in
odmevi
čabranka združuje, ne loči
Na bregovih Kolpe in Cabranke se utrjuje sodelovanje Hrvatov in Slovencev — Hrvatski gostje v Osilnici
Srednjeročni načrt 50 milijo-•nov starih milijard) din investicij v majhni krajevni skupnosti Osilnica v kočevski občini se je ob sprejemu mnogim dozdeval utopija. Na skupščini KS, ki je bila v nedeljo,
‘1- februaija, pa so ugotovili, ua bo načrt v predvidenem roku v celoti izpolnjen ali pa celo presežen.
Poročali smo že o 13 km vodovodov, ki so jih v glavnem že zgradili s prostovoljnim delom občanov (12.550 delovnih ur) in voja-IIV re ^n‘ Je začel delati obrat v, že prej pa obrat Tekstilane in nova zdravstvena postaja. Asfaltirali so tudi več cest. V gradnji je novi
Šentjanž: obveznice za dvorano
Navkljub prizadevnosti šentjanške krajevne skupnosti dela pri obnovi Prosvetnega doma še niso zaključena. Za zaključna dela je zmanjkalo denarja. Krajani iščejo vse možnosti, oa bi slednjič le prišli do prepotrebnega prostora za prireditve. Hvalevredna je pobuda z zadnjega občnega zbora društva upokojencev. Zbrani upokojenci sc namreč izrazili Pripravljenost prispevati obveznice posojila za ceste. To pobudo sprejemajo tudi ostali zaposleni na območju krajevne skupnosti. Z ustrezno pomočjo občinske kulturne skupnosti bi dela lahko še letos zaključili.
VSE O NADALJNJEM ŠOLANJU
V sredo, 7. februarja, je OK ZSMS Črnomelj pripravil posvet, na katerem so se dogovorili o akciji mladinske organizacije pri pripravi za vpis na srednje, višje in visoke šole. Zadnja leta se je namreč izkazalo, da mladi, ki končujejo osemletko in srednje šole, kaj malo vedo o možnostih za nadaljnje šolanje. V akciji, ki se je že začela, vodita pa jo konferenci mladih v izobraževanju in mladih delavcev, bodo bodočim dijakom in študentom predstavili možnosti šolanja na srednjih, višjih in visokih šolah, da bodo tako lažje odločili za vpis.
Zmešane novosti
Čudne dogodivščine in navade v denarnem pro-_____________metu
V zadnjem času nastajajo razni zapletljaji z nakazovanjem denarja po pošti ali po banki. Tako dobiš ob naročilu knjig pri raznih založbah od teh založb tudi položnice, da boš z njimi nakazoval denar. Ko prideš z njimi na pošto, ti povedo, da položnica ni prava. Kupiti moraš novo, ki velja kar 4 din.
Ljudje zaradi tega negodujejo. Ali res v Jugoslaviji ne znamo natisniti niti pravih položnic, oz. ali jih tako hitro spreminjamo, da niti založbe ne vedo, kakšna položnica je trenutno v veljavi?
Seveda taka položnica ne velja uiti na banki, vendar tu dobiš nove vsaj brezplačno. Lahko pa tudi prepustiš skrb plačila obro-kov za knjige banki, če podpišeš nalog za vsakomesečna nakazila s svojega tekočega računa Seveda pa boš nemalo začuden, ko Cez nekaj mesecev dobiš od založbe opomin, zakaj ne plačuješ obrokov, čeprav po bančnih izpiskih vidiš, da tvoje obroke redno nakazujejo.
Zakaj je vse to potrebno in kje se stvari zatikajo, boš težko ugotovil. Ob tem se lahko samo spomniš na angleške banke, ki •vplačujejo denar (če velja verje-*■ tistemu, kar smo brali pred ®ti v časopisih) ne le na vsak Podpisan papir, ki ga napiše tisti, ki ima denar v banki, ampak
.	v,,ul	V	UUIIM, UlllJJdlV
ydi če ta napiše svoj zahtevek deščico, lubje ali celo na -jajce!
Dl> zaključku naj omenim še "fikoliko čudno navado PTT. Ta Zaračuna posebno poštnino tudi a denar, ki ga plačaš na pošti za P ačilo računa njihovega podje-Ja, se pravi za PTT (na primer ačun za telefon). Po isti logiki 1 bili tudi v vseh drugih OZD opravičeni pri kasiranju računov z. plačevanju pri svojih blagaj-fc zaračunavati posebne stro-■ ke za to kasiranje".
J. PRIMC
sianovanjsko-poslovni objekt s šolo itd.
Seje so se udeležili tudi predstavniki sosednje KS Cerovo na Hrvaškem. Predsednik te KS je sodeloval predvsem v razpravi o letošnjih nalogah in načrtih obeh teh KS, ki ju republiška meja ne ločuje, ampak združuje. Tako nameravajo zgraditi ali obnoviti nekatere mostove preko rek, urediti pot oz. cesto proti izviru Kolpe. Skupno bodo varovali okolje, predvsem reki Kolpo in Čabran-ko. S skupnimi prizadevanji so zgradili predvsem Hrvatje na slovenski strani (pri Čabru) TV pretvornik, razmišljajo pa še o gradnji novega, ki bi spet deloval za slovensko in hrvaško območje.
Zgledno sodelujejo tudi že doslej na mnogih področjih. Tako se Hrvatje ali Slovenci zaposlujejo v tistih proizvodnih obratih, ki so jim pač bliže, ncglcdc na republiško mejo. Celo na območju šolstva zelo tesno sodelujejo.
J. PRIMC
O AKTIVNOSTI MLADIH
Prejšnji četrtek je metliško občino obiskala delegacija republiške konference ZSMS. Obiskali so delovno organizacijo, krajevno skupnost in osnovno šolo ter se pogovarjali s političnim aktivom občine. Seveda je bila v vseh pogovorih v središču zanimanja aktivnost mladih v metliški občini po kongresu ZSMS.
RAZSTAVA MLADIH FOTOAMATERJEV
Mladi metliški fotoamaterji, združeni v klubu ,,Fokus“, so v knjižnici pripravili razstavo svojih fotografij. Razstava bo na ogled do konca tega meseca. Kljub temu da so zagnani fotoamaterji deležni kaj malo pomoči, so temu svojemu konjičku zelo predani in pripravljeni zanj žrtvovati ne samo prosti čas, marveč tudi znaten del svojih skromnih denarnih sredstev. Čeprav tihi in skromni, sodijo med bolj delavna metliška mladinska društva.
ZASTOJ PRI CESTI
Cesta od Sodražice do Boncarja in meje s cerkniško občino ne bo dograjena letos oz. v tem srednjeročnem obdobju. Ko bo v načrtu predvideni denar porabljen, bodo dela prekinjena in se bodo nadaljevala predvidoma šele leta 1981, se pravi v obdobju novega srednjeročnega načrta, v katerem bo imela ta cesta - vsaj po dosedanjih zatrjevanjih odgovornih - prednost, oz. kot strokovno pravijo, „visoko prioriteto"
SIS VEČ ZA BORCE
Komisija za zadeve invalidov in borcev NOV pri občinski skupščini v Trebnjem ugotavlja, da se morajo samoupravne interesne skupnosti v občini tvorneje vključevati v reševanje zadev borcev. Samoupravna stanovanjska skupnost je npr. že lani dobila od občinske skupščine zadolžitev za reševanje stanovanjskih zadev borcev. V tako kratkem času, razumljivo, ni bilo mogoče storiti kaj korenitejšega. V letošnjem delovnem programu bi moralo to vprašanje najti mesto.
VEČ PRIHODNJIČ
Te dni se je dogajalo v kočevski občini marsikaj zanimivega, o čemer tokrat zaradi pomanjkanja prostora še ne moremo podrobneje poročati.
DVEMA NAGRADI - V petek zvečer je bil v NAMI sprejem za kulturne delavce občine Kočevje, na katerem sta nastopila moški pevski zbor, ki praznuje 5-letnico obstoja in harmonikar Bojan Kovač; predsednik Kulturne skupnosti Julij Plut pa je podelil tudi nagradi dolgoletnima zaslužnima delavcema na področju kulture Edvardu Rusu in Matiji Gladu.
KRST PRI SAVICI - V Mozlju pri Kočevju je mladina organizirala v soboto zvečer uspel ..Prešernov večer" po idejni zamisli Lojzeta Staniča. V dvorani sta bili obešeni razen slike predsednika Tita še sliki pokojnih politikov Borisa Kidriča in Edvarda Kardelja.
30-LETNICA - Na ponedeljkovem sestanku, ki ga je sklical predsednik občinske skupščine Savo Vovk, so razpravljali o pripravah na proslavo 30-letnice obrambne vzgoje mladine, o pripravah na letošnja tekmovanja iz obrambne vzgoje in o delovnem programu v letošnjem jubilejnem letu.
J. P.
mm sm
Trt«
IJtatti/TUAUjO'
TOPLIŠKI MLADINSKI KLUB DELA
Mladinski klub iz Dolenjskih Toplic je 7. februarja v svojih prostorih organiziral predavanje o kozmetiki. Predavateljica Lidija Ravbar je navzoče seznanila z zgodovino, vlogo in z bodočnostjo kozmetike, na koncu pa še naličila dve udeleženki. Predavanja so se razen mladincev udeležili tudi starejši krajani, ki so dejali, da bi se takih predavanj še mnogi radi udeležili. Klub pripravlja tudi razstavo gobelinov, ki bo odprta v soboto, 17. februarja, v prostorih muzeja NOB. Gobeline in tapiserije bodo razstavljali krajani.
IGOR LUKŠlC Dolenjske Toplice
KULTURNI OBISK
Za slovenski kulturni praznik smo učenci višjih razredov osnovne šole Žužemberk odšli v Ljubljano. V Pionirskem domu smo si ogledali dve predstavi: Pastirici ob plesu in kresu in Abecedarijo. Želimo si, da bi kulturne praznike še počastili na tak način.
TANJA KASTELIC OŠ Žužemberk
POČASTILI SMO OBLETNICO PREŠERNOVE SMRTI
Na trebanjski šoli smo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili tri proslave in razstavo. Učenci 5. in 6. razredov so imeli proslavo v telovadnici, kjer so nastopili gojenci glasbene šole, mladi lutkaiji, recitatorji in mladinski pevski zbor,, scdmošolci in osmošolci pa smo v prosvetnem domu prisluhnili koncertu Tria Lorenz. Tudi učenci popoldanskega pouka so pripravili prisrčen program. V šolski avli smo pripravili razstavo izvodov Prešernovih Poezij, šolska in druga glasila.
MATEJA NOVAK OŠ Jože Slak - Silvo Trebnje
GLASBENA
PRIREDITEV
Ob 130-letnici smrti našega pesnika Franceta Prešerna smo učenci višjih razredov OŠ Milka Sobar-Na-tasa poslušali koncert uglasbenih Prešernovih pesmi s programa Glasbene mladine Slovenije. Pesmi so nam predstavili: Ileana Bratuž-Kac-janova, Jože Stabej in Igor Dekleva. Pevcema in pianistu smo se za nastop zahvalili s cvetjem in dolgim aplavzom.
ANDREJA KOCJANClC Novo mesto
RAZSTAVA ZA PRAZNIK
Za slovenski kulturni praznik smo člani novinarsko-literarnega krožka pripravili razstavo, posvečeno pisatelju Mišku Kranjcu ob njegovi sedemdesetletnici. Nekaj fotografij smo zbrali sami, nekaj pa so nam jih poslali pionirji osnovne šole v Veliki Polani. Od novomeške Studijske knjižnice smo dobili okrog 80 knjig. Nekaj misli nam je napisal celo pisatelj sam.
TANJA KASTELIC OŠ Žužemberk
ZAGREB VABI
Mislim, da bi lahko tudi mladina Dolenjske obiskala Zagreb in njegovi veliki kulturni ustanovi: Hrvatsko narodno gledališče in dvorano Vatroslava Lisinskega. Zadnji tak obisk so opravili ob pomoči članov K PD Slovenski dom mladinci iz Ptuja. Ogled veličastne zgradbe Hrvatskega gledališča in palače Vatroslav Lisinski bi naredil nepozaben vtis na mladino podeželskega mesteca, kot je Novo mesto, da sploh ne govorim o velikem in imenitnem gledališkem kolektivu, ki nastopa doma in po svetu.
KARLO JAKŠE Zagreb
KOČEVJE: KULTURNI TEDEN
V počastitev 130-lctnicc Prešernove smrti smo v Kočevju organizirali kulturni teden. 5. februarja 1979 smo na šoli odprli razstavo knjig Mladinske založbe, ki so jo obiskali vsi učenci. Dan kasneje smo se zbrali na literarnem večeru. Obiskal nas je pesnik Ivan Minatti, na večeru pa sta bila tudi pesnica Marjanca Colarič in pisatelj Miha Mate. 8. februaija smo imeli glavno proslavo, na kateri je ravnateljica podelila mladim ustvarjalcem knjižne nagrade.
NOVINARSKI KROŽEK 5.a, OŠ Kočevje
SPOMINSKA LIPA - Končno so se začele prebivalcem Tržišča v sevniški občini uresničevati dolgoletne sanje. Pred kratkim so namreč začeli v Tržišču graditi novo šolo. Po krajši slovesnosti in govorih so zasadili spominsko lipo, pionirji in mladinci pa so k njenim koreninam postavili steklenico, v kateri so pustili sporočilo, kdaj so začeli graditi novo šolo, zraven pa so tudi podpisi učencev in učiteljev. (Foto: Novinarski krožek OS Tržišče)
Pretvornik nared do maja
Gradnja televizijskega pretvornika na Plešivici, za katerega sta se zavzeli krajevni skupnosti Dolenjske Toplice in Žužemberk, lepo napreduje. Kaže, da bo začel pretvornik, ki bo vreden 3.400.000 din, delovati v letošnjem aprilu ali maju. Zavod RTV Ljubljana bo zanj prispeval
1.080.000 din, občinski samoupravni skupnosti za kulturo in izobraževanje 520.000 din, delovna organizacija Krka s tozdom Zdravilišča
480.000 din in organizacije združenega dela, ki zaposlujejo občane iz obeh krajevnih skupnosti, okoli
400.00 din na delavca. Vse ostalo pa bi morali zagotoviti lastniki sprejemnikov v obeh krajevnih skupnostih.
Člani odbora za gradnjo pretvornika zaradi tega naprošajo vse lastnike televizijskih aparatov, naj čim-prej izpolnijo svojo obveznost, kajti tudi v tem primeru velja, da kdor hitro da, dvakrat da. Lahko zapišemo, da so v žužemberški krajevni skupnosti že zbrali okoli 200.000 din, v Dolenjskih Toplicah in Uršnih selih pa so z akcijo začeli te dni in kaže, da bo zelo lepo uspela. Za zbiranje denarja so zadolženi novoizvoljeni vaški odbori SZDL in člani osnovnih organizacij ZSMS. Marsikdo bo lahko namesto denarja dal tudi obveznice za ceste. Zelo lepo so se izkazali na primer vaščani iz vasi Reber. Čeravno v marsikateri hiši še nimajo televizorja, so akcijo vseeno podprli. Kritizirati pa moramo nekatere aktiviste, ki niso dovolj prizadevni in ovirajo sicer lepo napredujočo akcijo.
Ob koncu lahko zapišemo, da so se delovne organizacije lepo odzvale
prošnji, naj hitro prispevajo svoj del. Izkazali so se Novoles, Krkin tozd Zdravilišča, Iskra s svojimi tozdi, Straški Gorjanci, Dolenjka, Bor iz Dolenjskih Toplic, Ribogojstvo z Dvora, KZ Žužemberk, GG tozd Straža je zgradilo cesto proti pretvorniku. Prispevki bodo še prihajali, svoj del pa bodo nakazali tudi iz grosupeljske občine, kajti novi pretvornik bo omogočil boljšo sliko tudi krajevni skupnosti Zagradec.
JO ZE TOMLJE
Matija Letig
GIMNAZIJCI IN NAGRADE
Po že ustaljeni navadi so dijaki novomeške gimnazije tudi letos s pestrim programom počastili slovenski kulturni praznik. Posebno pozornost je tokrat pritegnila zanimiva scena, po recitacijah del mladih ustvarjalcev pa so objavili rezultate natečaja gimnazijskega MKUD. Za literarne stvaritve so podelili pet nagrad; prvo je dobila Lidija Gačnik za „Balado o človeku", drugo Karmen Kenda in Andreja Pleničar, tretjo pa Jolanda Rep-še in Milan Rman. Med likovniki je bil najboljši Dušan Plut, drugo in tretjo nagrado pa sta prejeli Jelka Lešnjak in Vesna Stepišnik. Z glasbenega področja ni bilo prispevkov, za umetniško fotografijo pa je dobil prvo nagrado Bojan Radovič, drugo Andrej Vire, tretjo Sašo Fuis in Vladimir Jurekovič, Smiljan Pavšič pa je bil pohvaljen.
A. VIRC
V Vasi-Fari ob Kolpi so 8. februaija pokopali Matijo Letiga, znanega političnega in družbenega delavca s tega območja, ki bi čez nekaj dni dopolnil 79 let.
Kot napreden človek se je že prvo leto vojne odločil za boj proti okupatorju. Bil je aktivist OF in funkcionar te organizacije, partiza-nil pa je v kočevskem bataljonu, Zorkovi četi, Sercerjevi brigadi, Notranjskem odredu in narodni zaščiti. Ob koncu vojne je bd starejši vodnik, takoj po vojni pa je postal sekretar OF in narodne zaščite. V vsem povojnem obdobju je prizadevno delal v SZDL, ZZB in drugih organizacijah ter društvih.
Posebno je bil znan po organizaciji osvoboditve Broda na Kolpi na večer pred 1. majem 1942. Takrat so to utrjeno postojanko s prevaro, ki se je je domislil Matija Letig, zasedli samo trije partizani in on. Razorožili so financarje in žandarje, medtem ko je italijanska posadka že preizapustila ta kraj.
Pred vojno, med njo in po njej se je vedno prizadeval tudi za sodelovanje in bratstvo s sosedi Hrvati. Dobri odnosi, ki vladajo med obema narodoma na tem območju, so torej tudi sad njegovega dela.
Za svoje delo in zasluge je prejel več odlikovanj in priznanj. Omenimo naj le red za hrabrost in medaljo zaslug za narod druge stopnje.
J.P.
Tako je v Metliki
Nikakor vam ne priporočam, dragi Metličani, da zbolite, oziroma, da vam zboli otrok. Ce se bo to zgodilo, boste nad našim zdravstvom zelo razočarani. 4. februarja mi je zbolela 3 mesece stara hčerka. Imela je vročino, zato sem želel poklicati zdravnika. Ker dežurne zdravnice ni bilo, sem dežurnemu pustil naslov s prošnjo, naj pride zdravnik, brž ko bo mogeL Doma smo čakali ves popoldan in vso noč. V ponedeljek zjutraj sem ponovno odšel v zdravstveni dom, saj hčerki ni bilo bolje. Izvedel sem, da je bila zdravnica obveščena že v nedeljo, in odšel sem k njej. Ko sem jo povprašal, zakaj je ni bilo, je odgovorila: „Mislila, sem da ni ravno nujno. Zakaj pa je niste prinesli k meni? Jaz vas ne bom iskala po Metliki"
Povedal sem ji, da nimam avta in da je do zdravstvenega doma več kot kilometer. Odgovorila je: „Kako pa ste sedaj prišli in zakaj ste brez avtomobila? Pa menda hčerka ni na smrt bolna. . ."
Tako se dogaja v Metliki. Ce zbolite; nikar ne kličite zdravnika toliko časa, dokler niste prepričani da boste vsak čas med pokojnimi Naj vas tudi ne jezi če morate čakati v ambulanti 6 ali 7 ur. Tako se pač dogaja v Metliki.
PRIMOŽ KRZE Metlika, CBE 4
JUSTINA GLAGOVŠEK
Bilo je 29. januarja letos, ko se je Justina Glagovšek odpravila v Šaleško dolino, da bi obiskala sestro ter se oglasila v zdravstvenem domu. Usoda je hotela, da avtobus, s katerim se je peljala Justina, ni prišel na cilj. V hudi prometni nesreči je umrla tudi vestna uslužbenka Metalne tozd Senovo iz Gorjan pri Koprivnici. Justino, našo nepogrešljivo sodelavko in prijateljico, bomo pogrešali vsi, zlasti pa njena sinova Rudi in Andrej ter njen mož Jože. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
J. MOŠKON Mali Kamen 4, Senovo
LOKA: KULTURNI DAN
10. februarja so imeli v Loki kulturni dan, na katerem so počastili tudi spomin velikega revolucionarja in misleca Edvarda Kardelja Nas-‘opili, so osnovnošolci, mladinci in moški pevski zbor, slavnostni govor pa je imel predsednik PD Primož Trubar Frane Strajnar. Kulturni dan je popestrila razstava domačega li-kr  - ’	-
kovnega pedagoga tovariša
ča.
Bogovi-S. SKOČIR
Slavje kapelskih gasilcev
Od začetka gradnje gasilskega doma je minilo 50 let — Številna priznanja za prizadevno delo in pomoč
Do 1929. leta so imeli kapelski gasilci svoje orodje shranjeno kar pod kozolcem, zato so začeli graditi dom. Ob orodjarni in sušilnem stolpu je v Kapelah zrasla tudi dvorana, ki je največja daleč naokoli in služi krajanom pri kulturnem in prosvetnem udejstvovanju.
Kapelski gasilci so petdesetletni-' co svojega doma združili z letno konferenco društva. O prizadevanjih in uspehih je govoiil Franc Urek st.,
PESMI MLADIH — Mladinci iz novomeške Krajevne skupnosti Majda Šilc so v sodelovanju z mladimi iz KS Grm — Kandija pripravili koncert protestnih pesmi v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Prireditev je bila v prostorih vrtca v Kristanovi ulici. Nastopili so: Mateja Koležnik, Miran Kotnik in Trio Ragov log, ki ga sestavljajo Robert Rodič, Tomaž Zorko in Dušan Prosinečki. Skoda, da so nevzgojeni mlečnozobci na ulici motili prireditev. Na sliki: Trio Ragov log in kantavtor Miran Kotnik. (Foto: Andrej Vire)
domači pevski zbor pa je zapel nekaj pesmi. Ob tej priložnosti je krajevna konferenca SZDL Kapele podelila priznanja OF kapelski gasilski godbi, tamkajšnjemu gasilskemu društvu ter tovarišema J. Štraserju in B. Cvetkoviču. Trem prizadevnim gasilcem (F. Cvetkoviču, F. Kežma-nu in F. Novoselcu) je brežiška gasilska zveza podelila občinsko priznanje, za vzorno delo pri urejanju okolice doma in za delo z najmlajšimi člani gasilskega društva pa je društvu in nekaterim posameznikom dodelilo priznanje turistično društvo skupaj z občinsko turistično zvezo in kapelskim DPM. Za strokovno, denarno in mateialno pomoč pri gradnji doma pa je gasilsko društvo podelilo diplome in priznanja posameznim zaslužnim članom in krajevnim družbenopolitičnim organizacijam.
F. UREK
ČISTILKE SE TRUDIJO
Učencev metliške osnovne šole ne moti hrup s ceste. Stavba stoji na pobočju hriba Veselica in je zelo velika. Premore 23 učilnic, s telovadnico pa je povezana s pokritim prehodom. Šolski prostori so zmeraj čisti, za kar skrbijo tri čistilke. Delajo v izmenah, njihovo delo pa ni lahko, posebno zdaj pozimi, ko učenci prihajamo v šolo z mokrimi m blatnimi čevlji, v šolsko avlo pa zanašamo tudi sneg.
Člani novin. krožka
TELEVIZIJSKI SPORED
TOREK, 20. II.
JUGOBANKA
PETEK, 16. II.
aUGbBANKA
1
9.00 TV V SOLI: Ruščina, Od petka do petka, Električna napetost
10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina
15.00 TV V SOLI, ponovitev
17.15	POROČILA
17.20	DOŽIVLJAJI MAČKA TOSE Na sporedu bo prva od šestih lutkovnih zgodb o dogodivščinah prekanjenega in navihanega mačka Toše, o Triši, starem lastniku mlina, in psu 2uči, s katerima si je maček nenehno v laseh.
17.35 POLETJE S KATKO
18.05	NARODNA GLASBA
18.35 OBZORNIK
18.45	SPOZNAVAJMO NASE MORJE
Predzadnja oddaja nanizanke o Jadranskem morju bo govorila o tem, kako se ljudje okoriščajo z naravnim bogastvom morja in njegovih obal. Med številnimi mineralnimi
snovmi izkoriščamo pri nas le natrijev klorid, to je sol. Morsko dno je pravcata zakladnica gradbenih materialov, npr. mivke in peska, pogosta pa so tudi nahajališča lepega kamna, ki je zelo cenjen v gradbeništvu. Priobalna zemlja sicer ne velja za najbolj rodovitno, pa je vseeno ko nalašč za vinsko trto, oljko, sadno drevje in povrtnine. Značilnost obmorskih krajev je tudi vzreja drobnice, zlasti ovac.
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 PETA STRAN STUDIA, za-bavnoglasebna oddaja
21.00 LEE HARWEY OSWALD
21.45	TV DNEVNIK
22.00 625
22.20	NOČNI KINO: ODREŠITEV Ameriškega režiserja Johna Boor-mana poznamo po številnih filmih -Dvoboj na Pacifiku, Leo Poslednji, Zardoz, to so naslovi najbolj uspelih - v kinematografih pa smo imeli priložnost videti tudi njegovo stvaritev Odrešitev, film, ki ga je po scenariju Jamesa Dickeyja posnel 197 2. Gre za zgodbo o štirih prijateljih, ki se s kanuji odpravijo po divji reki. Pri sebi imajo le najnujnejše,
njihova dogodivščina pa naj bi dokazala, da človek lahko kljubuje v še tako krutih naravnih pogojih. Prvi dan poti mine po načrtu, ko pa se naslednji dan dvojica izkrca na bregu reke, ju napadeta dva domačina. Ne le narava, pač pa tudi človek pokaže zobe. Da bi rešil prijatelja, eden od četverice ubije napadalnega domačina, čolni se razbijejo ob skalah, neznančeva roka usmrti enega od prijateljev ... Po vrnitvi iz divjine šerif sicer ne verjame zgodbi o nesreči, ki so si jo izmislili, ker pa nima dokazov, ne nadaljuje preiskave. Glavne vloge igrajo John Voight, Burt Reynolds, Ned Beatty, Ronny Cox in Billy McKinney.
16.55	Test — 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -
17.45	Magnet - 18.15 Družbena tema - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura —
21.00	Včeraj, danes, jutri - 21.20 Večer s pesnikom Miodragom Pavlovičem - 22.10 Zabava vas Shirley Bassey - 23.00 Glasbeni atelje
SOBOTA, 17. II.
JUGOBANKA
8.00 POROČILA
8.05 LJUDJE IN ZEMLJA
9.05 KROKODIL HAM
9.15	NASI TRIJE: MLADINSKI PEVSKI ZBOR RTV LJUBLJANA
9.35	TAKO SO ŽIVELI: SOLZICE
9.55 MALI SVET
10.25	BABIČIN VNUČEK
10.55 ŠPORT NA KITAJSKEM
11.40 A. Blomquist: MAJA Z VIHARNEGA OTOKA
12.40 625
15.55 POROČILA
16.00 OTROCI SNEŽNE DEŽELE, mladinski film
Japonski filmi niso čest gost na malih zaslonih, zato bo kar doživetje videti ta film, ki govori o tem, kako se otroci v nekem mestu na japonskem severu že v šoli srečujejo s socialnimi razlikami in težavami, ki pa jim niso kos. Zato jih seveda nihče ne obtožuje, širi pa se njihov miselni svet, prepoznavajo dobro in slabo in to povzroča predčasno dozorelost. Nič solzavih primesi ni v tem filmu, preprosta zgodba zadeva v polno.
17.00 CIBONA: JUGOPLASTIKA, prenos košarkarske tekme
18.40	NAS KRAJ
18.50	OČKA, DRAGI OČKA
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 E. Morgan: MARIE CURIE
21.00 L‘BEZEN, film
Ameriški režiser Clive Donner je film z gornjim naslovom posnel
1967 po gledališkem delu Murraya Schisgala. Dogajanja tako rekoč ni, pa vendar gre za napeto zgodbo, polno zabavne domiselnosti, ki se kaže skozi dialoge med dvema moškima. Prvi (igra ga Jack Lemmon) je obseden od misli na samomor, rad bi skočil z brooklynskega mostu, njegov bivši sošolec (tega igra Peter Falk) pa ga prepričuje, naj ne počne neumnosti.
14.00	Prenos tekmovanja v namiznem tenisu iz Kristianstada - 18.40 Test - 18.55 Poročila - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik — 20.00 G. Puccini: La Boheme(l. del opere) - 20.55 Poročila -
21.05	Feljton
NEDELJA, 18. II.
JUGOBANKA
8.35	POROČILA
8.40	ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: ANSAMBEL F. MIHELIČA
9.10	A. Marodič: MARIJA
10.25	UUCA SEZAM
11.30 KMETIJSKA ODDAJA
12.30 POROČILA KAJ VEMO O .. .
IGRE NA SNEGU
AERO CELJE: CRVENA ZVEZDA, prenos rokometne tekme
Športna poročila
POLETNI TABOR GROŽNJAN: CAPRI CCIO
Istrsko mestece Grožnjan je tudi lansko poletje živelo v znamenju glasbe. Slušatelji glasbenih šol z vseh koncev sveta so se tamkaj izpopolnjevali v strokovnem znanju in navezovali prijateljstva. Cesar niso mogli povedati z besedami, to je opravila glasba. Na malih zaslonih bomo
spremljali tečaj simfoničnega orkestra, ki ga je vodil zahodnonemški dirigent Hans-Dieter Uhlenbruck. POROČILA
OBRAČUN V DODGE C1TYJU, film
Zdajšnji čas ko da ni več naklonjen kavbojkam, najbolj ameriški filmski zvrsti. Kinodvorane so ob predvajanju tovrstnih filmov napol prazne pa tudi na male zaslone zaidejo zelo poredko. Po dolgem času bodo televizijci spet ustregli vsem, ki se želijo zabavati ob dogodivščinah junakov s pištolami. Na kratko o vsebini Obračuna v...: Bud Masterson zaradi uboja v samoobrambi zapusti neko mesto in se naseli v Dogde Cityju, kjer je šerif njegov brat. Z mirom ni nič, sorodnik Budove žrtve ubije šerifa in v službo zakona stopi Masterson. Mesto hoče očistiti razgrajačev, to pa ni lahek posel, pred Budom je vrsta nevarnih preizkušenj, ki pa jim je kajpak kos. Film je 1958 zrežiral George M. Newman, igrajo pa Joel McCrea, Julie Adams, Nancy Gates, Richard Anderson in drugi.
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	B. Čopič - A. Diklič: OSMA
OFENZIVA
21.00	KAKO NAM RASTEJO OTROCI
Kako živijo atroci v velikih mestih, kjer so ograjene zelenice, da jih ne bi poteptali otroci. Otroški živžav zamira, narašča pa hrup avtov, cvilijo gume, hropejo tovarne ipd., kakšne pa so možnosti za otrokov boljši jutri, na to in podobna vprašanja bodo skušali odgovoriti strokovnjaki.
21.25	TV DNEVNIK
21.40	ROCK KONCERT
22.05	Športni pregled
15.20	Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dediščina za prihodnost 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Celovečerni film
PONEDELJEK, 19. II.
JUGOBANKA
9.00 TV V SOLI: Očetov poklic,
voriti na vprašanje, zakaj čedalje bolj prihaja v ospredje zanimanje o razsežnostih morale v zdravstvu, torej v službi, ki ima že zaradi svoje narave posebno odgovornost. O tem bodo govorili poznavalci, zgodovinski razvoj etike v zdravstvu pa bo o>isal dr. Janez Milčinski.
18.35	OBZORNIK
18.45	MLADI ZA MLADE
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
nnicn\s\« v‘sW
a™8"0
Zgodba o ladji, Za prosti čas, Organske spojine
10.00 TV V SOLI: Materinščina, Risanka. Zemljepis
11.10TV VSOLI: Za najmlajše
15.00 in 16.00 TV V SOLI, ponovitev
17.20	POROČILA
17.25	VRTEC NA OBISKU: HALO. TUKAJ OTROŠKA KIRURGIJA
17.40	KAJ VEMO O...
18.05	SODOBNA MEDICINA Tokratna oddaja bo skušala odgo-
OGLAŠUJTE V DL!
8.45 TV V SOLI: Pred pomladjo, Ali ste vedeli?, Čmrljev let, TV vrtec, Dnevnik 10
10.00	TV V SOLI: Kemija, Risanka, Glasbeni pouk
14.45 TV V SOLI, ponovitev
16.20 ŠOLSKA TV: Ustvarjamo z materiali iz plastične mase, Hrvaško -slovenski kmečki upor 1573, Kako odpravljamo odtujenost
17.20 POROČILA
17.25	SLOVENSKI LJUDSKI PLESI: Štajerska
Iz nanizanke oddaj o slovenskih ljudskih plesih bomo tokrat spremljali nastope folklornih skupin iz štajerskih vasi Cerovec, Makovec in Obreža.
17.55	PISANI SVET
18.30 OBZORNIK
18.40	CAS, KI ŽIVI: DOKUMENTI BOJA
Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je ljubljanski Muzej ljudske revolucije pripravil razstavo o fotoreporterski službi med NOB. Po doslej znanih podatkih je bilo med zadnjo vojno na Slovenskem okoli 170 fotoreporterjev in filmskih snemalcev. Spomine na svoje delo bodo obudili fotoreporterji C. Brvar, E. Sešek, A. Kos in E. Sel-haus ter filmski snemalci S. Viršek,
B.	Jakac in C. Skodlar.
19.15	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00	MI MED SEBOJ: RAZVOJNI
KORAKI LJUBLJANE
Preteklost je pokazala, da je vsi-stranski družbeni napredek mogoi le na podlagi smelih načrtov, ki temeljijo na znanju. Tega se zavedajo tudi Ljubljančani, zato že načrtujejo razvoj svojega mesta do leta 2000, v voz napredka, ki bo šel po samoupravnih kolesnicah delegat' skega sistema, pa so vpregli vse družbenopolitične skupnosti in organizacije oz. najširši krog delovnih ljudi.
20.55	J. Janicki: POTA POLJSKE
22.20	TV DNEVNIK
22.35	RAZVOJ POPULARNE GLASBE
17.10	TV dnevnik v madžarščini -
17.30	TV dnevnik - 17.45 Pustolovščina - 18.15 Življenje knjige -
18.45	Glasbena oddaja - 19.30 TV. dnevnik - 20.00 TV drama - 21.40 Včeraj, danes, jutri - 22.00 Znanost — 22.45 Zabavnoglasbena oddaja
i
SREDA, 21. II.
JUGOBANKA
9.00 TV V SOLI: Matematika, Literatura, Pogovor
10.00 TV V SOLI: Predšolska vzgoja, Risanka, Izobraževalni film
17.35 POROČILA
17.40	Z BESEDO IN SLIKO: VOLK V OVČJEM KOŽUHU
17.55	LONDONSKA NARODNA GALERIJA
18.20	NE PREZRITE
18.35 OBZORNIK
18.45	GLASBA STAREGA JADRANA: DUBROVNIK
19.15	RISANK A
19.30	TV DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: POROČNA NOC
Natančno po tunizijskem ljudskem izročilu: sedmega dne po poroki se malo po polnoči končuje dolga večerja. V hiši nevestinega očeta so zbrani gostje, ki se polagamo že razhajajo, zakonca pa se zapleteta v nevarno igro izzivanja, ki okrutno razkriva laži, prikrite nesporazume, preziranje in celo sovraštvo. Idilične predstave mladoporočencev se začno razkrajati, pride spoznanje nemoči, ne moreta uteči
resnici, ki vodi v obupa polno obračunavanje med človeškimi nravmi. To je film, ki ga je lani po lastnem gledališkem delu posnela tunizijska skupina ustvarjalcev Novega teatra. 21.30 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.35 DOKUMENTARNA ODDAJA
22.00 TV DNEVNIK
81 n
jsl o ! ti
2	s
im	Sl
16.00	TV dnevnik - 16.20 TV Si koledar - 16.30 Zlata nit - 17.00 • Zadar: Partizan (prenos košarkarske I K tekme) - 18.45 Dokumentarni film ' - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Prosta t 0 sreda - 21.30 Zabavnoglasbena od- ! tl daja TV Ljubljana - 22.00 TV n dnevnik
ČETRTEK, 22. II.
JUGOBANKA
8.55	TV V SOLI: Matematika, Partizansko gledališče, Amerika
10.00	TV V SOLI: Francoščina 1CC30 TV V SOLI: Biologija, Risan-ka, Reportaža
15.45 ŠOLSKA TV: Ustvaijamo z
materiali iz plastične mase, Hrvaško -slovenski kmečki upor 1573, Kako odpravljamo odtujenost.
Iz plastičnih mas, ki vse pogosteje zamenjujejo naravne tvarine, npr. les, kovine ipd., lahko otroci oblikujejo zanimive like. O tem bo govoril prvi prispevek, drugi pa bo šolarjem pokazal naprednost idej, ki so jih imeli uporni kmetje pod vodstvom
Matije Gubca pred več ko štiristo leti. Odtujenost v delovnem procesu ne pesti le načina proizvajanja v kapitalizmu, ampak je pereča tudi pri nas. Da bi to odtujitev odpravili, si strokovnjaki prizadevajo že dolgo časa, storiti pa bo potrebno še marsikaj.
16.45	POROČILA
16.50	KROKODIL HAM
17.00	POGLED V PRIHODNOST: BOJ PROTI ONESNAŽEVANJU Tokratna francoska oddaja bo prikazala oblike boja proti o nesna-
ževanju voda. Zapletene čistilne naprave niso poceni, zaradi draginje si
(kljub zakonskim določilom) varnostne opreme ne morejo kupiti mnoge tovarne, pa vendar so v industrijsko visoko razvitih državah dosegli že velike uspehe v boju proti onesnaževanju, njihove izkušnje pa bodo za nas dfagocen poduk.
17.55	TRIM BREZ TREBUHA
18.35 OBZORNIK
18.45 BABIČIN VNUČEK
19.15	RISANKA
20.00	OCl KRITIKE
20.45 GLASBENI MAGAZIN
21.35 TV DNEVNIK
21.50	PRIMER SANDRE LAINGttr dokumentarna oddaja
17.10 TV dnevnik v madžarščini -17.30 T\ dnevnik - 17.45 Svetilnik - IS. 15 Znanost - 18.45 Kviz: Peščena ura - 19.30 TV dnevnik -20.00 Kino oko — 23.00 Poročila
P
vi
ii
o
VI
Si
p
i f p
PRVI RADIJSKI PROGRAM
20.00	J. Radulovič: LOVCI NA VOLKOVE
Po ljudskih običajih, ki so se ohranili v revnih vaseh Dalmatinske Zagore, dobi tisti, ki ubije volka, darove od sovaščanov. O tem bo govorila beograjska televizijska drama, ki jo je po scenariju Jovana Raduloviča posnel Zdravko Sotra. Dogajanje je postavljeno v neko dalmatinsko vas, kjer lovec z nagačenim volkom hodi od hiše do hiše in prosi hrano, pijačo, denar in še kaj. Do zapleta pride, ker tudi v sosednji vasi ubijejo volka in po starem običaju zahtevajo darove. Med vaščani pride do sporov, ki jim niso kos niti predstavniki ljudske oblasti na vasi. Igrajo Boris Dvornik, Dragomir Bojanič, Ivica Vidovič, Marija Kolin, Radmila Plečaš in drugi-
21.15	KULTURNE DIAGONALE
21.55	TV DNEVNIK
17.10	TV dnevnik v madžarščini
17.30	TV dnevnik 17.45 Orfeum
18.00 Moj prijatelj Piki Jakob
18.15	Živeli v družini 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik
20.00 Športna oddaja 20.35 Aktualna oddaja 21.05 Poročila
21.1,5	Kratek film 21.20 Celovečerni film
PETEK, 16. II.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Slovenske basni). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž Mihaela Černe: Pridelovanje vrtnin v Pomurju).
12.40	Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (F. Milčinski - P. Sivic: Policaj in Cefizelj). 14.25 Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost.
18.05	Moment musical. 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana.
20.00	Stop pops 20. 21.15 Oddaja o lnoiju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 17. II.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Sest ljubezenskih pesmi Rada Simonitija. 11.20 Lokalne radijske postaje sc vključujejo. 11.40 Mi pojemo.
12.10	Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Matija Božič: ukrep za preprečevanje kužnih in drugih čebelnih bolezni). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevko Alenko Pinterič. 15.45 S knjižnega trga. 17.05 Spoznavajmo svet in domovino.
18.30 Iz dela GMS. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sosa. 20.00 Kviz (Srečanja). 21.00 Za 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Kviz (Srečanj^). 21.00 Za 0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 18. II.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (L. Kovačič: Možiček med dimniki). 8.42 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Nedel jska panorama
lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna (F. Milčinski: Humoreske),
11.00	Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.45 Obisk pri Orkestru Dieter Reith. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Radijska igra (H. Hostnig: Podobe v ogledalu). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (T. S. Eliot: Pesmi). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05-4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 19. II.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringa-raja. 9.20 Pesmice za mlade risarje in pozdravi. 9.40 Vedre melodije.
11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž France Goršič: Usmeritev govedoreje v prirejo mleka in mesa). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Kulturna kronika. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25 Zvočni signali.
19.45 Minute z Avseniki. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (M. Kristan: Potrkavanje). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 20. II.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (Etične vrline lova). 9.30 Iz glasbenih šol.
11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Franjo Sgcrm: Uspešnost gojenja topolov na sotočju Ljubljanice in Save). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi.
15.45 Družba in čas (G. Stanič: Vprašanje opredeljevanja delavsko-razrednega osvobodilnega interesa).
18.05	Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška.
20.00	Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra (Pavle
I Sl
Zidar: .Nadaljevanje trupla). 21.20*, Zvočne kaskade. 22.20 Popevke sef . vrstijo. 0.05-4.30 Nočni program' s
SREDA, 21.11.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ne- / navadni pogovori. 9.25 Zapojm0 pesem (Dekliški oktet iz Kočevja i#; nonet iz Ribnice). 9.40 Aktuali)1 problemi marksizma. 11.03 Po Taji; jinih poteh. 12.10 Veliki zabavn| orkestri. 12.30 Kmetijski nasvet1 (inž Slavko Cepin: Kakšne prirast' kc žive teže lahko dosežemo p1' mladih govedih z osnovno krmo)
12.40 Pihalne godbe. 14.05 0& izvirih ljudske glasbene kulture.
14.30	Naši poslušalci čestitajo i" pozdravljajo. 15.45 Spomini i" pisma (G. Sand in Musset si pišeta)'
18.05 Kaj radi poslušajo. 18.3® Koncert za besedo (Renesansa)'
19.45	Minute z ansamblom Francij® Puharja. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazzi'
23.05 Literarni nokturno (C. K?" smač: Pomladni dan). 23.15 Revijs jugoslovanskih pevcev zabavne gla*' be. 0.05-4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 22. II.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radij" ska šola za višjo stopnjo (SRedozei" lje, 1. del). 9.35 Narodne i" ponarodele. 11.03 Uganite, pa val” zaigramo! 12.10 Zvoki znanih me'0” dij. 12.30 Kmetijski nasveti (inZ-Vitomir Mikuletič:	O robiniji)'
12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Koncert za mlade poslušalce. 14.40 Mehurčki. 15.45 Jezikovni pogovoj1 (Savin Jogan). 18.05 Z operni*1 odrov. 19.45 Minute z ansamblofl1 Slavka Žnidaršiča. 20.00 Cctrtkov večer domačih pesmi in napevov;
21.00	Literarni večer (Naukov n* zaničuj, ki ti jih bukevcc dajo)'
21.40 Lepe melodije. 22.20 sonati L. van Beethovna. 23.0‘ Literarni nokturno (A. MachadO' Pesmi). 23.15. Paleta popevk ^ plesnih ritmov. 0.05 4.30 Nočfl1 program-
kultura
in
izobra-
ževanje
.KARMEN" NA PRIREDITVAH - Dekliški oktet „Karmen“ iz
DOLENJSKI UST
15. februarja 1979
9. februarja, dan po slovenskem kulturnem prazniku, se je z literarnim večerom v učilnici Osnovne šole Martina Kotarja prvič predstavila javnosti Šentjernejska skupina pesnikov in pisateljev začetnikov. V kraju brez pomembnejše kulturne tradicije, kjer je tudi današnja dejavnost zožena na delovanje okteta, prihalnega orkestra, knjižnice in šolskih kulturnih oblik, je pojav literarne skupine nekoliko presenetljiv, je pa nadvse razveseljiv.
■w
Sentjernejski
izpovedovala
Razveseljiv je zlasti iz dveh razlogov: prvič zato, ker je postalo šentjernejsko kulturno življenje bogatejše za novo, zunaj šole skoraj nepoznano zvrst, drugič pa zato, ker sestavljajo literarno skupino mladi, delavoljni in nedvomno ambiciozni ljudje. Literarni večer je pokazal, da imajo mladi tudi kaj povedati, čeprav tega še ne znajo tako, da bi bila njihova besedila v literarnem pogledu brezhibna. Besedila za zdaj še ne „zagrabijo", kar sicer velja za tekste, ki jih je pero iztisnilo na papir ob talentu, močnem doživetju ali hudi stiski avtorja.
Do zaresne literature manjka še precej malone vsem na šentjemejskem večeru predstavljenim tekstom. Nikakor pa ni moč zanikati lepih trenutkov, ki se jih da doživeti ob poslušanju mladih izpovedovalcev. Zdi se, da bi se mogel ta ali oni posameznik ob resnejšem delu, predvsem pa ob dobrem mentorju prebiti do imena.	L	Z0RAN
V trebanjski občini v gosteh Trio Lorenz in Trio Tartini
ima ta galerija izpod Stovičkove umetniške roke oblikovanih obrazov poleg umetniške in estetske tudi veliko dokumentarno vrednost.
Razstava, ki bi jo lahko imeli za Štovičkovo retrospektivo in s katero je začel Posavski muzej uresničevati program svoje letošnje 30-letnice, bo odprta do 4. marca.
I.Z.
ČRNOMALJSKI KIPAR RAZSTAVLJA V LJUBLJANI
V spodnjih prostorih Moderne galerije v Ljubljani je od petka, 9." februarja, odprta likovna razstava, na kateri se s svojimi stvaritvami predstavljata akademski slikar Franc Curk in akademski kipar Jože
BOGAT PROGRAM
Tudi v Ribnici so svečifno prosla-■i vili kulturni praznik. V veliki dvora-1 ni športnega središča so učenci rib-Vjnške osnovne šole poslušali bogat I/program, ki so ga izvajali: operna | j pevca Vilma Bukovec in Marcel j Ostaševski, recitator Marjan Benedi-čič in harmonikar Milan Stansv Na j sporedu so bile Prešernove in parti-izanske pesmi, operne arije pa tudi '[ slovenske narodne pesmi.
M.G-č
Y—---------------------------
Svežini je ime ,Junij”
Od 9. februaija sta Trebnje in občinska matična knjižnica bogatejša za čitalnico, ki sojo ob pomoči kulturne skupnosti, krajevne skupnosti ter delovnih organizacij Tregrad in Treles uredili v domu kulture. Na otvoritvi je nastopil mešani pevski zbor iz Trebnjega.
V čitalnici, prvi v občini, se obiskovalci ne bodo zbirali samo k branju, marveč bodo v njej tudi ure pravljic za otroke, literarni večeri, pogovori o kulturi in druge prireditve. Omeniti je potrebno še, da so v njej nekaj prostora odmerili družboslovni literaturi in na drugem koncu pesniku Pavlu Goliu, trebanjskemu rojaku. Lahko bi zapisali, da je čitalnica obenem tudi Goliova spominska soba.
Na dan slovenskega kulturnega praznika sta v trebanjski občini gostovali tudi priznani instrumentalni skupini: v Trebnjem in Velikem Gabru Trio Lorenz, ki ga je kot recitator spremljal dramski igralec Saša Miklavc, na Mirni in v Mokronogu pa Trio Tartini. Prireditve so bile predvsem za šolsko mladino.
ŠTOVIČEK v BREŽIŠKI GALERIJI - Obiskovalci si ogledujejo plakete, medalje in plastike akademskega kipaija Vladimira Štovič-*ta> razstavljene v vseh prostorih galerije Posavskega muzeja v Brežicah. Takole je bilo na otvoritvi razstave 7. februaija. (Foto: I. Zoran)
Obrazi njegovega časa
V Brežicah razstavlja akademski kipar Vladimir Štoviček
Prešernov spomin in slovenski kulturni praznik so Brežiča-n* počastili z otvoritvijo velike razstave plaket, medalj in plastik akademskega kipaija Vladi-I "J*ra Štovička v galeriji Posav-! *ega muzeja. Na slovesnosti so obiskovalci prisluhnili koncer-*JJ> na katerem sta nastopila Slovenski godalni kvartet in sopranistka Zlata Ognjanovič, solistka ljubljanske Opere.
Mojster Štoviček je za brežiško razstavo izdatneje posegel v svojo umetniško delavnico in postavil na ogled več kot sto plaket in medalj ter štirinajst plastik. Ze prvi pogled na razstavljena dela „pove“, da imamo opraviti z umetnostjo, ki obravnava izključno človeka in kr jo pri tem zanima predvsem obraz. Se več, kristalno čisti odlitki v bronu in mavcu so realistične upodobitve obrazov, ki jih je kiparjevo dleto večinoma »poiskalo" med znameni-I timi sodobniki, za obraze drugih, iz preteklosti znanih imenitnikov, pa pri modeliranju „vzelo mero" po I fotografskih, slikarskih in grafičnih predlogah.
Tako so izšli iz Stovičkove delavnice na medaljah in plaketah ..odtisnjeni" portreti številnih književnikov, umetnikov, glasbenikov, - arhitektov, znanstvenikov in drugih kulturnih mož, pa reliefne podobe osebnosti, znane iz narodnoosvobodilnega boja, do še živečih, ki dajejo svojski pečat okolju in področju, kjer delujejo. Nedvomno
„Vrtiljak
Prešernovi
nagrajenci
„Kakor je nekoč Prešeren odprl slovensko kulturno Evropi, sveže sape napredne Evrope pa pripeljal v tedanjo zatohlo ozračje ,vsezadomcesarske’ Slovenije, tako se tudi nam danes odpirajo neizmerna kulturna bogastva novih svobodnih narodov. To je obenem pot za bogatenje naše lastne kulture in za njeno hitrejše odpiranje svetu."
Te misli je med drugim povedal dr. Anton Vratuša, predsednik slovenskega izvršnega sveta, na slovesnosti ob podelitvi letošnjih Prešernovih nagrad prejšnjo sredo v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Podeljenih je bilo sedem velikih Prešernovih nagrad in sedemnajst nagrad Prešernovega sklada. Nagrajencem jih je izročil predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Bogdan Osolnik.
Veliko nagrado so za življenjsko delo prejeli: skladatelj Bojan Adamič, operna solistka Vanda Gerlovič, akademski slikar Vladimir Makuc, pesnik in prevajalec Janez Menart, gledališki igralec Rado Na-krst, akademski slikar Ive Šubic in režiser Fran Žižek.
Nagrajenci Prešernovega sklada pa so: igralka Pavla Brunček, pesnik Ervin Fritz, akademska slikarka Zdenka Golob, režiser Aleš Jan, pisatelj Drago Jančar, režiser Dušan Jovanovič, igralec Boris Juh, fotograf Stojan Kerbler, igralka Anica Kumer, skladatelj Pavel Mihelčič, dirigent Anton Nanut, operna solistka Ana Pusar-Jerič, akademska slikaija Milan Rijavec in Evgen Sajovic, arhitekti Štefan Kacin, Radisav Popovič, Jurij Princes, in Bogdan Špindler, industrijska oblikovalka Meta Vrhunc in pisatelj Saša Vuea.
Trebnjega je v zadnjem času nekajkrat nastopil na prireditvah, prejšnji teden tudi v Sevnici. Oktet so dekleta osnovale, ko so bile še osnovnošolke, in sicer pod vodstvom glasbene pedagoginje Klinčeve, njihov spored pa obsega narodne in umetne pesmi.
e s slovesom
V Kočevju so odprli razstavo ..Arheološke najdbe Novega mesta" - Na ogled so imenitne izkopanine, ki jih hrani Dolenjski muzej
8. februaija, na dan slovenskega kulturnega praznika, so v Pokrajinskem muzeju v Kočevju odprli razstavo »Arheološke najdbe Novega mesta". Razstava, za katero je gradivo pripravil Dolenjski muzej iz Novega mesta, bo odprta do 28. februaija.
Kot je zapisal arheolog Danilo Breščak, je bil namen raz-stavljalcev prikazati kočevskemu občinstvu prerez skozi bogastvo materialne kulture 1500 let trajajočih obdobij na tleh
Novega mesta.
Novo mesto zavzema s pomembnimi najdbami vidno mesto v slovenski arheologiji. Slove predvsem halštatske najdbe z Znančevih njiv, izrednega pomena pa so tudi okrašene situle kot priče življenja prazgodovinske naselbine na Marofu.
Izjemen po okrasju je keltski kantaros. V to imenitno druščino štejejo tudi hišaste žare, tako značilne za Dolenjsko, in steklena čaša z grško napitnico.
razstav
8. februarja se je začel v Jutranjki mesec kulture
„Jutranjkin“ mesec kulture se je začel prejšnji teden, na dan slovenskega kulturnega praznika, hkrati v Sevnici (na Radni) in obeh zunanjih tozdih te. za otroško konfekcijo specializirane delovne organizacije.
V tovarniških prostorih na Radni so ob razstavi tapiserij Marije Senekovič, nekdanje članice kolektiva »Jutranjke", pripravili pevsko-recitacijski spored za zaposlene v obeh izmenah. Nastopili so dekliški oktet Karmen iz Trebnjega ter recitatorja Zvonka in Jože Falkner z interpretacijami Prešernovih in Kettejevih pesmi ter pesmi nekaterih avtorjev iz trebanjske »Samorastniške besede". Razstavo si je že prvi dan ogledalo tudi okoli 600 učencev sevniške osnovne šole.
V Brežicah, kjer ima »Jutranjka" tozd »Orlico", so pripravili razstavo slikarskih del Jožeta Spacala, na prireditvi pa je pel tovarniški ženski pevski zbor. V DOL pri Hrastniku so postavili na ogled kiparska dela Franca Tavčarja, samorastnika iz Poljanske doline.
Po 19. februarju bodo razstave po tozdih zamenjali, ob koncu februaija pa bodo to storili še enkrat, tako da si bodo dela vseh treh avtorjev lahko ogledali vsi zaposleni. Do izteka meseca kulture (8. marca) bo v »Jutranjki" še več drugih zadev, že čez nekaj dni »okrogla miza" o kulturi.
TAPISERIJE V JUTRANJKI - Od prejšnjega tedna so v jedilnici sevniške tovarne Jutranjka na Radni razstavljene tapiserije, delo Marije Senekovič, nekdanje članice tega kolektiva, ki izdeluje otroško konfekcijo. Tapiserije so posebna likovna »zvrst" in so zelo dekorativne. Delavke Jutranjke so si že prve dni z zanimanjem ogledale razstavo.
Čitalnica tudi Goliov kotiček
Začudenje, razdvojenost, po-I	snieh in prezir pa tudi neprikrito
I	odobravanje in zadovoljstvo, ce-
i	lo navdušenje je razbrati z
obrazov Novomeščanov po ogledu najnovejše likovne razstave v Dolenjski galeriji. Postavljena je v veliki in mali dvorani, odprta od torka, 6. februaija, posvečena pa slovenskemu kulturnemu Prazniku.
Gre za razstavo del likovniške skupine Junij, la deluje že kakih deset let in je lani z veliko mednarodno razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani doživela evropsko odmeven uspeh. V njej Povezani in trajneje »uglašeni" n	1	^.'karji, kiparji, grafiki, karikatu-
u	1	r'st>, fotografi in oblikovalci
:1	j	‘^Pričujejo, vsak prek svojega
y	načina likovnega sporočanja, ne-
.	1	okostenelo umetniško svobodo,
|.	|	skupna jim je izredna raziskbval-
S	i	na slast in angažirano odzivanje
na okolje - porajanje, življenje m minljivost.
. Mnoga od razstavljenih del jasno dokazujejo, da umetnosti n* moč več deliti na med seboj ločena področja. Posebno opa-Zcn je prodor fotografije in tej gre zasluga, da se je območje ako imenovanega klasičnega izražanja močno razširilo in obogatilo. Veliko ceno daie tei
prireditvi odprtost, dostopnost do vsega, kar se zdi pozitivno in vzbuja zaupanje v zdravo umetniško tvornost. Skupina je namreč tudi nenehno odprta, sprejema čedalje več umetnikov ne glede na njihove nazore in narodnost, in nemara je prav s tem pokazala, da noče biti nikakršna novodobna cehovska tvorba za »posvečene". Umetnost, ki jo goji, ne potrebuje vizumov, govori tako rekoč sama zase.
Razumljivo in pričakovano je odzivanje, kot smo ga poskusili označiti na začetku tega zapisa, saj gre navsezadnje za občinstvo dokaj majhnega mesta, ki se na likovnem področju zadovoljuje pretežno z razstavami slej ko prej realističnega (preprostega, razumljivega) sporočanja, medtem ko potekajo številni sodobni, modernistični in moderni, tokovi običajno mimo njegovih razstavišč. Zato je razumljivo, da je »vsebino" in »smisel" take, na prvi pogled in v mnogih ozirih izzivalne razstave moč dojeti s širšim poznavanjem in izobrazbo, kot je, denimo, potrebna za umevanje strogo realistične, če že ne naturalistične odslikavc.
S kritikom bi ob razstavi, ki bo odprta do 27. februarja, in
Vlasta Zabransky:	BREZ
NASLOVA - Z razstave v Dolenjski galeriji.
skupini Junij lahko misli strnili takole: Če skušamo razmišljati na tradicionalen način in iskati umetnost z veliko začetnico, bomo skupini razstavljalccv storili krivico, preprosto zato, ker je njihov namen iz umetnosti (klasičnega pojmovanja) narediti vizualno sporočilo, izrazito demokratični instrument osveščanja in medsebojnega komunicira^ nja. Njihov namen lahko strnemo v ugotovitev, da nas učijo gledati drugače. In to je vse.
I.Z.
SEMINARISTI V HIŠI UMETNOSTI - V proslavljanje slovenskega kulturnega praznika so se vključili tudi udeleženci trimesečnega seminaija teorije in prakse marksizma, ki poteka v Novem mestu. 7. februaija so si ogledali Dolenjski muzej in Dolenjsko galerijo, nato pa so se udeležili proslave, posvečene kulturnemu prazniku' 60Jetnici ZKJ in mednarodnemu letu otroka. (Foto: J. Platiše)
RAZSTAVA PARTIZANSKEGA TISKA V ČRNOMLJU - V počastitev občinskega praznika bo v črnomaljski knjižnici na Gričku od 17. februarja do 3. marca odprta razstava partizanskega tiska. Razstavo prirejajo v sodelovanju s Študijsko knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu, ogled pa bo možen v uradnih urah knjižnice.
SLOVENSKI UMETNIKI V KUMROVCU - Ob slovenskem kulturnem prazniku so prejšnji teden v spominskem domu v Kumrovcu (za politično šolo) nastopili operni solisti Ladko Korošec, Sonja Hočevarjeva in Rajko Koritnik ter solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič.
SLIKE ZA POKROVITELJE - V mah dvorani Dolenjske galerije v Novem mestu so posebej razstavljene slike, ki so jih člani skupine Junij podarili delovnim organizacijam Krka, Novoles in Gorjanci iz hvalež-
nosti za gmotno pomoč lanske razstave »junijcev" v Ljubljani.
V NOVEM MESTU PA SKORAJ NIC
Razen likovne razstave skupine Junij v Dolenjski galeriji v Novem mestu prejšnji teden, ko je vsa Slovenija stavila kulturni praznik, ni bilo prireditve za javnost: ne koncerta ne gledališke predstave ne literarnega večera. Nič, niti akademije v preživelem stilu ne. So morda vrli prireditelji hranili moči in sposobnosti za pusta? Drugače si namreč ni moč razložiti tega očitnega in neopravičljivega spodrsljaja.
1>0TA in stUf
Najraje se Dolenjci prepirajo
Med kršitvami javnega reda in miru je na drugem mestu pijančevanje, na tretjem pretepanje — Prostitucija skoraj izumrla, strast do orožja pa še kar drži
Na območju novomeške uprave javne varnosti so lani enote milice obravnavale 1597 prekrškov zoper javni red in mir. Sodniki za prekrške so imeli opravka s 1076 občani. Največ kršitev je bilo stoijenih v gostiščih. Kar 34 odstotkov kršiteljev je povratnikov, značilen pa je tudi podatek, da je bilo med prestopniki kar 221 nezaposlenih.
dežurni poročajo
NESREČA VAJENCA - 5. februarja so v Tovarni celuloze v Krškem v skladišču menjavali žarnice. Vajenec Ivan Krašelj (16 let) je stal na premičnem dvigalu in privijal svetilke, dva električaija pa sta dvigalo premikala po tleh. Med tem opravilom je Krašljevo roko stisnilo med nosilec strehe in zaščitno ograjo dvigala. Kost je počila, mavec so Krašlju nadeli v novomeški bolnišnici.
NAŠLI KOLO Z MOTORJEM -7. februarja so v Dobrovi pri Senovem našli kolo z motorjem Tomos APN 4 zelene barve, številka motorja 971207. Ker v okolici takega kolesa ne pogrešajo, je lastnik gotovo od drugod. Javi se lahko na novomeški upravi javne varnosti.
ZMERJALA VSE POVPREK -7. februarja zvečer so krški miličniki pridržali do iztreznitve Mata Petkoviča in Branka Čalasana iz Krškega. Vinjena sta razgrajala v Hotelu Sremič, nato pa med potjo domov na Cesti 4. julija ovirala promet in zmerjala vse živo in mrtvo. Morala bosta k sodniku za prekrške.
NA SLEDI - V noči na nedeljo je bilo vlomljeno v k urnik Rudija Drenika v Bršljinu. Tat je odnesel 19 kur. Storilcu so miličniki že na sledi.
KOZOLEC ZGOREL - V soboto okoli ene ure je začel goreti kozolec Franca Stariča v Rihpovcu. Pogorel je do tal, z njim tudi 4 tone sena. Vzroke rdečega petelina še raziskujejo.
OPLAZIL PEŠCA - Minuli četrtek je Rado Crv z Mirne šel peš po Prijateljevi cesti v Trebnjem. Pri Trimu je za njim pripeljal z osebnim avtom Štefan Kovač iz Gor. Straže, ga oplazil in zbil na bankino. Cerv je bil ranjen, na zdravljenje so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
Kot pripoveduje statistika, so se prebivalci občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje lani najraje prepirali, kričali in nedostojno vedli (509 kršitev), na drugem mestu je pijančevanje (331), na tretjem pretepanje (175), na četrtem pa predolg jezik zoper uradne osebe (132).
Med ostalimi' zanimivejšimi „rubrikami“ kršitev zoper javni red in mir velja omeniti, daje bil lani na območju UJV Novo mesto samo en primer prostitucije, da je bil zakon o orožju kršen 81-krat, primerov javne sovražne propagande je bilo 7, klatenje in potepanje pa sta očesa postave vznemirila 46-krat.
Enote milice Uprave javne varnosti Novo mesto so se lani zelo angažirale pri zagotavljanju javnega reda in miru na večjih prireditvah, koto bile konferenca mest Jugoslavije, obletnica avtomobilske ceste,
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Pred dnevi je šel neki Pirančan peš od Novega mesta proti Stopičam. Pri Jedinščicije
zavil po travniku mimo naselja Romov. Obmorcu se je pridružila mlajša Romka, prosila za cigarete, nakar se je dvojica zapletla v prijazen pogovor. Tedaj sta iz naselja pritekla dva Roma, ustrahovala Pirančana s pištolo in mu iz žepov pobrala 1.300 din. Roparskega napada sta utemeljeno osumljena Zvonko Brajdič-Ljuti, mladenkim mož in Duško Brajdič /Duško naj bi mahal s pištolo, za katero se je kasneje izkazalo, da je otroška igrača, medtem ko naj bi Zvonko stikal po Primorčevih žepih.
• V petek je začelo goreti v stanovanjski hiši Janeza Miklavčiča na Rojah pri Šentjerneju. Na podstrešju so sušili meso, zakurili v kovinskem loncu in ga postavili v leseno sušilnico. Ogenj se je preveč razgorel, zajel deske in se razširil na ostrešje, škode je za 50.000 din. Dokaj drage klobase!
ODMOLI usm
'-M1 ---------------------
Resnične zgodbe ljudi, ki so si vzeli življenje
Tone je bil doma iz Suhe krajine. Bil je sirota. Da bi dorastel in imel dom in vzgojo, ga je vzel k sebi kmet, ki ni imel svojih otrok. Njegov drugi dom je bil v tipični kraški dolini blizu Mirne peči, kjer je na oni strani hriba tekla Temenica, v dolini pa je ležalo močvirje in težka ilovica. V zgomji izmed treh vasi je imel kmet majhno posestvo, ki je rodilo prav toliko, da ni bilo treba stradati, vendar ne toliko, da bi si lahko privoščil tudi kaj več. V vasi je bilo nekaj še revnejših, večinoma pa so bili dobro stoječi kmetje, ki so si kovali denar iz krompirja, vina in lesa. V vasi je bila tudi šola, Tone je na tej šoli dobil prve pojme o črkah in številkah, pozneje si je iz šolske knjižnice sposojal knjige in iz šolskega radia popevke. Pri skrbniku mu ni bilo hudo, vsaj ne bolj kakor sinovom podobnih kmetov. Opravljal je vsa kmečka dela na njivi, v vinogradu in okrog hiše. Tako je počasi dosegel dvajset let. Imel je veselje do plesa in do družbe, včasih si je sposodil harmoniko in nanjo zaigral, saj je imel za to talent. Radi so ga vabili v družbo njegovi vrstniki. Počutil se je enak med enakimi, čeprav morda ni razpolagal z velikimi vsotami denarja. C c so drugi dali za vino, ni hotel zaostajali. Če so drugi plesali, je plesal tudi on. Ker
otvoritev Partizanske magistrale itd. V letu 1978 je bilo tudi 30 varnostnih akcij, pri katerih so sodelovali delavci oddelka za zatiranje kriminalitete, pri nekaterih pa tudi občinski oddelki za notranje zadeve, inšpekcijske službe, sodniki za prekrške in drugi.
Pri prekrških s političnim obeležjem, (bilo jih je 7) je šlo za javne politične izpade, storjene pod vplivom alkohola. Šestkrat so storilci razširjali vznemirljive vesti, enkrat pa sramotili državno in politično ureditev. Političnih prekrškov je bilo trikrat manj kot leto poprej.
Kot že rečeno, so bili Doleryci in Belokranjci lani precej navdušeni tudi za orožje. Miličniki so odvzeli 14 vojaških, 7 lovskih in 4 malokalibrske puške, 13 pištol in precejšnje število nabojev. Odkrili so tudi
nekaj eksploziva in vžigalnih kapic ter posameznih delov orožja, kar kaže, da je med ljudmi še precej neprijavljenega orožja. Po drugi strani pa so občani sami prinašali ali opozarjali miličnike na najdene bombe, granate, mine in podobne ostanke vojnih časov.
Posebej bo treba kmalu razpravljati o javnem redu in miru med Romi, ki na najrazličnejših prireditev vse pogosteje kršijo zakon. V medsebojnem obračunavanju pogosto uporabljajo orožje. Kupčije z orožjem so med Romi zelo česte, bodisi da ga ponujajo naprodaj ali pa ga kupujejo od občanov, ki niso njihovega rodu.
Med omenjenimi in drugimi nalogami so enote milice UJV Novo mesto lani posebno skrb posvetile varstvu okolja. Zlasti skrbno so nadzorovale prevoz nevarnih in škodljivih snovi. Nesreč ni bilo, eno delovno organizacijo, ki je prevažala eksploziv brez dovoljenja in ga tudi nepravilno shranjevala, pa so prijavili pristojnim organom.
M
i
PREVEČ V LEVO — Stane Vidmar iz Regerče vasi je v ponedeljek vozil z osebnim avtom po novomeški Ljubljanski cesti proti Bršljinu. Ko je bil nasproti poslovnega poslopja SGP Pionir, ga je zaradi zaviranja na mokri cesti zaneslo v levo, tako daje zaprl pot vozniku osebnega avtomobila Zoranu Poredošu iz Novega mesta. V čelnem trčenju sta bila ranjena oba voznika, Poredoš je moral ostati na zdravljenju v novomeški bolnišnici. Škode je za 40.000 din. (Foto: J. Pavlin)
je bil bister, se je vmešal v ta ali oni pogovor, večkrat se je izkazalo, da marsikaj ve.
Vse bi bilo v redu in Tone bi ostal fant med fanti, kakor jih je toliko na deželi, postal bi kmet, oženil bi se, imel otroke in življenje bi teklo po normalni poti.
Vendar se to ni zgodilo. Neko nedeljo, ko so se fantje zbrali popoldne v krajevni gostilni, da malo pokramljajo pri litru vina in da tudi malo zaplešejo, če se bo prilika pokazala, je Tonetu zla usoda preprečila nadaljnjo življenjsko pot. Pri mizi v kotu je bil Tone s svojimi vrstniki, revnejšimi
Ni bil gruntar
kmeti in kajžarji, pri drugi mizi so sedeli gruntarski sinovi. Ker so gruntarji naročili tudi za Tonetovo mizo Štefan vina, je naročil Tone v povračilo za gruntarsko mizo Štefan. Gruntarji so se spogledali in najrazboritejši med njimi je začel prepir.
..Kajžarji nam že ne bodo dajali za vino, imamo sami denarja dovolj!”
Pri Tonetovi mizi je nastala tišina, fantje so sc zbali nereda, plačali, se dvignili in odšli. Morda je prav to sosednjo mizo.še bolj razdražilo.
SREČA V NESREČI - Janez Tratnik iz Luterškega sela se je peljal v torek, 6. februarja, z osebnim avtom od doma proti Novemu mestu. V Mačkovcu je zaradi srečanja z drugimi vozili zapeljal na
Približno ob devetih zvečer je prišel gruntarski sin Jože pred Tonetovo stanovanjc izzivat. Junačil se je pod oknom in klical Toneta pred hišo, da bi obračunala. Tone je bil pameten in ni hotel ven. Ko je izzivanje trajalo kake pol ure, je Jože dobil korajžo, čeprav je bil po postavi slaboten in brez posebne moči. Ker je popil precej pijače, je napačno sklepal iz Tonetovega mirnega obnašanja in klica, naj sc izgubi domov, da se Tone ne upa spustiti z njim v boj. Nekje je našel sekiro in začel razbijati po vežnih vratih. Tonetu je bilo tega dovolj in je odprl vrata, da bi mu sekiro vzel. Jože je pobegnil kakih 15 metrov od hiše pod luč in vihtel sekiro. Tone za njim. Jože je zavihtel sekiro in jo vrgel v Toneta, ki se je odmaknil, vendar ga je le razdražilo. Skočil je v Jožeta. Tedaj se je v Jožetovi roki zabliskal nož. Tone se je opotekel, stekel za hišo h kozolcu. Čez nekaj minut se je razlegel v noč strel. Tonetov rejnik je pograbil luč in hitel za hišo. Pri gnojišču je našel Toneta z razbito lobanjo. Jože je izginil.
Ko je prišla komisija, je zdravnik lahko ugotovil globoko vbodno rano v desno stran prsi in lobanjo razbito, od strela, kije bil sprožen v čelo. Pokazalo se je, da je Jože zabodel Toneta z nožem, mu ranil pljuča ter s tem povzročil težko notranjo krvavitev, ki bi se v kake četrt ure končala s smrtjo. Tone, ki je čutil, da mu ni pomoči, je hitro vzel na kozolcu skrito orožje ter si končal življenje s strelom v čelo, da bi si prihranil muke umiranja. Ustrelil se je z levico, ker je bila desna roku zaradi prebodene mišice na prsih prizadeta.
Tako se je usodno nedeljo končalo Tonetovo življenje. (Ituniatska mogočnost je spet uveljavila svojo samovoljno pravico odločanja.
Dr. B. O.
»KOVINARSKA"
TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJ KRŠKO
objavlja prosta dela in naloge
ADMINISTRATORJA - STROJEPISCA I. ali II.
Pogoji: srednja šola upravno—administrativne ali ekonomske smeri, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, znanje strojepisja, ali za II. poklicna šola administrativne smeri, 1 leto ustreznih delovnih izkušenj in znanje strojepisja. Delo je za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim rokom. Objava velja 15 dni od objave. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objavnega roka. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov ,,KOVINARSKA" Krško, Kadrovsko organizacijska služba. Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali."
DOM POČITKA IMPOLXA Z ENOTO KRŠKO 68290 SEVNICA p.p. 69
Na podlagi sklepa delavskega sveta razpisujemo prosta dela in naloge za:
IMPOLJCO
1. FIZIOTERAPEVTA
2. DVEH MEDICINSKIH SESTER
3. ADMINISTRATORJA
4. DVEH STREŽNIC
ENOTO KRŠKO
5. MEDICINSKE SESTRE
6. PERICE
7. DVEH STREŽNIC — za določen čas (za čas porodniške)
desni rob ceste in pri tem zadel Ivanko Šmalc, ki je s ceste Pod Trško goro, kjer stanuje, prišla na magistralo ter nameravala na avtobusno postajališče. Šmalčeva je padla na prednji del avta, zadela z glavo v vetrobransko steklo in zdrknila na tla. Odpeljali so jo v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili, da je le laže ranjena.
NAJPREJ PADLA ŽAGA Branko Šeško z Ledine pri Sevnici se je v četrtek zvečer peljal na kolesu'z motorjem od Glavnega trga v Sevnici v Šmarje. V križišču pri gostišču „Križišče“ je začelo vozilce zanašati. S prtljažnika je najprej padla motorna žaga, nato pa s sedeža še Šeško. Zdravijo ga v celjski bolnišnici.
DVAKRATNI SALTO - V soboto popoldne se je Martin Strel iz Mokronoga peljal z osebnim avtom od Trebnjega proti domu. V Dolu ga je na mokri cesti zaneslo čez bankino, avtomobil se je dvakrat prevrnil in obstal na kolesih pod cesto. Voznik Strel je bil laže ranjen, gmotne škode pa je za 15.000 din.
TUDI ZARADI JAM - V nedeljo zvečer je Darko Rojina iz Krškega vozil z osebnim avtom po Cesti krških žrtev. Med vožnjo seje izogibal jam na cesti, pri čemer ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo čez rob ceste. Avto se je večkrat prevrnil po nasipu in obstal na strehi pod cesto. Ranjeni so bili voznik Rojina ter sopotnici Božica in Anica Šolar iz Viher. Vse tri so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili, da je 16-lctna Anica huje ranjena. Škode je za
50.000	din.
VOZNIKU USPELO IZSKOČITI
V torek, 6. februarja dopoldne, je Jože Osolnik i/. Slovenj Gradca na gozdni cesti v Radu-iji pri Mokronogu nakladal na tovornjak z dvigalom hlodovino. Zaradi razmočenih tal jc tovornjak zdrknil naprej, vozniku jc so uspelo izskočiti, gmota s priklopnikom pa je zapeljala po klancu in se prevrnila v jarek. Škode jc za 80.000 dinarjev.
POGOJI:
pod 1. končana višja šola za fizioterapevte in 4 leta delovnih izkušenj
2. končana srednja medicinska šola — lahko pripravnik
3. končana administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj
4. končana osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj
5. končana srednja medicinska šola, opravljen strokovni izpit * in 3 leta delovnih izkušenj
6. končana osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj
7. končana osnovna šola
Kandidati naj vložijo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju I pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po oUJavj .
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni.
NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO — v ustanavljanju, 68270 KRŠKO,
objavlja prosta dela in naloge REFERENTA ZA PLACANJE PO GARANCIJAH Pogoji:
— dokončana srednja ekonomska šola,
— 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta v knjigovodstvi',
— pasivno znanje angleškega jezika,
— poskusno delo 3 mesece.
Prijave pošljite na gornji naslov v roku 15 dni od dne^ objave. Odgovore na prijave bodo kandidati prejeli v 30 dnet1 po izteku veljavnosti objave.
—"'s
A
KONFEKCIJA LISCA SEVNICA - DS DSSS
razpisuje prosta dela
VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
,
Pogoj: — visoka ali višja šola ekonomske smeri
VODJE SEKTORJA ZA RAZVOJ, INVESTICIJ^ IN VZDRZEVANJE
Pogoj: — visoka ali višja šola tekstilne ali ekonomske smerl
VODJE SPLOŠNO KADROVSKEGA SEKTORJA Pogoj: visoka ali višja šola pravne ali politološke smeri
Za vsa razpisana dela je pogoj 5—letna praksa na ustrezni*1 oelih v gospodarstvu, vodstvena sposobnost in moralno' politična neoporečnost kandidatov. Razpisna dela so reelekcijska, s 4—letnim mandatom.
Pri izbiri kandidatov za razpisana dela upoštevamo določb Družbenega dogovora o enotnih osnovah kadrovske politik® v občini Sevnica (Ur.l. SRS, Št. 22/73). Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejem®' > mo 20 dni od dneva objave na naslov: Konfekcija LISC* Sevnica, kadrovski oddelek, 68290 Sevnica. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dne po zaključku objave.
r~
NOVOTEHNA
»NOVOTEHNA" trg. podjetje na debelo in drobno p.o. Novo mesto, Glavni trg 11
Komisija za delovna razmerja
objavlja naslednja prosta dela oz. naloge:
1. POSLOVODJA poslovne enote v Novem mestu
2. POMOČNIK POSLOVODJE v poslovni enoti Krško
3. TRGOVSKI DELAVEC II
4. STROJNI MIZAR v poslovni enoti Mirna peč
5. KLEPAR v servisu Metlika
6. AVTOMEHANIK v servisu Metlika
7. AVTOMEHANIK v servisu Trebnje
8. REFERENT PRODAJE vozil II
9. SLADAKONTIST v finančno-računskem sektorju 10. ČISTILKE prostorov za upravo podjetja - za 3-urno delo
POGOJI:
pod 1: VK delavec trgovske stroke in 2 leti delovnih izkušenj ali KV delavec trgovske stroke in 5 let delovnih izkušenj pod 2: KV prodajalec in 3 leta delovnih izkušenj v stroki pod 3: končana osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj pod 4: KV mizar in 1 leto delovnih izkušenj v stroki pod 5: KV klepar in 1 leto delovnih izkušenj v stroki pod 6 in 7: KV avtomehanik in 1 leto delovnih izkušenj v stroki	%
pod 8: ekonomski tehnik in 1 leto delovnih izkušenj ali administrativni tehnik oz. administrator in 1 oz. 2 leti delovnih izkušenj pod 9: ekonomski tehnik in 1 leto delovnih izkušenj pod 10: končana osnovna šola.
Za vse kandidate velja koj poseben pogoj poskusno delo 1 mesec; pod 2, 8 in 9: 2 meseca; pod 1: 3 mesece. Zaželeno je, da imajo kandidati urejen vojaški rok.
Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o ’ izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov podjetja.
Navedena dela oz. naloge objavljamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen pod točko 10.
Do novih točk po slabi igri
Minulo soboto zvečer so novomeški košarkarji premagali tudi vrsto Litije in Zagorja Metličani odpotovali v Trbovlje, a tekme niso odigrali
Konec minulega tedna so v vseh treh slovenskih košarkarskih ligah odigrali le nekaj tekem. Medtem ko so Novomeščani doma odpravili združeno vrsto Litije in Zagoija, so Metličani zastonj odpotovali v Trbovlje. Tekma je bila zavoljo smrti Edvarda Kardelja preložena.
Srečanje v Novem mestu se je Domačim, ki iinajo začelo z enominutnim molkom, s njem prvenstvu veliko
katerim so igralci in gledalci počasti-________________________
li spomin umrlega misleca in revolucionarja. Igra, ki sta jo ekipi prikazali zatem, je bila izredno slaba, spominjala je na srečanja iz predtekmovanja, kjer so igrali začetniško košarko.
v letoš-težav pri
INELS-KVARNER 26:24(10:8)
V okviru priprav na novo tekmovalno sezono v II. zvezni rokometni ligi-zahod so se Ribničani pomerili z reško ekipo Kvamer. Srečanje je bilo ves čas izenačeno, po boljši igri pa so zasluženo zmagali domači igralci, za katere so največ zadetkov dosegli J. Ilc (7), S. Kersnič (6) in Ambrožič (5).
ČRNOMELJ - KVARNER 17:34 (8:13)
Črnomaljski rokometaši se pospešeno pripravljajo na tekme v republiški ligi, kjer se potegujejo za najboljše mesto. V Ribnici so se pomerili z ekipo Kvarneija z Reke. Medtem ko so bili v prvem polčasu enkovreden nasprotnik, so v drugem močno popustili in Rečani so brez težav dosegli zadetke. Pri Črnomlju se je izkazal Pungerčič, ki je v minuli sezoni igral za Novo mesto, dobro pa sta igrala Goršek in Orlič.
ČRNOMELJ: IMENOVAN ODBOR
Pred kratkim so se sestali člani izvršnega odbora črnomaljskega Partizana. Na seji so se pogovorili o proslavi, ki naj bi jo pripravili ob 25-letnici rokometa. Člani so imenovali odbor za pripravo proslave, ki ga vodi predsednik Stevo Vidovič, člani pa so Djordje Vujovič, Franc Moljk, Jože Strmec, Ivan Štrucl, Mile Matič, Marjan Goršek, Stevo Grgič in Marjan Crne.
Težave s šolami
Dolgoletna želja novomeških nogometnih delavcev se je uresničila lani. Mesto ob Krki je namreč dobilo slovenskega ligaša, z njim pa precej boljši nogomet oziroma nogometne prireditve.
Vendar ta uspeh Novomeščanov ni uspaval. Še naprej prizadevno delajo in največ pozornosti posvečajo najmlajšemu igralskemu kadru. Žal pa že vrsto let pri svojem delu nimajo sreče. Kadarkoli se začnejo pogovaijati s predstavniki novomeških osnovnih šol, jim ti ne pomagajo. Najpogosteje imajo težave na grmski osnovni šoli. Tam dajo nogometašem v lepo zavitih besedah vedeti, daje igra z „usnjem“ pri njih nepriljubljena, da se otroci raje odločajo za atletiko, gimnastiko ipd. Nič bolje, trdijo nogometaši, ni na najstarejši osnovni šoli, ,,Katji Rupeni“, čeravno je ravno iz njihovega šolskega športnega društva prišlo nekaj odličnih igralcev. Še najbolje se razumejo z OŠ Bršljin, kjer jim tudi glede telovadnice ne delajo težav.
Navzlic temu dosegajo najmlajši igralci lepe uspehe, zlasti kadeti, ki so v kadetski skupini južne slovenske lige zasedli odlično drugo mesto. Če bi v tako imenovani mrtvi ■sezoni lahko vadili v novomeških telovadnicah, bi bržkone v spomladanskem delu lahko posegli celo po prvem mestu. Sedaj pa si vodstvo pomaga, kot ve in zna. Najmlajši lahko vadijo v športni dvorani,
sestavi ekipe, ponovno ni šlo najbolje. Okoli 300 gledalcev je v srečanju z Litijo in Zagorjem pričakovado lahko tekmo, v kateri naj bi zaigrali prav vsi igralci. Ve'ndar so se zmotili. Gostje, iti niti niso tako slaba ekipa, kot je moč razbrati iz njihovega položaja na prvenstveni tabeli, so se izkazali z borbeno igro, vse akcije pa je zaključeval odlični Omahne. Rezul-
ODBOJKA: 17. FEBRUARJA DOLENJSKO PRVENSTVO
Pod pokroviteljstvom Dolenjskega lista se do v soboto, 17. februarja, ob 8.30 v športni dvorani v Novem mestu začelo tradicionalno moško zimsko pokalno odbojkarsko prvenstvo Dolenjce. Povabljene so ekipe, ki organizirano nastopajo v ligah, nastopijo pa lahko tudi druge, če se pravočasno, to je do vključno petka, 16. februarja, prijavijo v uredništvu Dolenjskega lista
J
Za popestritev delavskih iger
Minuli teden se je sestala komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Novo mesto — Rekreacija ni le stvar sindikatov
Komisija za šport in rekreacijo pri občinskemu svetu Zveze sindikatov Novo mesto je imela 7. februarja sestanek, na katerem so razpravljali o stanju telesnovzgojne osveščenosti vseh zaposlenih in o tem, kako to dejavnost v čim večji meri povečati.
Sestanka so se udeležili tudi	za šport pri osnovnih organizacijah
organizatorji rekreacije in referenti sindikata, razpravljali pa so o
dosedanjem delu komisije za šport in rekreacijo pri občinskem svetu, o delu organizatorjev rekreacije in referentov v osnovnih organizacijah sindikatov, veliko besed pa so posvetili vprašanjem, kako popestriti to dejavnost in povečati število udeležencev na delavskih športnih igrah, ki potekajo v 11 športnih panogah.
V triurni razpravi so udeleženci dali precej pripomb na dosedanje 17-letno delo rekreacije, ki ga vodi omenjena komisija povsem sama. Ugotovili so, da bo poslej potrebno komisiji pomagati, več pomoči pa vsi pričakujejo od vodstva sindikalnih organizacij, zlasti od občinskih telesnovzgojnih organizacij in klubov, ki do sedaj programa komisije pri občinskem svetu niso dosti cenili niti podpirali. Zmotno je namreč mišljenje, da je rekreacija delovnih ljudi stvar sindikatov v celoti.
Ob koncu plodne seje so udeleženci sprejeli vrsto sklepov. Pridobila naj bi čimveč šolanih organizatorjev rekreacije, animatorjev in poklicnih kadrov s področja športne
Zanimiv ciklokros
Mladi člani novomeškega kolesarskega društva Novoteks so minulo soboto pripravili tradicionalno kolesarsko prireditev v ciklokrosu. Medruštvenega tekmovanja se je udeležilo 53 kolesarjev.
Udeleženci so se pomerili v vseh konkurencah, nastopili pa so tekmovalci iz Ljubljane, Zagreba, Kranja, Hrastnika, Horjula in Novega mesta. Domačini, ki bodo letošnji sezoni nastopili močno oslabljeni, v minulu prireditvi niso računali na kakšen večji uspeh. Pričakovali so le dobre v°žnje najmlajših in njihova upanja so se tudi uresničila.
V konkurenci članov so nastopili domala vsi najboljši slovenski kolesih manjkali so le Rogovci. Vsi so pričakovali, da bo prvo mesto osvojil Ropret, za presenečenje pa je poskrbel Cuderman, ki je premagal bob znanega tekmeca.
Čeravno je vreme zagodlo organizatorjem in nastopajočim, je bila Prireditev, ki si jo je ogledalo precej ljubiteljev kolesarjenja, dobro pripravljena.
Rezulatati - pionirji (2 kroga, 20 nastopajočih): 1. Papež 5:14, 2. Cmič (oba Novoteks) 5:20, 3. mško (Zagreb) 5:25 itd.; ml. mladinci (4 krogi, 12 tekmovalcev): 1. Pavlič (Rog) 9:48, 2. Mam (Sava) r-48, j. Zagorc (Novoteks) 9:48 ‘‘d; st. mladinci (6 krogov, 11 , jrmovalcev):	1. Kurent (Sava)
Im ’ Novak (Novoteks) 15:30 ud.; člani (8 krogov, 10 tekmoval-Cev): 1. Cuderman 18:56,
POSPEŠENO DELO
Ribniški rokometaši, člani II. vezne lige - zahod, so se začeli za novo prvenstvo pripravljati 22. ja-niarja. Najpogosteje se zbirajo v din dvorani, ob koncu tedna pa sredo na Glažuto, kjer nabirajo eiesne moči. V prvem delu, ki so ga e zaključili, so največ pozornosti Posvetili kondiciji, sedaj pa pride na wsto dei0 z žogo, nato piljenje ehnike in igre. Na spisku knadida-
za Inles in reprezentanco Ribni-ee. ki bo igrala v 1. republiški ligi, je das 24 igralcev.
rekreacije, propagandistov in drugih, ki so pripravljeni uresničevati športno rekreacijo delovnih ljudi. Dosedanje delavske športne igre je potrebno popestriti z novimi disciplinami, pri tem pa je potrebno spoštovati želje občanov. Razumljivo je, da bi moralo na naslednjih igrah nastopiti še več delavcev in delavk. Z Zvezo telesnokultumih organizacij je potrebno urediti odnos do rekreativne dejavnosti, z ostalimi organizacijami pa uskladiti delovne programe, zakaj le s skupnim delom bodo lahko uresničili želje delavcev in delavk itd.
R. ROMIH
EM
PREDNOST NAJMLAJŠIM -Nogometni klub Elan iz Novega mesta posveča v zadnjem času največ pozornosti pioniijem, kadetom in mladincem. Na sliki: pri vadbi taktike.
toplejše vreme dopušča tudi trening na stadionu.
Klubska uprava pa je mislila tudi na najboljšo enajsterico ter mladince. Od minulega četrtka do nedelje je pripravila trening na Gorjancih. V petih dneh je 13 članov in 15 mladincev vadilo pod vodstvom trenerjev Matijašiča in Skule, obenem pa so mladi nogometaši pri Gospodični ustanovili še mladinski aktiv pri NK Elan. Za mladinsko organizacijo so se odločili predvsem zato, da bi mladi sami razpravljali o svojih nalogah in med nogometaši povečali zanimanje za mladinsko družbenopolitično delo.
OSLABLJENO MOŠTVO - V slovenski super košarkarski ligi že lep čas ne igra stalni član novomeške peterke Peter Seni-čar.
tat je bil ves čas izenačen, nekaj minut pred koncem pa so domači popustili in nasprotniki so celo povedli 70:69. Vendar so v nadaljevanju naredili kopico začetniških napak, ki so jih domači spretno izkoristili in z veliko sreče, čeravno rezultat kaže drugače, zmagali. Rezultat: Novo mesto - Litija -Zagorje 82:76 (40:36)
Novo mesto: Župevec 11, Beg 4, Munih 27, Kovačevič 8, Seničar 15, Cerkovnik 2 in Plantan 15.
PODKOREN: DOBRI NOVOMEŠČANI
Smučarska ekipa Medobčinske organizacije slepih in slabovidnih se je minuli teden udeležila 12. republiškega prvenstva slepih in Slabovidnih, ki je bilo na Podkorenu. V kategoriji A je v smuku nastopil Škrabec in z odlično vožnjo ponovil lanski uspeh, ko je osvojil zlato medaljo. V kategoriji B je v slalomu Klančar osvojil bron, v smuku pa srebrno odličje. V isti kategoriji je v smuku nastopil Furlan, ki je bil sedmi. V teku na 10.000 metrov je nastopil Mlakar in osvojil dobro icdmo mesto. Furlanova je med tekmo odstopila. Tekmovanje je omogočil Novomeški Trim klub Krka.
NATEČAJ ZA KREDITE
Članu upravnega odbora kreditnega sklada Telesnokultume skupnosti SR Slovenije so pred kratkim razpisali v skladu z načeli poslovanja kreditnega sklada natečaj za kredite za gradnjo telesnokultumih objektov v letošnjem letu. Kredite lahko najamejo krajevne skupnosti in interesne skupnosti v soglasju in z garancijo telesnokultumih skupnosti občin, ki so podpisnice kreditne pogodbe. Kreditne zahtevke naj zainteresirani pošljejo na naslov Telesno-kulturne skupnosti SRS, Celovška 25, do vključno 28. februarja.
VAJA NA PLASTIKI
Kar 30 kočevskih kegljačev invalidov je preizkusilo svoje znanje na plastičnih ke^jaških stezah v Ribnici. Kegljišče v domu JLA že ima take steze, medtem ko je na kočevskem štiristeznem kegljišču še trda masa.
Organizirali so medsebojno društveno tekmovanje posameznikov v 100 lučajih (50 x50). Rezultati:
Moški: Vidmar 418 podrtih kegljev, Berian -404, Kneževič 397, Krapež 379 itd. Ženske: Plaič 378 podrtih kegljev, Sčap 372, Trpin 362 itd.
Prvi trije v vsaki skupini so prejeli 10 pa značke
diplome, nadaljnjih društva.
ANDREJ ARKO
Krško: igre zaključene
Na slavnostnem zaključku 17. podelili pokale in diplome -
delavskih športnih iger ■ Najboljša Celuloza
V prostorih krškega Hotela Sremič je bil pred kratkim slavnostni zaključek 17. delavskih športnih fger krške občine za leto 1978. Na zaključku so bili predstavniki vseh ekip, ki so se pomerile v enajstih športnih panogah. Najboljši so dobili pokale in diplome.
Skupna uvrstitev - moški: 1. Celuloza, 2. Kovinarska, 3. Metalna; ženske: 1. Ljubljanska banka. 2.
Šport od tu in tam
NOVO MESTO - Pri novomeškem nogometnem klubu Elan deluje tudi komcrcialnq-finančna komisija, ki jo sestavljajo Cvelbar, Ribarič/ Japelj, Padevski, Venta, Iličin, Penca, Novak in Preskar. Za glavno nalogo, ki naj bi jo izpeljali vsaj do začetka prvenstva, so si člani zadali pridobiti čim več oglasov, s pomočjo katerih bi klub prišel do dodatnega, za prvenstvo nujne potrebnega denarja.
(I.B.)
METLIKA - Konec minulega tedna sta se v športni dvorani pomerili namiznoteniški vrsti rekre-atorjev NTK Beti in ČZP Dolenjski list. Za vsako vrsto so nastopili štirje igralci, nastopili pa so po sistemu vsak z vsakim. Zmagali so gostje z 12:4. Povratni dvoboj bo čez mesec dni v Novem mestu.
D. P.)
Sezona, dolga desetletje
Za igro pod koši, že nekaj let najbolj priljubljen in kakovosten šport v Beli krajini, so se v Metliki začeli zanimati šele 1967. leta. Prvo uradno tekmo je neizkušeno moštvo odigralo z danes večnimi tekmeci Novomeščani leto dni kasneje. Pred enajstimi leti je bil rezultat 122:29, za Novomeščane seveda. Vendar dr. Goranič, Mrvar, Guštin, Gašperič in drugi privrženci košarkarske žoge zavoljo hudega poraza niso obupali. Na igrišču so se dobivali pogosteje, vrsto so okrepili z obetavnimi mladinci, 1969. leta pa je njihov dres oblekel tudi nadarjeni Kar-lovčan Željko Vergot, ki je od takrat naprej doživel vse lepe in težke trenutke svojega kluba.
„V Metliki imam sorodnike," je dejal ta čas nenadomestljivi metliški košarkar, ,,in ob obisku sem bolj slučajno kot namenoma zavil na košarkarsko igrišče. Z domačimi igralci sem sc hitro spoprijateljil ter se odločil, da bom eno sezono igral za ,Beti‘. Pravzaprav sva z Jezerincem oblekla nov dres skoraj istočasno, čeravno se nama je tudi v domačem kraju obetala lepa tekmovalna priliodnost.”
Željko Vergot, ki sc mu je ena sama tekmovalna sezona spremenila v desetletje, pravi, da so mu
leta na Pungartu in v družbi domačih fantov tekla kot meseci, in spoznal je, da bi bilo življenje brez Metlike, .Kodran-ke‘, kjer je zaposlen, in, seveda, košarke precej drugačno, kot je. Ko pa se je spoznal še s simpatično domačinko, je na nekdanje domotožje povsem pozabil.
„Sedaj sem poročen, imam dokaj dobro službo in gotovo bom v Metliki ostal. Čeravno sem med starejšimi igralci, se od dresa še ne mislim posloviti. Preveč lepih spominov ne veže' na metliško košarko. Ce ne bi prišlo do reorganizacije lige in umazanih zakulisnih iger, bi naša vrsta dosegla še precej več lepih uspehov, kot jih je. Tako pa smo morali kar dve leti počivati in v tem času so druga moštva lepo napredovala. Bili smo brez telovadnice, brez pravih možnosti za dober trening. Zato je igralska vrsta izgubila precej obetavnih košarkarjev. Marsikdo sc je namreč naveličal večnih potovanj v Ozalj, Novo mesto ali Črnomelj ..." .
V klubu so ostali najbolj zagrizeni in čakali priložnosti, ko bodo ponovno dokazali, da so med boljšimi ekipami v republiki. Ko so v Metliki postavili novo telovadnico, so sc začeli tudi za košarko lepši
dnevi. Igralci so začeli po šolah s pionirsko košarkarsko šolo in danes imajo precej'dobrih mladincev, ki pa morajo zapolniti vrzeli v članski vrsti.
Vergot: „Pri igralcih ta čas pogrešam več discipliniranosti in borbenosti. Da bi odpravili pomanjkljivosti, smo se dogovorili za osemdnevni trening v Poreču. Takoj, ko smo se z dokaj napornih priprav vrnili, smo morali v Maribor na tekmo z Branikom. Čeravno smo močno izgubili, smo videli, da je bil trening dober, to pa se je pokazalo zlasti v srečanju s
favoritom tekmovanja v slovenski super ligi, ki je bil tako rekoč že na kolenih, pa mu je vseeno uspelo zmagati. Pričakujemo, da sc bo naše pospešeno delo na treningih začelo obrestovati šele sredi lige."
J. PEZELJ
Labod, 3. Lisca itd. Uvrstitev ekip po panogah - moški, lahka atletika: 1. Metalna; mali nogomet:	1.
Kovinarska; rokomet: 1. Kovinarska; odbojka: 1. Celuloza; kegljanje:
1.	Celuloza 1; šah: 1. Kovinarska; namizni tenis: 1. Celuloza; streljanje: 1. Metalna; vlečenje vrvi: 1. Agrokombinat; kors: 1. Ikon; balinanje: 1. Kovinarska.
Ženske, lahka atletika: 1. Labod; odbojka:	1.	Ljubljanska banka;
kegljanje: 1. Hotel Sremič; streljanje:	1.	Agrokombinat; kros: 1.
Lisca.
Posamezno, moški - 100 m: 1. Harapin; tek na 800 m: 1. J. Bučar; skok v višino: 1. Macur; skok v daljino: 1. Macur; met krogle: 1. Bajc; met diska 1. Bajc; kopje: 1. Derstvenšek; streljanje: 1. Brinovar; kros: 1. Bučar ženske - tek na 60 m: 1. A. Naraglav; 400 m: 1. A. Naraglav; skok v daljino: 1. Cizelj; krogla: 1. Pribožič, streljanje: 1. Mirt; kros: 1. A. Naraglav.
G. ROVAN
KEGUANJE: NOVOMEŠCANKE V ČETRTEM KOLU
Na kegljišču pri .Vodnjaku’ je bilo konec minulega tedna odigrano tretje kolo ženskega republiškega prvenstva. Najboljše so bile tekmovalke iz Kranja, Novomeščanke pa so bile s 4472 podrtimi keglji pete in so se uvrstile v naslednje kolo. Trenutni vrstni red pred 4. kolom:
1.	Konstruktor 9514 podrtih kegljev, 2. Brest 9347, 2. Hmezad 9284 , 4. Fužinar 9192, 5. Novo mesto 9186, 6. Gradis 9136, 7. Kamnik 9099 itd.
N. GOLES
NOVO MESTO; ZANIMIV NOGOMET
Konec minulega tedna so v Novem mestu v športni dvorani pripravili tumir v majem nogometu in sicer za pokal SGP Pionir. Rezultati v finalu: Ela — Bela cerkev 7:4, JLA (Novo mesto) - Črnomelj 5:4, Ela - JLA 5:6, Črnomelj -Be a cerkev 11:6, Ha - Črnomelj 3.12, JLA - Bela cerkev 11:6. Vrstni red: 1. JLA 6 točk, 2. Črnomelj 4, 3. Ha 2 in 4. Bela cerkev brez točk. Najboljši strelci so bili Švajger iz Črnomlja (28 zadet-10 in Lemez
(JLA) 9 itd.
tisti
RADOVEDNA - Med marljivejše sodelavce naše rubrike USTI HIP sodi tudi Janez Papež iz Kočevja, kateremu je najbolj pri srcu fotografiranje živali. Papež je tega opravila vešč, zato so njegove fotografije prav zanimive. Tudi radovedna mlada košuta na objavljeni fotografiji spada med uspele posnetke kočevskega foto-lovca. Zasnežen gozd, komaj opazno sneženje drobnih snežink in gole veje na tleh so primeren okvir za prikaz stiske divje živali, ko ta niha med strahom, radovednostjo in potrebo. Z napetimi ušesi prisluškuje, kaj se pred njo dogaja, vendar ni pripravljena takoj bežati v neprijazni, težko prehodni zasneženi gozd. Na srečo je tokrat škrtnil le zaklop kamere, ne pa petelin na puški.
v 					
(notenNId lisi	pral	2B	tleti	j
V tovarno hodijo počivat
ŽE NEKAJ LET ugotavljamo, da je naš delavec polproleta-rec, t.j. kmet, ki hodi na delo v tovarno, da bi lažje zadostil obveznostim, ki mu jih nalaga kmetijstvo. Zato ni redka ugotovitev, da hodijo delavci v tovarno počivat, ker so izčrpani od kmečkega dela. Ta element v veliki meri botruje ugotoviti, da je produktivnost dela padla za 1 odstotek. Zlasti mladi delavci in delavke bi se prav radi odpovedali celodnevnemu delu, samo če bi jim nudili možnosti stanovanja v mestu. Danes pa mladina v tovarnah prav zaradi odvisnosti od vseh mogočih voznih redov nima časa niti možnosti misliti na kaj takega. Če se starejši delavci težko odpovedujejo posestvom, pa pri mladih to ni primer in prav pri mladih je treba graditi proletarski značaj našega delavstva.
V NOVEM MESTU pripravlja komunalna uprava občine redni odvoz smeti iz stanovanjskih stavb. S tem delom bodo zaposleni 2 delavca in 1 voznik. Vrstni red odvažanja smeti po ulicah bo objavljen.
2. FEBRUARJA so nam zaigrali v veliki dvorani brežiškega irosvetnega doma Veseli planšarji s sodelovanjem znanega ^oria. Nad 400 ljudi je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, zunaj pa je ostalo še približno 100 ljudi. Ti so se obnašali, kot da ne živimo v 20. stoletju; kričali in razbijali po vratih. Primerjajmo dogodek z udeležbo na obisku izvrstnega Slovenskega kvinteta, ki je gostoval v Brežicah pred dnevi, a je tedaj dvorana zevala - zaradi praznine. Radi hlastamo po izrazito vaškem hrupu, za umetnost pa ne kažemo takega zanimanja.
PRVA NALOGA v Novem mestu bo dograditev stadiona ob Kremenovi pralnici peska. Na tem stadionu, ki ga težko pričakujejo vsi dolenjski športniki, bo prihodnje leto doslej največja prireditev naše ožje pokrajine — VIL zlet bratstva in enotnosti.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 12. februarja 1959)
e
SVETU OKOLI
KONČNO USPEH - Neki mladenič s Tajvana je izbranki svojega srca celi dve leti pisaril ljubezenska pisma, ji razkrival svoje srce in poskušal ogreti njenega. Pisem je bilo že okoli 700, ko se je oboževana mladenka le ogrela - poročila se je s poštarjem, ki ji je prinašal pisma.
PRAVIČNI PADEC - Pra-žanka Vera Czermak je zvedela, da jo mož vara. Razočarana žena se je vrgla iz tretjega nadstropja. Na njeno srečo je prav takrat šel mimo neki moški. Priletela je nanj in smrtni padec preživela, medtem ko je moški zaradi poškodb umrl. Izkazalo se je, daje bil za rešilno podlago njen nezvesti mož.
TATOVI PREPROG - Iz
specializirane trgovine sredi Londona so neznani zlikovci ukradli 140 dragocenih turških preprog. Med bogatim plenom je bila tudi nadvse dragocena preproga iz srednjega veka, vredna okoli 20 milijonov dinarjev. Ker za storilci ni sledu, lahko domnevamo, da so stare turške preproge ohranile pravljično sposobnost in so tatovi kar na njih odleteli na vamo.
VELIKI V VRSTI - V
Washingtonu morajo tudi veliki in slavni možje čakati v vrstah. Ne sicer za kruh kot v Novem mestu ali za avtomobil, kot je žalostna navada v Jugoslaviji, pač pa čakajo na prostor za svoj spomenik. V ameriškem vladnem mestu je namreč samo še 12 prvorazrednih prostorov za spomenike, čakajočih slavnih mož pa je veliko več. Zadnji, ki mu je uspelo priti na vrsto, je bil kip slavnega fizika Einsteina. Do prostora je je prišel brez uporabe relativnostne teorije.
Kaj so pred	80 leti	pis Dolenjske Novice.
Otroci žive kakor neumne zveri
(In k o 1 i k o) je mater pri nas, ki jokajo, jokajo s krvavimi solzami nad svojimi otroci, da nimajo vere, da žive kakor neumne zveri! In kdo je temu kriv? Največ čitanje brezbožnih knjig, ki razširjajo pod pregrinjalom rodoljuba nauke protiverske, nauke nenravne ter po tihem spravljajo lepo denar v žep, kakor satan pregrešno dušo. Kaj je takim gospodom do tega, da je zapeljan ta ali oni po njihovih navodilih s pravega pota? Saj se izgovarjajo, da nobenega ne silijo, naj čita proizvode njihovega duha. Naj primerja nekdo, ki ima srce in razum na pravem koncu, naj primerja to, kar pišejo rodoljubni in katoliški časopisi s tem, kar piše rodoljubni, toda prostomiselni časopis; obrne naj, kakor se pravi oči in ušesa med ljudmi ter opazuje besede in dejanja čitateljev katoliškega in prostomiselnega časopisa.
(Podpiranih) je bilo v dijaški kuhinji četrtina novomeške gimnazije. Sprejetih je bilo 56 gimnazijcev, razven teh še trije novomeške
gimanzije. Sprejetih je bilo 56 gimnazijcev, razven teh še trije učenci ljudske šole. Kako so izvršili? Odličnjakov je bilo 6. Prvi red jih je dobilo 31. Drugi red 12 in tretji 2. Izmed teh je odslovljenih radi nemarnosti in lenobe koncem polletja 3. Še drugi štirje bi isto zaslužili, ali glede na gotove dobrotnike, ki sojih priporočili ter kuhinjo izdatno podpirajo, so se ohranili za nekaj časa na poskušnji; ako se pa ne poboljšajo, bodo neizprosno odpuščeni. Drugi dvojkarji so zaostali v napredovanju ali radi bolezni ali pa radi slabih zmožnostij. Teh siromakov ne moremo zavreči.
(Po R u m u n i j i) se naglo širi kmetski upor. Tam je namreč umrl strijec srbskega razkralja Milana. Zapustil je velikanska posestva. Kmetje bi jih radi dobili v najem. Ali oddala so se posestva Grkom. Uporni kmetje so zapodili že dva polka vojakov v beg.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. februarja 1899)
Treba je le prenehati piti
Poškodbe možganskega tkiva niso povsem nepopravljive
Med posledice pretiranega uživanja alkohola spadajo tudi trajne poškodbe možganskih celic. Ker se v možganih odraslih ljudi živčne celice ne obnavljajo več, so zdravniki menili, da od alkohola poškodovanega možganskega tkiva ni več mogoče nadomestiti. V zadnjem času prihajajo spodbudne novice iz raziskovalnega oddelka torontske univerze. Znanstveni raziskovalci te ustanove namreč trdijo, da se nekateri deli možganskih celic obnove in okrepe, če kronični alkoholik povsem preneha uživati alkohol.
Ugotovitve veljajo za den-drite, razvejeni del živčne celice, ki služi za sprejemanje dražljajev. Če zaradi pretiranega pitja alkohola niso povsem uničene, se živčne celice še popravijo, dendriti še zrastejo. Poleg teh se popravijo še nekatera druga živčna vlakna, poraste pa tudi število drobnih krvnih žilic.
Do teh ugotovitev so prišli s pomočjo skanerskega rentgena. Pri pregledu možganov osmih hudih alkoholikov so opazili v možganski masi luknje, se pravi izgubo možganskega tkiva. Po pre-gjedu je šest prostovoljcev povsem prenehalo piti, dva pa sta škodljivo razvado nadaljevala. Ko so nekaj mesecev kasneje ponovili natančni pregled, so opazili, da so se luknje v možganih opazno zmanjšale pri šestih nepijočih, medtem ko so ostale pri obeh pivcih enake. Prav tako so zabeležili pri abstinirajočih izboljšane reflekse, boljšo koordinacijo in sposobnost dojemanja.
„To je prvikrat, da smo opazili izboljšanje pri cerebralni atrofiji odraslega človeka," je komentiral odkritja dr. Peter Carlen, eden od vodij raziskav.
Ugotovitve ameriških raziskovalcev potrjujejo nekatera dosedanja zapažaiija, ko so zdravniki zabeležili izboljšanje in povrnitev izgubljenega spomina bri alkonoli-kih, ki so prenehali piti.
Nadobudni vroči dih Zemlji
Neizkoriščene ogromne zaloge toplotne energije
V času, ko postajajo zaloge naravnih fosilnih goriv vse manjše, apetit po njih pa iz dneva v dan večji, in ko je nadaljnji razvoj nuklearne energije pod vprašanjem, se človeštvo obrača k novemu viru — geotermalni energiji. Gre za izkoriščanje Zemljine toplote.
Devet narodov na svetu že pridobiva znaten del potrebne električne energije s paro, ki nastaja v vroči Zemljini notranjosti, na Islandiji, v Franciji,
, Madžarski in na Novi Zelandiji pa že dlje časa z vročo podzemeljsko vodo ogrevajo stanovanja.
Zaloge naravne toplote na našem planetu so neizmerne. Če bi hoteli napisati, koliko kalorij toplote je samo v 10 km Zemljine skorje, bi morali številu 30 dodati 26 ničel. Toliko toplote bi ljudje proizvedli, če bi skurili tritisočkrat več premoga, kot so ga kdaj in ga še bodo izkopali na vsem svetu. Tako neznansko velike zaloge toplote človeštvo ne more in ne sme prezreti, meni geolog D. E. White.
Najtežje vprašanje je seveda, kako naravno toploto izkorišča-
r
4
jlpP
DOLENJSKI LISTI
■	.**/
j? j?-r
///
///	Oo
v V
4? /
///	o6
s/4
/M
/////
/m
's///
o° /
<cT	*
S?
e*
EKONOMSKA PROPAGANDA - DOLENJSKI LIST
Čeprav so nekateri skept in menijo, da v Zemljini top ni bodočnosti, pa se več strokovnjakov nagiba na o mističnejšo stran. Amertf računajo, da bi do leta 2fc lahko z izkoriščanjem gefltf malne energije prihranili 2$ jona sodčkov nafte na dan.
STRAŠNI KONEC - *
dolgo tega so v enem 1 faraonskih grobov v Luktfj našli truplo kanadske turist Ugotovili so, da se je nesr^ ženska izgubila v grobnici; leta 1976. Ker ni našla izho® je od gladu umrla.
UMETNIK - Najslavnfj boksar moderne dobe Ali K hamed je pred nekaj d® odprl prvo razstavo svojih® To dejanje morda ne bi srt presenečati poznavalcev, saj smisel za slikanje močni Al' večkrat pokazal, ko je „bart obraze svojih nasprotnikov modricami in črnjavkami.
Oživeli vampi
Pošast lažna, strah pravi
-
■vel
Vrtine za paro - Parni kotel in peč je kar Zemlja.
ti tudi tam, kjer ni vročih vrelcev ali gejzirov. Strokovnjaki predvidevajo dva načina. Po enem naj bi iskali velika podzemna jezera, v katerih je vrela voda pod velikim pritiskom, izvrtali do niih vrtine in paro izkoriščali. Običajno leže taka parna jezera 3 do 5 km gjoboko pod površjem. Tam, kjer ni jezer, je pa vroča notranjost našega planeta dovolj blizu površja, naj bi po vrtinah razbeljeno kamenja spuščali vodo s površja, le ta pa bi pri drugih vrtinah prišla na dan kot para, ki bi jo bilo možno porabiti za pogon turbine oziroma generatoija. V ZDA so podobne poskuse že opravili.
Naši rojaki, ki žive v seve zahodnih predelih Steržins* gora,»so za nekaj dni zah’* kot v srednjem veku. Primo^ dnevnih je poročal o nenava® prikazni zgubanega in spa#® ga obraza, kateri sta iz * štrlela dva strašanska zo® Odvratna pošast se je potik* okoli z nožem v rokah, najt* pa se je prestrašenim kntf®| kazala na samotnih poteh. *' sebno vinski bratci so zal4 poznih ur iz gostilne dort1 gredoč večkrat srečali ostu^ prikazen. Menda so neka* celo prenehali posegati po M ski čaši, tako jim je grdi nest*
nagnal strahu v kosti.
Najprej so se lova na dozd* no pošast lotili lovci, vendalt niso ujeli. In ker so
govorice vse bolj vztrajne, posegla vmes tudi oblast. binjeri so začeli s preisk Možje postave niso bili naivni, da bi iskali pono' prebujenega grofa Draculo, smrtnega vampirja, ampak srt raje lotili iskanja povsem 0 čajnih ljudi iz mesa in kosti-
Izkazalo se je, da so h prav. Nekaj mladeničev, kt v tretje desetletje življenja & dobro pogledali, si je s pom®'; posebnih filmskih naprav prt ščilo neokusno šalo in na & preplašilo miroljubne vaš#: Vampirska domiselnost seJ1 bo po svoje obrestovala.
46
Nadaljnja pot je h'*a in ko se je zdanilo, strlo Ontarijsko jez«®0' ob bregu, potem pa *° zaliv. Na kopnem so že nato so bili v prista® vrata v utrdbo so s« Mabel planila v obl* srečnega očeta.
r
*d
P
e.
ta
te
a,
Rešitev prejšnje križanke													
				"	S.		....	sr	«	=:		..	E
				'.7"	A,	P	1	&		M	1	V	O
					D	0	M	1	N	S	V	e	T
				Si	0	E	£	S	A	r^r	€.	&	r
					R	€	3	T	M	0	R	K	A
				'A	M	C.	L	1	J	A	-	«	«
••	Si		<7	r	p	i Bi	A	P	(-		T	rs	
—	M.	A	T	f.		K	V	A			£	k	S
-	€	L	A	M	?£	0	o	w	A		r	A	r
3=		A	V	r	i	K	-	1	h	C	i	M	A
■S"	S	i	K	A	L	O	~	e	R.	1	v		N
-r	K	N	\	T		S	«	-	e	R	A	I	A
mmmm
prgišče misli
amimf
Prihodnosti ni mogoče graditi na neresnici o sedanjosti in preteklosti.
V. RUS
Nikoli ne daješ toliko kot takrat, kadar daješ upanje.
A. FRANCE
Beseda vseh besed: ponižnost.
J. SNOJ
pesniška
figura
pripadnik indijanskega plemena
plod
stročnic
tel.
skladatelj
(bedrich)
iglavec
vodna
iival
izobrazba
atenski
državnik
letovišče n< floridi
hercego
VPP
irebivalep
irenlandne
start le ala
kotor
singular
tur.
jezero
gr.
polotok
figgra četvorki
rudarjeva
'delavnica"
uranov
satelit
čujkov
vasilij
sprimek
snega
osveienje
amnma
UM
mtik
ign -
cenili
■vri
nem.psiho-
loolaitred)
stas
čista
teža
dl
Kanina—
posrednik
oporni
element
del
parnega
stroja
slikarka
ubilca
klica
mesto v bački
žalost
znoj
pisateljica
peroci
l
i
ki
li
e-
it
a.
ia
ie
m
>
li
IV
(O
ri
f-
r
E
/!
•■■e
o
>
i-
"t
1-
Ji
ti
.o
io
o-
rt
e.
;n
  mm i i ..
Pogoltni oblaki še grozijo
Vremenske razmere in vojna na Afriškem rogu so povzročili, da se je zaredilo nekaj deset rojev kobilic selk — Nekdanja šiba božja je še nevarna
Požrešni roji kobilic selk preganjajo človeštvo že od sivih davnin. Tisočletni biblijski teksti jih omenjajo med šibami božjimi, s katerimi je židovski bog Jahve kaznoval Egipčane, podobno jih všteje med strahote ob koncu sveta tudi pisec grozljivega videnja poslednjih dnevov človeštva. Stari kronisti pišejo o njih z zvrhano mero groze. Nič drugače ni še dandanašnji med prebivalci subtropskega pasu, saj se črni roji požrešnih žuželk vsake toliko časa še spuste na posevke, za seboj pa puste popolno uničenje. Modema znanost ne zna povsem zadovoljivo odgovoriti na vprašanje, zakaj se v določenih obdobjih kobilice selke prično strašansko hitro in preko vsake mere množiti.
Za vsa leta po vojni je veljalo, da je človek s široko razpredeno mrežo kontrole in s pomočjo močnih zaščitnih sredstev uspel skoraj povsem omejiti to zlo. Razočaranje je prišlo lansko leto, ko je nadzor ušel iz rok. V februarju mesecu so odkrili prvi roj kobilic selk v Saudski Arabiji, nekaj dni kasneje so jih opazili še v obeh Jemenih, nato pa že v Sudanu in Somaliji. Organizacija za poljedelstvo in prehrano Združenih narodov je hotela posredovati in zatreti te prve roje, vendar zaradi vojne v Ogadenu niso mogli priti na ta del Afrike. In prav tu se je sprožil nevarni kobilčji plaz. Demografska eksplozija seje začela. V mesecu juniju so v Etiopiji opazili že 33 rojev, v Somaliji pa 17. Kolikšno škodo so kobilice že naredile, ni znano, grozi pa, da bodo prodrle tudi v druge dele
Afrike, ogrozile Bližnji vzhod in Indijo. Nevarnosti namreč še ni konec.
PRITAJENA BIOLOŠKA BOMBA
Kobilica selka je v mirnih obdobjih kaj pohlevna živalca. Živi osamljeno; naokoli se giblje samo v varstvu noči, podnevi pa se skriva pod Sopi trave in peska. Običajno traja tako mirno življenje 7 let, nato pa se začne spreminjati. Če so v tem obdobju še ugodne vremenske razmere -dovolj dežja in toplote - se začne strahovit proces demografske eksplozije. Iz jajčec se namesto v običajnih šestih mesecih razvijejo v manj kot enem mesecu nove generacije kobilic. Vsaka naslednja generacija stokratno pomnoži število.
Mlade kobilice še ne letajo. Poskakujejo in se selijo naprej. Včasih je videti reko mladih kobilic, ki se vali preko planot kot živo morje. Videli so jih že tudi, kako so prešle široke reke. Vendar ta pohod še ni prava strahota. Resnično nevarnost namreč predstavljajo roji. Kdaj prično milijonske reke kobilic rojiti, še ni povsem raziskano. Poznavalci žuželk sodijo, da pride do rojenja ob primerni temperaturi in po kakih petih mesecih. Ko kobilice zrojijo, se živi oblak dvigne, nato pa se kobilice prepuste vetru. Tako pri letu trošijo zelo malo energije.
Ko so kobilice že v roju, je človek brez moči. Poskušali so jih uničiti s strupenimi plini iz letal, vendar ni uspelo. V takih primerih kobilice zapro dihalne poti in čakajo na boljše pogoje. Pri zastrupljanju s praški pa se strnejo v „eno tdo*‘, da strup ne prodre do vseh.
Opazovalci so ocenili, da je neki roj kobilic, ki so ga opazovali pri letu preko Rdečega morja, meril okoli tri tisoč kilometrov v dolžino. Kjer se tak oblak spusti, ne ostane niti bilka trave. Če veter zanese roj v puščavo, se kobilice lotijo kar ena druge, da dobe zadostno količino hrane.*
Pri rojenju je zanimivo, da letajo samci in samice vsak v
svojem roju. Medtem ko samice legajo jajčeca, se samci prepuste vetru in odletijo. Za njimi odlete še samice. Kako samice prepoznajo roj samcev na tleh, nihče ne ve, a vedno zanesljivo najdejo moški roj in se spuste nanj. Začne se silovito paijenje.
Ves ciklus se ponovi. Samice zležejo jajčeca, samci odlete, samice za njimi. ..
Najbolj občutljive so kobilice selke, ko so na tleh. Takrat jih je treba uničiti, da se prepreči njihovo nadaljnje razmnoževanja. Od leta 1950 naprej jih uničujejo z zastrupljeno hrano, katero s tovornjaki in letali na hitro pripeljejo tja, kjer so opazili zarod mladih kobilic. Biologi so na osnovi novih spoznanj o ustroju kobilic selk pripomogli, da so kemiki lahko izdelali nove vrste strupov. Vse to so močna orožja v rokah ljudi, vendar so učinkovita le, če jih uporabijo pravi čas.
V borbo proti kobilicam so vključili tudi satelite. Iz vesolja stalno kontrolirajo tista področja v Afriki, kjer se običajno začne rojevati požrešna reka mladih kobilic. Strokovnjaki jih imenujejo kar ..eksplozivna območja".
  i.........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
Na zemljevidu je narisano območje, ki ga lahko ogrozijo roji kobilic selk, ki so se lani razmnožile v Ogadenu. Nekateri roji kobilic so pokrili tudi do 100 kvadratnih kilometrov površin.
miiiniiiiniiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiut
M
mm
Qt4
i
ie *Fna *n brezskrbna - Pred njimi razpro-časa so, veslali
tid .mari,i v maihen
®li straže in kmalu Povedali so geslo, in že je srečna svojega nič manj
47.
A šele nekaj dni so se veselili svidenja, ko je seržent Dunham dobil povelje, naj odrine na Tisočere otoke, ki leže oh iztoku Ontarijskega jezera, in zamenja tamkajšnjo posadko. To mesto je zahtevalo izkušenega in vseskozi zanesljivega vojaka, kakršen je bil seržant Dunham. Poročnik Muir, ki je bil po činu sicer višji, pa se mu je pridružil kot prostovoljec.
48.
Komaj nekaj ur po prihodu povelja so se zbrali v pristanu Stezosledec, Velika Kača, stari Kap, seržant Dunham, poročnik Muir, dva podčastnika in deset vojakov. Mabel in žena nekega vojaka sta bili edini ženski. V pristanu jih je že čakala ladjica, ki naj bi jo vodil Jasper. Stari Kap se seveda ni mogel vzdržati pikrih pripomb na račun plovila in kapitana.
*
*
*
*
*
*
*
*
*
i
J
S
/
/
!
i
I
Prišli smo vsi zopet h kremenski cerkvici, razvneti, kakor si rekel, toda molčali smo o tem, kar je bilo. Saj je imel vsak dovolj vzrokov, samo stric Pepe ne; a tega je menda potolažila Julka. Ko smo se vračali domov, sem govoril in hodil samo z Marušo ter pozvedel iz nje blebetanja, da je bilo nekaj ljubezni med Vrbanojem in Julko. Drugega ti ne bom pravil. Odrinil sem od vas in tvoje gostoljubne hiše, Andreja tudi menda ni bilo več na Veselko. Pozneje pa smo itak hodili vsak svoj pot.”
..Mladostne neumnosti!" meni Tin če.
„Res; toda semper aliquid haeret - in tudi taki recimo smelootroški dogodki puščajo viden sled za vse življenje. Takrat sem bil zaljubljen - da rabim vulgaren izraz - res zaljubljen - potem pa nikdar več tako.“
Jn Andrej? “
„Ne vem! Slišal sem, da se ogiblje ženske družbe, kar itak sam veš!“
„No - ako pride Julka v Zagorico? “ se pošali notar.
„Naj pride; z Andrejem ali s komer koli se zaradi ženske ne bom več tepel! Ančka, Ančka - plačam! Še za vas bi se skoraj ne tepel, Ančka ali ni res? “
„Res!“ reče Ančka in si mane zaspane oči. Vedela pa ni, kaj je trdil adjunkt v svoji šali; ta pa takisto sam ni znal,da mnogokrat tudi taka ali enaka lahkomiselna in brezpomembna beseda govornika postavi na laž.
IV
I
Oče Krača je stal sredi ceste ter se kakor vojni general oziral na desno in levo stran po hlapcih in pomagačih, ki so ob cestnih jarkih postavljali dva mogočna mlaja. Mrak je že legal na dolino.
..Škarje naprej!11 je velel krčmar in hlapci so ob desnem in levem mlaju potisnili za nekoliko korakov naprej velikanske drogove, ki so sredi obeh obeljenih smrek, obpeti z debelimi verigami, podpirali težki drevesi. Tako se je za nekaj stopinj dvignil vsak mlaj, tičoč s spodnjim koncem v globoki jami.. £ Eden je že stal navpično, drugega pa so obkolili na glasno krčmarjevo povelje: „Škarje okrog!“ in ga potiskali vzpored s prvim prav tedaj, ko se je adjunkt Pavel pridružil gospodi, gledajoči ob cesti ta redki in zanimivi prizor.
,,No, oče Krača, kaj takega bi si ne bil mislil, da ste tako pozorni in ljubeznivi, ko niti ne veste, kakšen bo naš novi sodnik!11
Oče Krača je debelo pogledal in na pol odprl usta, zinil pa ni ničesar.
Za adjunktovim hrbtom je poštar iztrkaval pipo in poka-šljeval na pol glasno.
„Kaj - sodnik? “ vpraša Krača naposled, ko nihče drug ne reče ničesar.
,£j, nocoj pride sodnik Vibanoj,“ odgovori adjunkt Pavel, „in vi kot župan in vaša ali naša občina mu vendar napravljate ta slavolok? “
Krača je bil pameten mož in je takoj razumel ves položaj. „Da, da!“ je dejal. „To bo kar za - dva! Ti,Minče, čuj -glej ga, saj nima ušes — Min če! Deska mora na levi strani nekoliko više!“
Tako zapoveduje se umakne kar za dvajset korakov od drugih.
Poštar je še vedno kašljal, davkar pa, ki je stal s svojimi hčerami blizu adjunkta, se je smejal naglas.
Pavel je zrl na desko, ki naj bi vezala slavolokova stebra, in čital na srebmo-zlati podlagi pozdrav, sestavljen iz belo-modro—rdečih črk: „Mir tej hiši in vsi fari!“
JCaj pa je to? “ vzklikne naglas in njega lice ne kaže prav nič tistega duhovitega sijaja, ki ga je značu vselej, kadar se je živo razgovaijal.
,3og vas je dal — ali še ne veste? “ se zagrohota davkar in njega hčere mu takisto pritrdijo.
„Kaj? “ deje adjunkt. „To je za kakega župnika, ne pa za sodnika!"
,4 seveda!“ meni poštar nekam sramežčjivo.
„Ta napis mora izginiti!** se jezi adjunkt.
,Jsle, ne,“ ga tolaži poštar, dočim se vsa družba smeje, „saj ta napis ni odločen sodniku, ta je za župnika, ki se nocoj popelje tu skozi v Babino polje!“
Sedaj se takisto adjunkt zasmeje na ves glas.
„No, morda bo pa tudi umesten pozdrav našemu sod-niku!“ vzklikne dobrovoljno in poskuša zatreti hudomušni izraz, ki mu sili na lice. -Zvonovi župne cerkve grobeljske se oglase. Veliki zvon poje veličastno svoj enakomerni ,JJembam“ in vmes pritrka-va spretni Cerkvenik s srednjim in malim zvonom, nekoliko časa s tremi udarci v presledku med zvoki velikega zvona, potem s petimi, naposled s sedmimi. To je bila vselej njegova največja umetnost! Saj je bilo pa tudi treba dovolj telesne moči, zdravih prsi in krepkih rok. In vselej, kadar je prestopil iz mirnejšega udarca v hitrejši udarec, so poknili na griču poleg cerkve trije topiči, ki jih je zaporedoma vžigal vestni in izkušeni Cerkvenikov pomočnik.
Adjunkt Pavel je mnogokrat trdil, da ni klerikalec, in je to svoje mišljenje hotel dokazati ob raznih prilikah. Zato je tudi sedaj naglo odšel od slavoloka in krenil proti Kračevi krčmi.
Skoro v veži se srečata z notarjem Tinčetom, ki je že zaprl pisarno in sedaj radovedno čakal dogodkov, ki naj bi bili vprav zgodovinsko znameniti Grobljem in okraju.
..Vrbanoj bo mislil, da je slavolok zanj!” se zasmeje proti adjunktu.
„Jaz sem tudi mislil!” meni Pavel. „Vedel bi pa vendarle rad, bo li Krača babinopoljskega gospoda sprejel oficialno, ka-li? “
„Beži, beži! Liter vina bo postavil predenj in pojal Ančko po hiši, češ, sedaj to, sedaj ono, na koncu pa se bosta z gospodom dogovorila zaradi tedenskega mesa in - sprejem bo končan. Ti - ah, stoj, stoj! Julka je tukaj. Prav sedaj se hoče odpeljati.“
Pavel je veselo poslušal prvo modrovanje notarjevo, ob njegovih zadnjih besedah pa se je zganil.
..Tukaj? Kaj dela tu? “
„Dekret ima! Dekret za Zagorico! In še nocoj se odpelje tja.
J
		
Kulturni dom v Črnomlju, kjer je bilo 19. februarja 1944 I. zasedanje SNOS.
SKUPŠČINA OBČINE ČRNOMELJ
TER VSE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN DRUŠTVA
ČESTITAJO VSEM OBČANOM ZA PRAZNIK!
Usmerjeno izobraževanje v občini Črnomelj
Gradnja Centra srednjih šol v Loki, v Črnomlju
Nosilec usmerjenega izobraževanja v naši občini ie Center srednjih šol, ki je nastal po združitvi Gimnazije Črnomelj jn Poklicne kovinarske šole Črnomelj leta 1974.
Srednje šolstvo ima v občini dolgoletne tradicije, saj je bila gimnazija ustanovljena leta 1944 z odlokom Snos-a.
Zaradi industrializacije in splošnega družbenega razvoja so se pojavljale vse večje potrebe Po kadrih, zato se je pričelo v delovni organizaciji BELT v Črnomlju razvijati izobraževanje za kovinarske poklice, ki je Pred 13. leti preraslo v Poklicno kovinarsko šolo. Z nadaljnjim razvojem gospodarskih in ne-SPspodarskih dejavnosti so naročale potrebe tudi po drugih Poklicih, zato so v Centru srednjih šol pred leti odprti oddelek pedagoške gimnazije in oddelek ekonomske srednje šo-
Doslej se je v Centru srednjih p°l izšolalo že mnogo mladine. p°datki po posameznih letih' nam kažejo, da se vpisuje vedno ye^ mladine, kar nedvomno 'Zvira iz dejstva, oa vse več Nadine nadaljuje šolanje po osnovni šoli, precejšnjega pome-
pa je prav tako bližina šole. Podatki o učencih po občinah stalnega prebivališča povedo, da )e „kar % učencev doma iz občine Črnomelj, med ostalimi Pa je 18 % učencev doma iz občine Metlika, 1 % iz drugih
občin v Sloveniji in 11 % iz SR Hrvatske.
V letošnjem šolskem letu ima Center srednjih šol 450 učencev in sicer: 179 v splošni gimnaziji, 54 v pedagoški gimnaziji, 65 v ekonomski srednji šoli in 152 učencev v kovinarski šoli.
Z naraščanjem števila učencev so naraščali prostorski in kadrovski problemi. Slednje Center srednjih šol rešuje začasno s honorarnim delom učiteljev iz osnovnih šol, v pedagoško delo pa se vključujejo tudi strokovnjaki iz gospodarstva. V Centru se zavedajo, da tako reševanje kadrovskih problemov ne more biti trajna rešitev, zato so zastavili smelejše štipendiranje kadrov za lastne potrebe.
Zarasli nerešljivih prostorskih težav se je pričela graditi aprila 1978 nova stavba Centra, kjer bo v bodoče potekalo izobraževanje pod isto streho za vse smeri izobraževanja. Za to investicijo, ki znaša po predračunu 84*037,000 din, zbirajo sredstva vsi delovni ljudje in občani po posebnem sporazumu v okviru enotne prispevne stopnje za izobraževanje in s krajevnim samoprispevkom za šolstvo, del sredstev pa je prispevala tudi Izobraževalna skupnost Slovenije. Upamo, da bomo novo šolsko leto pričeli v novih prostorih. Boljši delovni pogoji bodo prav gotovo vplivali na boljši učni uspeh, še večji
razmah > raznih interesnih dejavnosti in povečali zanimanje za zaposl itev kadrov.
Kljub sedanjim težavam se odvija v Centru precej interesnih dejavnosti. Učenci so vključeni v klub OZN' marksstični, literarni, recitacijski, dramski krožek, biološki, matematični, astronomski in foto-krožek, v okviru obrambnega krožka pa imajo naslednje sekcije: taborniki, prva pomoč, strelski in gasilski krožek. Seveda so učenci aktivni tudi v šolskem športnem društvu, izdajajo glasili Mozaik in Plamen itd. Že dve leti uspešno tekmujejo v okviru Krkinih nagrad, kjer so v preteklem letu poželi več nagrad za raziskovalne naloge iz različnih področij.
Tudi v naši občini prihaja vse bolj do izraza zahteva, da se organizira izobraževanje za tiste usmeritve, ki jih združeno delo potrebuje. Zato se bo moral nujno povečati vpis za tehnične usmeritve, in omejiti vpis v druge usmeritve. Osnova za naše odločitve bodo vsekakor
razvojni načrti OZD in kadrovski načrti kot sestavni deli razvojnih načrtov. Zavedamo se, da v občini ne moremo izobraževati za vse poklice, ki jih potrebujemo, zato se bomo morali aktivno vključiti v usklajevanje v dolenjski -regiji in Sloveniji, zlasti preko posebnih izobraževalnih skupnosti.
Naših petintrideset let
Ing.
Občina Črnomelj ima v zgodovini narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije slovenskega naroda vidno mesto. Veliko dogodkov in dejanj, pomembnih za razvoj partizanske vojske, je vezanih na našo občino, med njimi pa vsekakor posebno mesto pripada prvemu zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, kije bilo 19. in 20. II. 1944 v Črnomlju. Prav zato smo si občani občine izbrali ta dan za svoj praznik.
Letos mineva 35 let od tega znamenitega dogodka. V tem času so bili že dani pogoji za načrtno urejevanje rezultatov revolucije. Zato so na prvi seji SNOS ustvarjalno in neposredno razpravljali o graditvi narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije, o graditvi naše ljudske demokracije, o vprašanjih gospodarskega razvoja, o prosvetni in kulturni problematiki ipd. Akti, odredbe in stališča, sprejeti v zvezi s temi vprašanji, so predstavljali temelj naše narodne oblasti in ljudske demokracije za svobodno bodočnost. Prav zato je prvo zasedanje SNOS zapisano v zgodovini kot revolucionarno dejanje, ki je odločilno vplivalo na razvoj graditve ljudske oblasti takrat, neposredno po vojni, in vpliva v osnovnih idejah še danes.
Izročilo tega zasedanja spremljamo v določenem smislu še danes preko preverjanja letnih dosežkov na političnem in gospodarskem področju ter s srednjeročnimi in letnimi plani, ki začrtujejo pot k boljši prihodnosti.
Prav je, da tudi letos ob tej priliki povemo, do kod smo prišli v letu 1978 in kaj nameravamo uresničiti v bližnji prihodnosti.
Občina šteje približno 17.340 prebivalcev; število iz leta v leto rahlo narašča.
Niko Požek
Značilno za povojno obdobje, zlasti za zadnja leta, je nagel prehod iz pretežno agrarne občine v industrijsko razvitost.
V družbenem sektorju smo imeli konec leta 1978 zaposlenih 6000 delavcev, kar je za 7 % več od preteklega leta. Tudi struktura zaposlenih je dokaj ugodna. V letošnjem letu pa nameravamo zaposliti še okoli 450 delavcev, to je za 8 odstotkov več, kjer pa je vključena zaposlitev že v nove obrate. To je v tem trenutku tudi potreba, saj imamo v občini še veliko občanov, ki se želijo zaposliti doma.
V preteklem letu smo nadaljevali proces samoupravnega organiziranja združenega dela in utrjevanja dohodkovnih odnosov. Tako imamo danes organiziranih 8 enovitih delovnih organizacij, 28 tozdov, 4 obrate in 27 poslovnih enot. Združeno delo s področja gospodarstva je ustvarilo
1.806.000.000.00 din celotnega prihodka, kar pomeni za 30 odstotkov več kot leto poprej. Družbeni proizvod na prebivalca je znašal v preteklem letu približno
61.000.00 din, za letos pa načrtujemo porast na
63.000	din. Kljub razmeroma ugodni rasti še vedno ne dosegamo rasti razvoja, kot smo si jo zastavili v zelo ambicioznem petletnem programu, v katerem je predvidena hitrejša gospodarska rast tudi glede na izgradnjo novih obratov.
Investicijska dejavnost v občini se je predvsem v zadnjih letih močno okrepila Na področju gospodarstva se zavzemamo za kapitalno intenzivnejše naložbe, razvijamo pa tudi prepotrebne objekte družbenih dejavnosti in infrastrukture. Naj navedem za leto 1978 in 1979 le nekatere: začetek
gradnje uernra usmerjenega izobraževanja, ki bo v letu 1979 tudi dograjen; v teh dneh odpiramo nov objekt za pridobivanje gradbenega materiala v Rudniku Kanižarica; v aprilu letos bo dograjena proizvodna hala TOZD Kovinarja; GORENJE je začelo gradnjo tovarne kompresorjev, ki bo tudi končana v letu 1979; KOLINSKA načrtuje gradnjo dveh proizvodnih objektov itd.; v teku je še modernizacija v ISKRI Semič, v BELTU Črnomelj, KZ BELSAD, RUDNIKU Kanižarici in še v drugih OZD.
Na področju izgradnje in^ frastrukturnih objekotv so bili v zadnjem letu doseženi zelo lepi rezultati. Res je, da je bilo to v največ primerih posledica velikega samoodre-kanja občanov, to pa nam vpliva zaupanje, da se tudi na ta način veliko doseže. V letu 1978 je bilo zgrajeno 7,9 km vodovodnega omrežja, asfaltiranih je bilo 10,9 km republiških cest, 3,2 km občinskih cest in 4 km krajevnih cest, če ne upoštevamo vseh cest, ki so jih vaščani pripravili za asfaltiranje. Dograjeno je bilo 4 km nizkonapetostnega omrežja s transformatorskimi postajami in 1 km daljnovoda.
Spričo spoznanj, da velike KS niso in ne morejo zaživeti v smislu njihove samoupravne vloge, je bila izvršena teritorialna reorganizacija od 11 na 14 KS. Enako smo utrjevali mesto in organiziranost samoupravnih interesnih skupnosti, ki v veliki meri že odigravajo svojo ustavno vlogo.
Kot rečeno, imamo v zadnjem letu tudi pospešen razvoj družbenih dejavnosti. Veliko zaupanja imamo v Center usmerjenega izobraževanja, kjer se bodo pogoji izobraževanja bistveo izboljšali. Število dijakov se bo s tem občutno povečalo. Napredek je viden tudi v osnovnem šolstvu; v vzgoj-novarstvenih zavodih je bilo v letu 1978 330 otrok, v letu 1980, računamo, jih bo 420.
Nemogoče je našteti vse tisto, kar je bilo storjenega za napredek in blaginjo naših delovnih ljudi in občanov v preteklem letu oziroma v preteklem obdobju na sploh. Dosedanji razvoj pa je dokaz za trdno opredelitev naprednih ljudi do našega samoupravnega socialističnega sistema, v katerem imajo možnost, da še z večjo ustvarjalnostjo dosežejo boljši jutrišnji dan. Delovne sposobnosti, samoiniciativnost, medsebojno sodelovanje, volja in ostale vrline, naših občanov so porok, da bomo zastavljene cilje doseg-
Predsednik SO Črnomelj Niko Požek
J
Gradnja nove proizvodne hale Kovinarja
TOZD KONFEKCIJA ČRNOMELJ
Temeljna organizacija Belokranjske trikotažne industrije „ Konfekcija Črnomelj" je v preteklem letu kljub večjim težavam pri plasmaju svojih izdelkov na domače in tuje tržišče poslovala zelo uspešno. Ustvarili so okoli 3 do 3,20 milijona ostanka dohodka (točni podatki bodo znani po zaključnem računu), povečali so produktivnost, in to ne na račun povečanja števila zaposlenih, pač pa z novo tehnologijo in z boljšo organizacijo dela.
ko za letošnje leto predvidevajo 100 milijonov celotnega prihodka. Števila zaposlenih ne nameravajo povečati, prešli pa bodo na proizvodnjo artiklov po programu (športni program in kopalke), v proizvodnji pa bodo uvedli vrsto novih strojev, ki bodo bistveno hitrejši in tehnološko bolj izpopolnjeni od dosedanjih. Boljši organizaciji dela bodo še naprej posvečali veliko pozornost, ena od glavnih skrbi pa bo tudi nadaljnji razvoj tehnologije. V	črnomaljski
Štipendiste imajo tudi na višji pravni šoli, višji politični šoli, letos pa bodo nudili tudi štipendije študentom na ekonomski fakulteti ter na zagrebški višji tekstilni šoli—konfekcijska smer. Lahko rečemo, da so bile investicije v izobraževanje koristno naložene, saj so skoraj vsi usposobljeni kadri ostali v domači tovarni, kjer so zasedli ustrezna strokovna delovna mesta. Fluktuacija delovne sile pa je zelo redek pojav in nastopi le ob preseljevanju ali upokojitvi zaposlenih.
PROIZVODNI PROGRAM
Športni proizvodni program, ki ga z večjim poudarkom uvajajo v letošnjem letu, obsega trenirke, telovadne drese in razne športne majice. Načrtujejo tudi proizvodnjo moških, ženskih in otroških kopalk. Kot dodatni program - za izkoristek strojne opreme — bodo izdelovali še razne pulije, pižame ter spalne srajce.
Izdelke Beti iz Črnomlja najdemo skoraj v vseh jugoslovanskih prodajalnah s konfekcijo, največ pa jih prodajo v Beogradu in ožji Srbiji, Bosni in Hercegovini, Hrvaški ter seveda v Sloveniji. Uspešni so tudi pri izvozu svojih izdelkov, saj je od 30 do 40 odstotkov proizvodnje namenjene tujemu tržišču. Največji tuji odjemalec je Zvezna republika Nemčija, kamor prodajajo drese, trenirke in
S strokovnim znanjem in pridnimi rokami do uspeha. (Foto: Marko Klinc)
ZDRU2ENA INDUSTRIJA VOZIL TAM MARIBOR DELOVNA ORGANIZACIJA
BELT
Črnomelj
VSEM	j
OBČANOM j ČESTITAMO ZA
AZNIK CINE
■w	  g
TOZD Beti je povprečno zaposlenih 280 delavcev, od katerih jih je v neposredni proizvodnji 240, 40 pa je režijskih delavcev — vključno z vsemi službami. Kadrovsko politiko vodijo preko Izobraževalnega centra Beti, v katerem se šolajo ob delu mladi delavci, bodoči tehniki (teh je pet), poleg tega pa se na poklicni šoli za šivilje usposablja več deklet, ki bodo po končanem šolanju našle zaposlitev v tej perspektivni tovarni.
kopalke, sledijo pa ji Švedska, ki kupuje trenirke, Francija s trenirkami in dresi, na vzhodnem tržišču pa prednjačita Poljska in Čehoslovaška, kamor prodajajo pulije vseh velikosti in kopalke. V zadnjem času se odpirajo nove možnosti za prodajo ženskih bluz in kopalk na Madžarskem in v Sovjetski zvezi. Kopalke in različne otroške izdelke bodo v prihodnje izdelovali tudi za Angolo in druge dežele v razvoju.
V letu 1978 ni bilo občutnih investicijskih posegov v proizvodne objekte, temveč predvsem' v strojo opremo. V proizvodnji so zamenjali številne iztrošene stroje, v obratu družbene prehrane pa so postavili novo plinsko postajo in
zamenjali ter dopolnili nekaj opreme. Brutorealizacija se je povečala za 12 odstotkov, oz. znaša v skupnem seštevku okoli 70 milijonov dinarjev, medtem
[piri
TOZD KOVINAR ČRNOMELJ
Lansko leto pomeni za kolektiv Kovjnarja veliko prelomnico, saj so pričeli z izgradnjo novih sodobnih proizvodnih prostorov, ki bodo dokončani v letošnjem letu in tako nadomestili dosedanje, stare in skrajno neprimerne kovinarske delavnice. V prvi fazi začrtanega razvoja se bo z izgradnjo novega objekta proizvodnja povečala za štirikrat.
Drugi dogodek, ki zagotavlja uspešen razvoj tega majhnega, a čvrstega kolektiva pa je združitev s Splošnim gradbenim podjetjem ..Slovenija ceste” iz Ljubljane. Tako danes Kovinar kot temeljna organizacija združenega dela že načrtuje skupni program s TOZD Mehanični obrati iz Ljubljane, po katerem bodo proizvajali stroje in opremo za pripravo agregatov za gradbeništvo.
Do leta 1982 načrtujejo porast celotnega prihodka za 430 odstotkov, kar pomeni 75 milijonov dinarjev pri 150 zaposlenih. Danes šteje kolektiv 52 delavcev in 28 učencev v gospodarstvu. Prav tako se bo povečal bruto dohodek za 494 %, kar bi znašalo povečanje na zaposlenega 73 % oziroma z dosedanjih 188 tisoč dinarjev za 325 tisočakov. V tem času, to je do leta 1982 bodo investirali v opremo in dograditev objektov 69 milijonov dinarjev, od tega znašajo investicije v letošnjem letu skoraj polovico (36 milijonov).
Skoraj vsi delavci v črnomaljskem Kovinarju so kvalificirani delavci, veliko prednost pa dajejo tudi vzgoji novih lastnih kadrov na poklicni šoli. Letos nameravajo sprejeti 30 novih učencev. Z novimi, mladimi strokovnjaki pa bodo mnogo lažje dosegali osnovni cilj, to je, da bi še naprej dobro poslovali in pri tem dosegali še boljše rezultate kot doslej. Seveda pa bodo
ti cilji doseženi ravno na osnovi združevanja in novih vlaganj.^
Z otvoritvijo novih proizvodnih prostorov nameravajo počastiti delavski praznik — 1. maj, ki bo tokrat za delavce Kovinarja še posebno slovesen in pomemben.
Kolektiv TOZD KOVINAR Črnomelj čestita vsem občanom za praznik občine!
VSEM OBČANOM OBČINE ČRNOMELJ ČESTITAMO ZA NJIHOV PRAZNIK
Iz našega proizvodnega programa nudimo:
- rjavi premog
- agregate apnenca in dolomita
- betonske zidake
- stropne plošče
- cestne robnike in
- druge cementne izdelke
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA IN INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA
_ -kanižarica
INDUSTRIJA KONDENZATORJEV SEMIČ
s temeljnimi organizacijami:
TOZD TOVARNA ELEKTRONSKIH KONDENZATORJEV TOZD TOVARNA ENERGETSKIH KONDENZATORJEV TOZD TOVARNA MEHANSKIH DELOV IN NAPRAV DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽR
Tlllli
SAP VIATOR
/O ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka “:	mesto
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE
TOZD GOSTINSTVO „BELA KRAJINA”
ČRNOMELJ VSEM OBČANOM ČESTITAMO ZA PRAZNIK IN JIM ŽELIMO OSEBNIH IN DELOVNIH
USPEHOV
PRIPOROČAMO NAŠE TURISTIČNE IN GOSTINSKE USLUGE!
V________________________________________  >
Najširše področje delovanja imajo obrtniki.
Pogovor med voznikoma temeljne organizacije Komunala po napornem delovnem dnevu.
DELOVNA ORGANIZACIJA ZA GRADBENIŠTVO, OBRT IN KOMUNALO -
Delovno organizacijo za gradbeništvo, obrt in komunalo sestavljajo tri temeljne organizacije združenega dela:
— BEGRAD, ki izvaja gradbena dela,
— OBRT, ki opravlja zaključna dela pri gradnji objektov in
— KOMUNALA, ki se ukvarja s komunalnimi dejavnostmi v občini ter delovna skupnost skupnih služb.
Delovna organizacija GOK Črnomelj ni prisotna le v črnomaljski občini, pač pa deluje tudi na področju občin Metlika, Ozalj, Vrbovško, Duga Resa, z nekaterimi obrtniškimi storitvami pa tudi širom po Sloveniji in sosednji Hrvaški.
V preteklem letu so zgradili vrsto objektov, med katerimi so najpomembnejši: stanovanjsko poslovni objekti v Semiču (dva stanovanjska bloka in ekspozitura Ljubljanske banke), zdravstvena postaja v Semiču, rekonstrukcija ceste Semič — Vrtača, obrat družbene prehrane v Iskri v Semiču, most v Dobličah, poslovna stavba v Vrbovškem, vodovodni rezervoarji v občini Duga R#;a, poslovno stanovanjski objekt v občini Ozalj . . . Trenutno gradijo več pomembnih objektov, kot so: center srednjih šol v Črnomlju, proizvodna hala Kovinarja, stanovanjske objekte in poslovno
stavbo Gozdnega gospodarstva v Vrbovsekm in vrsto manjših objektov obenem pa opravljajo tudi razne rekonstrukcije, seveda vse v tesnem sodelovanju gradbincev in obrtnikov. V letošnjem letu pa bodo največ naporov posvetili stanovanjski izgradnji v Črnomlju, gradnji otroškega vrtca na Vinici, obenem pa bodo dokončali objekte, ki so v gradnji. Med temi je tudi dokončanje rekonstrukcije ceste Dobliče — Stari trg.
V delovni organizaciji GOK Črnomelj vedno mislijo tudi na napredek in razvoj, zato so veliko sredstev namenili tudi za izboljšanje tehnologije in izpopolnitev lastne opreme. Veliko pozornost posvečajo tudi štipendiranju in vzgoji mladih kadrov, ki bodo zagotovilo za nadaljnje uspehe kolektiva.
Da pa je poslovanje uspešno že sedaj, nam povedo tudi podatki o poslovanju v letu 1978: celotni prihodek je znašal 142 milijonov, dohodek 63 milijonov in čisti dohodek 49 milijonov dinarjev. Za letos pa planirajo celotnega prihodka za 175 milijonov, dohodka za 75 milijonov in čistega dohodka za 58 milijonov dinarjev.
Kolektiv Delovne organizacije za gradbeništvo, obrt in komunalo Črnomelj, čestita vsem občanom za praznik občine!
Center srednjih šol - Črnomelj
Most v Dobličah
EETRTK0V INTERVJU
| „Ela” pred odločilnim startom
^ „V novih prostorih in z boljšo tehnologijo bomo * imeli trikrat več prihodka," izjavlja direktor Janez
I
!
I
n
5
5
Požar
Pred tremi leti je Iskrin tozd Ela dobil prizvok slabega gospodarja, ker je izkazal izgubo. V letu 1977 sprejeti sanacijski program pa je doslej tako uspel, da se spomladi lotevajo novogradnje in investicije za 148 milijonov dinarjev. O tem je tekla beseda z direktorjem „Ele“ Janezom Požarjem, ki je v kolektivu že 14 let na vodilnem mestu.
- Razložite, kako ste se otresli izgube.
„Sanacijski program je zajemal dve vrsti programov: enega za kritje izgube in drugega za dolgoročno usmeritev. V treh mesecih smo izgubo krili v okviru delovne organizacije, hkrati
Janez Požar: »Hkrati z investicijo posvečamo kar največjo skrb tudi sistemu nagrajevanja po delu.“
pa smo začeli uresničevati dolgoročni sanacijski program, vendar še traja. Že spočetka nam je bilo jasno, da mora biti v dolgoročni usmeritvi rešeno vprašanje nevzdržnih delovnih pogojev v zdajšnji tovarni. Poslujemo v bivši tovarni igrač, ki ni niti funkcionalno grajena niti ni dovolj prostorna. Pnv prostorska stiska je največja ovira v naši proizvodnji. Obrat na Grabnu, ki dela v najemniških prostorih Kmetijske zadruge Novo mesto, ima celo sodno odpoved. Zadruga potrebuje prostor zase. Izgube že v letu 1977 ni bilo več, lani pa smo dosegli celo zelo ugodne rezultate. V preteklem letu smo močno presegli planirani prihodek, saj je bilo teh sred-
stev za 12 milijonov dinarjev več. kot smo računali. Rezultati so dokaj ugodni glede na splošni finančni položaj v panožni industriji, tako da se lahko lotimo gradnje, seveda z izdatno pomočjo sofinancerjev in bančnih kreditov."
— Kje boste gradili tovarno in kaj vam prinaša investicija?
„Novi tovarniški objekt bo zrasel na Cikavi, in sicer bo imel 5.000 m2 površine. Po predračunu znaša vrednost celotne investicije 148 milijonov dinarjev. Gradnja se bo začela že letos aprila, po pogodbi pa naj bi se v novem objektu začela poskusna proizvodnja v prvi polovici leta 1980. Računamo, da bomo normalno poslovanje in prve sadove naložbe lahko pokazaJi šele v letu 1981. V novi tovarni bo poprečno 355 zaposlenih (zdaj jih je 325), celotni prihodek pa bo po programu do leta 1983 kar trikrat večji od zdajšnjega. To bomo dosegli z boljšimi delovnimi pogoji, s spremembo proizvodnega programa in z uvedbo sodobne tehnologije. Del zdajšnje proizvodnje bomo opustili, del spremenili; del pa organizirali z bistvenimi tehniškimi in tehnološkimi izboljšavami. V novi tovarni bodo naš glavni proizvod vti-čne enote (neke vrste ohišja) za industrijsko elektroniko s konektorji ter elektrospojni elementi. Del tako imenovane konfekcijske proizvodnje bomo v prihodnje usmerjali na nerazvita območja."
- Ali se v kolektivu ob velikih investicijskih nalogah ukvarjate tudi z ustreznim sistemom nagrajevanja po delu?
„Upam si trditi, da imamo v ,Eli’ enega najbolj urejenih sistemom nagrajevanja po delu v Novem mestu. Zavedamo se, da je prav to eden bistvenih elementov, s katerim je možno delavca zainteresirati za zavzeto in odgovorno delo ter za doseganje d olj r e kvalitete. Predvsem to prinaša celotnemu kolektivu ugodnejše poslovne rezultate."
RIA BACER
,%■
S
*
¥
*
*
*
*
*
*
*
4 *
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
* *
*
* *
5 * * * * ✓ * \ 5
5 0 * * i * * * * \ \ * *
Izplačila prometnih škod v izgubi
Dolenjska območna skupnost Triglav je lani sicer dobro poslovala, vendar ima prometna rizična skupnost precej izgube — Ne bi bilo pošteno, če bi jo krili iz drugih sredstev
8. februarja so na zasedanju vseh konferenc delegatov z območja novomeške občine obravnavali 1978 in postavili vprašanje, kdo bo kril izgubo, nastalo v prometni rizični
poslovno poročilo za leto skupnosti.
Iz obširnega poročila, ki gaje še dodatno razložil direktor Dolenjske območne zavarovalne skupnosti Triglav Jože Suhadolnik, je bilo razvidno, da je v poslovnem letu 1978 poslovala skupnost kot celota nad pričakovanji. Plani so bili preseženi za 11 odst. v družbenem sektorju in za 10 odst. v zasebnem sektorju. Medtem ko so industrijska temeljna rizična skupnost, kmetijska, rizična skupnost komunalnih in družbenih dejavnosti ter skupnost osebnih zavarovanj zaključile leto 1978 dokaj ugodno, pa je v
prometni rizični skupnosti (kot tudi drugod v Jugoslaviji) precejšen primanjkljaj.
Močno je naraslo število izplačanih škod. Pozna se nekaj hudih prometnih nesreč, ki so zahtevale velike odškodnine. Kljub lani povišanemu prispevku za obvezno zavarovanje ta skupnost ni mogla s premijami kriti škodnih primerov.
Stališča o tem, kako kriti ta primanjkljaj, še niso izoblikovana, medtem pa so novomeški delegati menili, da nikakor ne bi bilo pošteno v prometno rizično skupnost prelivati sred-
stev iz ostalih rizičnih skupnosti, kjer je bilo poslovanje ugodno. Zaenkrat bo najbrž možno manjkajoča sredstva v prometni skupnosti nadoknaditi iz rezerv, kot dolgoročno rešitev pa kaže predvideti .vnovično povišanje premij z nadaljnjim upoštevanjem bonusa-ma-lusa. Povzročitelji nesreč ali udeleženci le-teh, ki imajo če-sto opraviti z zavarovalnico, bi bili v tem primeru najbolj prizadeti. Po mnenju delegatov iz Novega mesta je to tudi edino pravilno. Konec koncev tudi vzgojno! r BAČER
IZBIRA BOLJŠA, TODA REP OSTAJA
V novo urejeni Dolenjkini prodajalni kruha na Glavnem trgu je izbira hvalevredna. Naprodaj imajo 12 vrst kruha od belega do grahovega in ajdovega, pa še mnogo vrst peciv. Kupci so z izbiro videti zadovoljni, ni pa jim všeč čakanje, ki je v bistvu ostalo isto. Vrsta se je prej vila na trg, zdaj je v lokalu. Morali bi namestiti še eno blagajno. Stranke so namreč brž postrežene, nato pa morajo čakati pred eno samo blagajno.
SLATNIK: PRIJETNO MED BORCI
Krajevna skupnost in krajevna organizacija Zveze borcev na Malem Slatniku sta nedavno tega organizirali srečanje vseh borcev in aktivistov domačega območja. Na tem srečanju so počastili domačina Staneta Mihaliča, ki je napredoval v generalmajorja JLA.
VIMV za boljše počutje zaposlenih
Skrb za delavca je v letu 1979 ena od prvih nalog največje tovarne na Dolenjskem — Ob pospešenem pridobivanju
kadrov novi avtobusi, sodobno urejena menza, novi upravni prostori
Premajhna skrb za potrebe zaposlenih je že začela kazati slabe posledice v odhajanju kadrov. Zato posvečajo letos vprašanjem družbenega standarda izrecno skrb. Razpisujejo tudi večjo število novih štipendij za najrazličnejše poklice.
Ob nenehni rasti tovarne IMV in z uresničevanjem srednješolskega razvojnega programa, po katerem naj bi v letu 1980 dali na trg 100.000 avtomobilov, skušajo na več načinov pridobiti ustrezne strokovne kadre.
Ob začetku letošnjega leta so imeli podeljenih že 84 štipendij na višjih in visokih- pogoji boljši. Tako je sklenjeno, šolah (pretežno na visokih),
mi stanovanji. Razen tega pridobivajo nove strokovne kadre z izobraževanjem ob delu in z javnimi razpisi, na katere pa, žal, ni dosti ustreznih odzivov.
Obenem s to akcijo skušajo narediti, kar je mogoče, da zaposleni ne bi več odhajali drugam, kjer so delovni in drugi
in uredili prihode in vhode v tovarno, ki so zdaj zares neprimerni.
Vse to in pa pospešena gradnja stanovanj na Žibertovem hribu bo gotovo pripomoglo k boljšemu počutju zaposlenih. Boljše počutje pa prinaša tudi boljše delovne rezultate.
308 štipendij na srednjih šolah in 320 na poklicnih šolah. Te dni pa dodatno razpisujejo 65 štipendij za visokošolce, 53 za višje šole, 138 za dijake srednjih šol in 181 učnih mest za vajence in za šolanje na poklicnih šolah. S tem skušajo nadomestiti dveletni izpad v preteklosti, ko so pri štipendiranju preveč skoparili.
Štipendije podeljujejo po družbenem dogovoru, štipendistom nudijo zaposlitev in v doglednem času tudi ureditev stanovanjskega vprašanja bodisi v samskem domu ali z družinski-
ŠKOCJAN: BLOK GRE V GRADNJO
Spomladi bo Novograd začel graditi v Škocjanu težko pričakovani stanovanjski blok z osmimi družinskimi stanovanji in tremi garsonjerami. Vsa dokumentacija je zbrana, lokacija določena in zemljišče pridobljeno.
Vprašalnik je bil ogledalo
da bodo postopoma zamenjali ves avtobusni park. Prvi novi avtobusi za prevoz delavcev pridejo v tovarno že letos. Prav tako bodo začeli graditi novo upravno stavbo ob Zagrebški cesti, posodobili bodo garderobne prostore, sodobno bodo uredili obrat družbene prehrane
Kam z 18 otroki?
V Mirni peči razmišljajo o vrtcu v tovarni „Beti"
V mirnopeški tovarni ,,Beti“ nameravajo uvesti enoizmensko delo, kar je zaposlenim pogodu, vendar prinaša ta novost v več družin zmešnjavo. V tem primeru bi takoj 18 otrok ostalo brez varstva, ker so jih zdaj čuvali domači, ki so delali v izmenah. Interesentov za otroško varstvo je tudi sicer v kraju še precej, zato razmišljajo, da bi odprli oddelek za varstvo predšolskih otrok v Beti, sprejemali pa naj bi tudi druge otroke.
Najboljša rešitev za vrtec bi bila po mnenju domačinov z oddelkom pri osnovni šoli, vendar ta nima prostora. Čeprav je stavba skoraj nova, je že pretesna za 324 otrok. Imajo namreč le 9 učilnic in 16 oddelkov pa še varstvo vozačev in zunajšolske dejavnosti, tako da je stavba v dveh izmenah povsem
' Kje so slabe točke sindikalnega dela, je ugotovljeno, zato bo potrebno v bodoče usmeriti zasedena
sile predvsem na področja, ki so bila doslej zapostavljena	Mimopečani	vedo,
Vse sindikalne organizacije v novomeški občini so lani dobile vprašalnik, na katerega je želel občinski sindikalni svet točne odgovore, da bi ugotovili dejavnost sindikata med 8. in 9 kongresom. Odgovorilo je 71 odst. sindikalnih organizacij.
Iz odgovorov je razvidno, da so se
delovnih področjih, bo lahko dober kažipot za bodoče delo.
sindikati tvorno vključili v samoupravno organiziranje združenega dela in da so aktivno spremljali delo delegatov v delavskem svetu. Očitno pa je, da v gospodarstvu smatrajo funkcijo delegata v občinskem zboru združenega dela za pomembnejšo ' kot na primer v interesni skupnosti. S tem dostikrat grešijo, če hočejo uveljaviti svoja stališča glede gradenj
ŽELIJO CIMVEC VPRAŠANJ
Do 20. februarja bodo v sindikalnih skupinah po tozdih IMV sestanki, na katerih bodo obravnavali zaključni račun za 1979. Nekaj dni prej so podatke pretresali v samoupravnih organih, v ZK in družbenopolitičnih organizacijah po tozdih. Posebna skupina ljudi je pripravila gradivo s pojasnili, da bi bilo za delavce čim bolj razumljivo. S tem želijo spodbuditi zaposlene k razpravi, da sestanki ne bi minevali v dolgočasnem, marveč v živahnem vzdušju. Zaključni račun bo konec meseca sprejet na zborih delovnih ljudi.
vrtcev, šol in zadev s področja zdravstva itd.
Zelo slabo kaže delavska kontrola, saj v polovici delovnih organizacij in samoupravnih skupnosti kljub nekajkratnim intervencijam ni zaživela. Le redke sindikalne organiza-pije pa imamo v občini, ki bi članom delavske kontrole nudile pomoč, njihovo delo usmerjale in ga spremljale. Prav tako ni bilo zadovoljivo delo sindikalnih organizacij s krajevno skupnostjo. Skoro na prste ene roke je prešteti delovne organizacije, ki imajo tako sodelovanje vpeljano. Samo Novoles, Iskra Šentjernej, novomeška Krka, Labod, Goijanci in Gozdno gospodarstvo se lahko s sodelovanjem ponašajo, vsi ostali (čez 150 delovnih organizacij in tozdov) pa se za krajevno skupnost ne zanimajo.
Dobro pa so sindikati sodelovali pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov in nagrajevanju po delu in pri urejanju življenjskih razmer delavcev. Vsekakor pa so med eno in drugo delovno organizacijo velike razlike. Ocena aktivnosti sindikalnih organizacij, ki je razvidna iz odgovorov na vprašalniku še na drugih
i
RAZCVETELE CESTE - Na več krajih in koncih mesta, pa tudi drugod v novomeški občini, so ceste nenadoma pokazale rebra. Priznati je treba, da je cestna služba marsikje hitro ukrepala. Tudi pričujoče cestne jame v Bršlinu so med tem že zasilno zakrpali, toda deževje sproti spira komaj prekrite luknje. Do ustalitve lepega vremena si ne gre obetati gladkih cest. (Foto: Bačer)
VELJA SAMO ZA NEKATERE?
Za sredo, 14. februarja, je bila sklicana občinska konferenca ZK v Novem mestu, na kateri so kot osrednjo problemsko točko obravnavali uresničevanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov. Na zahtevo komiteja je bilo pripravljeno delovno gradivo, analiza doslej ne le podpisanih, ampak plačanih obveznosti posameznih delovnih organizacij in tozdov. Ob tabelah, kjer je natančno razvidno, da so posebno veliki kolektivi precejšnji dolžniki do podpisanih obljub, bo potrebno najti tudi odgovor: ali družbeni dogovori veljajo za vse ali pa le za nekatere. Več bomo o tem poročali prihodnjič.
Zahtevamo več, toda kje?
Strokovna služba petih samoupravnih interesnih skupnosti se duši v tesnih prostorih, premalo pa je tudi ljudi
Ko je bila leta 1975 ustanovljena strokovna služba za 5 interesnih skupnosti: telesne kulture, kulture, izobraževanja, otroškega varstva in socialnega skrbstva, je dobila nad športno dvorano pet majhnih pisar-nic. Delovni pogoji so bili spočetka videti idealni, medtem pa vse skupnosti dejavnost širijo, dobivajo nenehno nove naloge. Od strokovne službe, ki jo za vseh 5 skupnosti opravlja zdaj 9 ljudi s tajniki vied,
zahtevajo kopico podatkov in analiz, obračunov itd., vse to pa z
zdajšnjim številom zaposlenih in v teh prostorih ni možno več zadovoljivo opraviti.
To je druga stran dokaj pavšalnih in v javnosti često izraženih pripomb, češ da se administracij# v SIS prekomerno širi. Upoštevati je namreč treba, da ima strokovna služba na skrbi tudi vse investicije, s
katerimi je občutno obremenjena. Mimo vsega tega pa vodijo dodatno evidenco o zbiranju sredstev po posebnih sporazumih za Muzej NOB, za usmerjeno izobraževanje in otroško varstvo. Število zaposlenih je ostalo isto, dejansko stanje pa je tako, da v eni pisarni delata dva tajnika za štiri skupnosti.
Dodatne zaposlitve niso možne, čeravno so nujne, ker v teh prostorih ni možno namestiti niti ene nove mize. Celotno problematiko strokovne službe interesnih skupnosti so.pred kratkim obravnavali v komisiji izvršnega sveta za družbene dejavnosti in ugotovili, da je stanje res pereče. Sklenjeno je bilo nujno poiskati nove prostore in službo organizirati tako, da bo lahko kvalitetno in hitro opravljala odgovorne naloge.
Novomeška kronika
da se za gradnjo novega vrtca v zdajšnjih razmerah nima smisla potegovati, ker v primeri z drugimi kraji le nimajo toliko otrok brez varstva. Pač pa trdijo, da brez enega varstvenega oddelka dolgo tudi ne bo šlo. Na vseh vaških konferencah SZDL, ki so bile izvedene pred kratkim, so krajani posvečali posebno pozornost prav vprašanju varstva otrok.
ŽE PRESELJENI - Novotehnina trgovina z železnino, ki je dolga leta domovala v bivši Kastelčevi hiši onkraj mosta v Kandiji, se je preselila na Resljevo cesto. Lokal, preurejen iz nekdanje kovinske delavnice, je sodobnega videza in bolje založen. Strankam je povšeči tudi zato, ker je pred trgovino možno vsaj začasno parkiranje.
v Škropljenju osamljeni
- Kolektiv restavracije ,,Pri vodnjaku" je eden redkih (če ne edini), ki v mestu redno pere okolje svojega lokala. Posebno del Vrhovčeve ulice, kjer so vsi prostorčki ob vsaki uri zasedeni z avtomobili, je vedno smeten in umazan. Z vodo pa očistijo tudi zamašene odtočne jaške. Pranje mestnih ulic je v Novem mestu sicer prava redkost. Nazadnje smo mu bili priča pred oktobrsko konferenco mest!
NOVO IZ PORODNIŠNICE -Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile naslednje Novo-meščanke: Pavla Ajdišekiz Segove 6 - Jerico; Dragica Kranjec iz Maistrove 9 — Tadeja; Marjana Klemenc, Pod Trško goro 42 -Gregorja in lina Sekulovska z Mestnih njiv 3 - Violeto.
TRŽNICA SPET ŽIVAHNA -Ponedeljkov živilski trg je bil kar dobro založen z vsakovrstno zdenja-
JUTRI ZASEDA SINDIKAT
V petek, 16. februarja, bo v Novem mestu plenarna seja občinskega sveta Zveze sindikatov.
vo in sadjem, pa tudi s kramarijo in obrtniškimi izdelki. Dobiti je bilo lep regrat po 10 din^merico, radič po 80 in 100 din kilogram, solato po 70 din, grozde po 19 oz. 20 dinarjev, pomaranče po 13 din, jabolka po 15.85 in 20 din kilogram, hruške po 28.70 din, paradižnik po 40 din, čebulo po 8.40 din, korenček po 14 din in kumare po 40 dinarjev.
LEPOTE HRIBOV
Novo meško Hortikulturno društvo organizira v torek, 20. februaija, ob 17. uri v Sindikalnem domu predavanje akademskega kiparja Matjana Keršiča -Belača „Doživljal sem vaš gorski svet“. Predavanje bodo spremljali številni barvni diapozitivi.
Ena gospa je rekla, daje bilo v soboto popoldne in zvečer kaj neokusno videti, kako je po tragični vesti o Kardeljevi smrti John Travolta v novomeškem kinu Krka neumorno zabaval do zadnjega kotička polno dvorano mladih.
16
DOLENJSKI UST
Št. 7 (1540) 15. februarja 1979
Povezani za zdravje
V Trebnjem deluje od konca januarja društvo diabetikov. Občni zbor so sklicali 29. januarja. Kot je ob takih priložnostih običajno, so izvolili upravni odbor, v tem primeru sedemčlanski, ki mu načeluje Milan Koršič. Po bolnišničnih seznamih živi v trebanjski občini 160 ljudi s sladkorno boleznijo. Na prvi sestanek in hkrati občni zbor jih je prišlo nad 40.
Milan Koršič, vodja izterjave v trebanjski davčni upravi, je že lep čas čutil vrzel v dosedanjem regijskem društvu v Novem mestu, ki vključuje diabetike tudi iz Posavja. „Zdravstvo je po novem organizirano v občinskih samoupravnih skupnostih," poudari enega od razlogov za ustanovitev občinskega društva novi predsednik Koršič. Med drugim je tudi vodja delegacije za zdravstveno skupnost v republiki. Tam je bil pred časom, podobno kot jeseniški delegat, zastavil vprašanje zaradi plačevanja zdravstvene participacije s strani diabetikov. Dobil je odgovor, da so za rešitev tega vprašanja pristojni v občinski zdravstveni skupnosti. Kot pravi, takšnih oprostitev na Dolenjskem še ne priznavajo.
Društvo, organizirano na ravni občine, bo lahko v rnarsičem imelo tesnejši stik s Člani. „Nekaj lahko storimo za družabno življenje svojih članov. Če &eS danes v kakšen gosti«**1 °brat na obed jc ponavadi na dolgo’ in široko pojasnjevati svoje težave z dieto. Denimo, da pripravimo izlet: z organizacijo lahko takšno težavo premostimo. Znano je, da je dietna hrana diabetikov ena najdražjih. Marsikaj torej lahko v tem pogledu storimo v dogovoru s trgovino. Navsezadnje lahko z iz menjavo izkušenj drug drugemu pomagamo," pravi KorSič.
Razen članske članarine nimajo omembe vrednega vira. Predsednik Koršič je ob začetku zadovoljen z razu mevanjem občinskega odbora Rdečega križa in občinske konference SZDL.
A.Ž.
Milan Koršič: ,,Diabetiki naj bi bili oproščeni plačila zdravstvenih participacij!
; Podatki na splošno nared$
HVALEŽNE OBISKOVALKE - Predavatelje na seminarjih za kmečke žendke v organizaciji trebanjske Kmetijske zadruge ponavadi ugodno preseneti številna udeležba in zanimanje udeležencev. Ženske so željne novega znanja in spoznanj. Zadruga ponavadi pripravi tudi nič manj obiskovane strokovne ekskurzije. Na sliki: udeleženke razgovora o slovenski književnosti pod vodstvom Zvonke Falknetjeve na Trebelnem. (Foto: Železnik)
Kmečke žene - hvaležne tečajnice
Pred iztekom je letošnje izobraževanje kmečkih žena — Izreden obisk_
Podobno kot že vrsto zim zapored je tudi tokrat pospeševalna služba pri trebanjski Kmetijski zadrugi pripravila zimdee seminarje za kmečke žene. Prvi krog predavanj je zajemal Trebnje, Šentrupert in Trebelno, v minulem tednu Knežjo vas, Veliko Loko in Dobrnič, v tem tednu pa se iztekajo v Velikem Gabru in Selih - Šumberku.
moupravljanju in udejstvovanju
Izredno dobrega obiska je še posebno vesela inž. Tončka Borštnaijeva, ki se pri zadrugi posebej ukvarja z vprašanji kmečkih žensk. Večina tem, ki jih na seminarjih obravnavajo, se navezuje na seminarje iz prejšnjih let. Kot posebnost teh seminarjev velja poudariti teme „Človek in kultura", ki jo podaja Zvonka Falkner. Predavanja torej niso zgolj proizvodno usmerjena,- Falkneijeva vnaša v podajanje nemalo ljubiteljske svežine, pridobljene v dolgoletnem amaterskem kulturnem delovanju. Tokrat je zaradi teh vprašanj prišla v vasi že tretjič.
Pozornost usmerja posebno na literarno ustvarjanje, ki je kmečkim ženam tudi najbližje, čeprav je po programu predvideno seznanjanje tudi z drugimi zvrstmi umetnosti. Vzdušje na predavanjih je izredno prisrčno, niso redki primeri, ko vse udeleženke kakšno ponarodelo pesem enostavno družno zapojejo.
Družbenopolitično obravnavo v letošnjem programu zapoh njuje razprava direktorja zadruge inž. Slavka Nemaniča o sa-
SESTANEK ZA CESTO
Obstaja bojazen, da bo denar za cesto Selca - Babna gora premalo, da bi bili obe krajevni skupnosti res povezani. En odbor je namreč že pred skoraj petimi leti odnehaj. Po vsej verjetnosti bo cesta tokrat urejena, saj je treba zagotoviti predvsem denar za strojna dela in miniranje. Predstavniki oddelka za gospodarstvo pri občinski skupščini so se pripravljeni udeležiti skupnega sestanka vseh zainteresiranih. Na tem shodu naj bi se jasno dogovorili, kako in kaj.
kmečkih žena. O osnovah kmečkega turizma je govorila Tončka Borštnar. Veterinarski inšpektor magister Cveto Bunc je obravnaval prebavne bolezni pri govedu, kar je pri precejšnji
usmeritvi kmetij za živinorejo, bodisi pitanje ali oddajanje mleka, dobro izbrana tema. Dr. Marjeta Pavlin-Metelkova je udeleženkam govorila o otrocih od 7. do 15. leta starosti. Dobra znanka kmečkih gospodinj Terezija Potrbin je letos obravnavala sprejem gostov, pripravo pogrinjkov in delo s hladilnimi skrinjami.
A. Ž.
Bolje povezani z zbornico
Združenje obrtnikov prilagodili zakonskim novostim
Nova organiziranost gospodarskih zbornic vključuje preko Zveze obrtnih združenj občinska združenja. Nova organiziranost vsem skupaj omogoča nove pristojnosti.
Trebanjsko združenje je že v lavcev v republiki z ekipo strel-
V večini kolektivov
akcija
teku
.Zaključni računi" v
Slovenski sindikati so letos spodbudili pred rokom običajnih razprav o zaključnih računih posebno akcijo, ki naj bi delavcem omogočila vpogled v osnovne kazalce gospodarjenja, kot določa tudi zakon o združenem delu.
V kratki telefonski poizvedbi smo se osredotočili predvsem na tozde in obrate s sedežem matičnega podjetja zunaj občine. Tako v nad 500-članskem tozdu Tovarna opreme novomeške IMV na Mirni 8. februarja niso imeli podatkov, ki bi omogočali celovitejšo sliko. Na mizi so imeli le podatke o stroških, kar spremljajo sami, to pa vsekakor ni dovolj. Kakorkoli že, v IMV so se bili dogovorili, naj bi posredovali podatke do 10. februarja.
Marljivi čevljarji v mokro-noškem obratu ljubljanske Zmage so, kot pravi Milan Borštnar, prepričani, da so lansko leto zaključili pozitivno, podatkov tačas še ni bilo, pričakujejo pa jih sleherni dan. „Težav ni," je v pogovoru optimistično zatrdil Borštnar.
Da je mogoče tudi to lepo pripraviti, dokazujeta sicer tudi od matičnega podjetja oddaljena tozda, tozd Tesnila medvoškega Donita v Veliki Loki in čateška Elma.
„Danes ali jutri začnemo," je dejal Ciril Pevec iz tozda Tesnila v Veliki Loki. „Za slehernega delavca smo razmnožili pregledno poročilo o poslovanju. Podatki so pri-
merljivi s planskimi cilji in tudi predlanskim gospodarjenjem. Predvideno imamo razpravo po vseh sindikalnih skupinah. Obravnava bo sklenjena s pregledom samega zaključnega računa."
V tozdu Elektromaterial črnuške Elme na Čatežu so imeli sestanek izvršnega odbora sindikalne organizacije minuli petek. „Slika poslovanja je že vidna," ja dejal direktor tozda Jože Bregar. ,,Sama razprava bo potekala po sindikalnih skupinah. Sleherni delavec je dobil v roke posebno poročilo. Poslovanje tozda v minulem letu je bilo pozitivno."
Temeljito so se lotili akcije tudi v trebanjskem Trimu. „Naša razprava bo v duhu sindikalnih smernic," je odgovoril na vprašanje direktor delovne skupnosti skupnih služb Matjan Kos. Podrobno poročilo z glavnimi podatki bo posredovano vsem delavcem v obliki pismenega £ obvestila. Sama razprava se ~ bo najprej odvijala po sindikalnih skupinah."
Kjer so se temeljito lotili akcije, razprave o pravem zaključnem računu ne bodo gola formalnost.
A. ŽELEZNIK
sedanji organiziranosti upravičilo obstoj. V preteklosti so posvečali mnogo pozornosti, da bi imele banke več razumevanja tudi za kreditiranje obrti. Med člani trebanjskega združenja je dobilo kratkoročne kredite 46 obrtnikov v znesku 3,1 milijona dinarjev, osem obrtnikov pa tudi dolgoročna posojila v znesku 1,6 milijona dinarjev. Prizadevali so se tudi za kreditiranje stanovanjske izgradnje delavcev, zaposlenih pri obrtnikih iz združenih sredstev, za kar je namenjen 4-odstotni prispevek za stanovanjsko izgradnjo od osebnih dohodkov teh delavcev.
Šele po dolgotrajnih prizadevanjih je uspelo, da imajo ti delavci enake pogoje kot drugi pri dodeljevanju stanovanjskih posojil.
Slednjič je zaživelo tudi družabno življenje. Z lanskim izletom po zgodovinskih krajih iz NOB po Bosni so bili udeleženci izredno zadovoljni. Lani seje ekipa trebanjskega združenja obrtnikov prvič vključila v tradicionalne igre obrtnikov in de-
cev z zračno puško.
V skladu z novo organiziranostjo so oblikovali 35-člansko skupščino. Predsednik trebanjskega združenja obrtnikov je še nadalje Ignac Škoda, podpredsednik pa Franc Opara.
USPOSOBLJENA
EKIPA
Letošnjih prireditev po poteh partizanske Jelovice se je uspešno udeležila ekipa ZRVS in ZSMS tfebanjske občine. Na pohodu po poteh heroja Kebeta je ta ekipa med 54 pripravljenimi zasedla 27. mesto.
TREBANJSKE
NOVICE
Priznavalnine bolj dostopne
Se večja skrb za borce - Občinski odlok že prilagodili republiškemu dogovoru
Letos se izteka čas, ko naj bi uresničili določila republiškega družbenega dogovora izpred dveh let. Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so na seji 6. februarja vnesli nova določila republiškega dogovora v občinski odlok. Zaradi boljše preglednosti so sprejeli nov odlok.
Ob tej priložnosti so pregledali temeljito poročilo o skrbi za borce in invalide narodnoosvobodilne vojne, ki ga je pripravil oddelek za skupne in družbene službe pri občinski upravi. Dosedanje oblike dela dispanzerja za borce, zobna ambulanta in patronažna služba so se pokazali koristne. Komisija za invalide in borce predlaga za letos celo razširitev urnika borčevskega dispanzerja na tri-
Kolinska želi zanesljivejšo surovino
__Kolinska	vedno	soliden	prevzemnik	krompirja	-	So	jo	zadruge	in	kmetje	pustili	na	cedilu?
krat tedensko, od sedanjega dvakratnega. Varstveni dodatek kmetov borcev je lani prejemalo 44 upravičencev, priznavalnine pa 102.
Po novem bo krog upravičencev priznavalnin nedvomno še dosti širši, saj bodo le-te v izjemnih primerih lahko dodeljene tudi borcem, ki imajo priznano posebno dobo le v enojnem štetju. Posebej je natančneje določeno, kako se izračunava dohodek na družinskega člana v družini upravičenca. Po novem se ne bo računal več dohodek vseh družinskih
Znane so težave mirenske Kolinske - tozd Tovarna za predelavo krompirja. Še vedno se bori s pomanjkanjem krompirja za Predelavo. Med drugim ga v tovarno vozijo tudi iz Like in Srbije.
tržnih presežkov proste prodaje za tolikšne količine že zdavnaj izrodila.
Tudi zadnje ločeno zasedanje ora združenega dela občinske upščine v Trebnjem je bilo penjeno skrbi za iskanje iz-Po k *Z nezav>dljivega položaja. tov .ah direktorja mirenske
ne arne Lojzeta Ratajca se uteg-brp ključni račun iziti celo da Z.	kar	bi	bilo	nujno,
nalogu t°varna lahko ohranila je j?’en° sposobnost. Zavrnil krom - kritike pridelovalcev U(ja P‘.rja na račun tovarne. Po-197] '*e’ ^a so vse °d leta sjCe s°liden partner, kam bi Pet h etJe s tržnimi presežki v hor.-!Šest tisoč ton krompirja se je ^ letinah? Menil je, da tako imenovana teorija
S&i
Delegacija trebanjske Kmetijske zadruge se je sklicevala na okrog’40 odst. slabšo lansko letino krompirja in nizko odkupno ceno. Do konca minulega leta so predali Kolinski na Mirni 1.278 ton krompirja, medtem ko, kot poudarjajo, drugi partnerji niso dobavili skoraj nič. Zaradi omenjene nizke cene naj bi kmetje precej krompirja pokrmili živini, predvsem zaradi nesorazmerno visoke cene koruze. V imenu kmetov sc zavzemajo za zajamčene
cene krompirja, ki bi morale biti znane že pred sajenjem krompiija. V Srbiji in Vojvodini že imajo takšne cene.
Začeti dialog bo vsekakor treba nadaljevati še kje. Prisotni kmetje kooperanti so ponovili vprašanje nizke cene, predvsem pa pritisk naglo rastočih stroškov pridelovanja. Škarjam cen kajpak niso kos ne Kolinska ne kmetje. V Kolinski govorijo o reci in piši enem samem dinarju, kot ceni kilograma krompirja v Evropi. Tovarno pa velja trenutno kilogram krompirja za predelavo na Mirni 3,25 dinarjev. Od tega gre 20 par za maržo zadruge, 10 par pa v razvojni rizični fond. Slednji je zaenkrat še preveč boren, da bi omogočal kakšno ukrepanje.
Vsekakor bo treba najti ustrezno rešitev, sprejemljivo za vse. Delavci v tovarni pravijo, da so izgovori zaradi majhnih dobav krompirja na rovaš hudega mraza in poledenelih cest privlečeni za lase, saj so v preteklosti v podobnih razmerah vozili krompir v tovarno. Kot pravijo kmetje, bo pospeševalcem težko sklepati pogodbe, če bo zajamčena cena določena le na 2,25 dinarja za kilogram. Na račun krompirja je tovarna običajno izplačala 15 milijonov dinarjev na leto. To pa je navsezadnje kar lep denar. Vsekakor bi tudi kmet rad plačilo za svoj trud. Zaenkrat nihče ne more povedati, kakšna je resnična ekonomska cena.
ALFRED ŽELEZNIK
PRESKRBA Z VODO LETOS REŠENA?
Letos naj bi opravili gradnjo vzporednega voda trebanjskega vodovoda iz Velike Loke. Denar za dela je zagotovljen. Če izvzamemo sedanje težave pri dobavi črpalk za novo zajetje, bo treba v tem letu zaradi različnih del na vodovodu še marsikaj potrpeti. Omrežje je izredno razvejeno, glavna trasa cevovoda je dolga skoraj 20 km. Količina vode v novem zajetju bi morala zadoščati za lepo število let, v rezervi ostajajo tudi stari viri. Kakorkoli že, letošnje leto naj bi pomenilo prelomnico in dokončno uredilo preskrbo z vodo.
članov, temveč samo dohodek upravičenca in njegovega zakonca. Nova ureditev razširja krog upravičencev občinske priznavalnine tudi na družinske člane padlih ali po vojni umrlih borcev in aktivistov NOV, če so taki ljudje pridobitno nezmožni, izpolnjujejo pa pogoje. Na-splošno je v novo ureditev vnesene več življenjske presoje. Nova ureditev odpira možnosti za pridobitev priznavalnin predvsem aktivistom NOV.
RK pred zbori
Kar 16 volilnih zborov
Do konca meseca nameravajo v vseh 16 osnovnih organizacijah Rdečega križa v trebanjski občini izvesti volilne zbore. Prihodnji mesec je predvidena skupščina organizacije v občinskem merilu. Po terenu, kjer je v občini tudi težišče dela Rdečega križa, so ob volitvah v SZDL in krajevne skupnosti vključili vanje svoje delegate. Sedaj, ob sestankih krajevnih organizacij, pričakujejo podporo ostalih krajevnih družbenopolitičnih organizacij, SZDL, organizacij ZK, kjer jih imajo, mladinskih organizacij in krajevnih skupnosti. Posebno pozornost v pripravah na te zbore posvečajo kadrovski zasedbi vodstev krajevnih organizacij.
Za nocoj je ob 18. uri sklican sestanek krajevnega odbora RK v Dolnji Nemški vasi, jutri ob 17. uri v Veliki Loki, ob 19. uri pa v Šent-lovrencu. V soboto bo podoben sestanek ob 17. uri na Čatežu, v nedeljo ob 7. uri v Dobrniču, ob 9.30 v Selih Suinberku. Za ponedeljek je sklican tak sestanek ob 18. uri v Velikem Gabru, v torek ob 18. uri v Svetinjah in v nedeljo, 25. februarja, še na Trebelnem in Jelšev-cu.
jj54Q)»l 5. februarja 1979
DOLENJSKI UST
Stara praksa kljub dogovoru?
Pomanjkljive obrazložitve številčnih podatkov o gospodarjenju delovnih kolektivov
Akcija za »Zaključni račun" v brežiški občini kljub dogovorom ni stekla tako, kot so obetali predhodni posveti na vseh ravneh.
Zataknilo se je pri sestavljanju poročil, pri tekstualnih obrazložitvah uspešnosti lanskega gospodarjenja," je izjavila sekretarka občinskega sveta Zveze sindikatov Jana Videnič in dodala: »Ponekod sploh ne upoštevajo tistih členov zakona o združenem delu, ki določajo, da se morajo rezultati dela delavcev in poslovanje tozdov izkazovati na tak način, da jih organi upravljanja lahko obravnavajo in ocenjujejo. Obrazložitve številk so namreč marsikje zelo skope.
V nekaterih večjih delovnin kolektivih celo vztrajajo, da bi se razprave začele šele v zadnjih dnevih pred oddajo zaključnih
računov, kar dokazuje, da ne razumejo ali pa nočejo razumeti določil zakona o združenem delu. Poslovodni organi in strokovne službe bi najraje zadržali staro prakso z bolj ali manj formalnimi zbori delavcev tik pred rokom za oddajo sklepnih računov.
„Kaj bo ukrenil sindikat, da bi usmeril akcijo na pravi tir? “
— Za 9. februar smo sklicali sestanek koordinacijskega odbora, za torek, 13. februarja, pa skupno sejo občinske konference ZK in našega predsedstva. Razen tega vsak dan sproti zahtevamo in tudi dobivamo poročila tovarištev, ki jih je občinski svet ZS zadolžil za spremljanje akcije v tozdih. Zamujeno se namreč še vedno da nadoknaditi, če bodo v praksi spre-
OBRAČUNI TUDI V SIS
STARAJO SE HIŠE IN LJUDJE — V brežiški občini narašča število starih ljudi. Mnogi od njih so socialno ogroženi, veliko pa je tudi takih, ki imajo sicer zemljo, pa je ne morejo več obdelovati. Nad 75 let starih ljudi je v občini okoli 1070, od tega 238 socialnih podpirancev. Nekaj je članov Zveze borcev, nekaj upokojencev, največ osamelih pa živi na podeželju. Rdeči križ organizira obiske in obdaritve za novo leto, ženske pa obiščejo tudi za 8. marec.
Samoupravne interesne skupnosti v brežiški občini so se vključile v akcijo sindikata, zato bodo še pred sprejetjem zaključnih računov poročale o dohodku in njegovi razporeditvi ter tako omogočile delavcem pregled nad sredstvi, ki so jih ti združevali za skupno porabo v šolstvu, kulturi, telesni kulturi, socialnem skrbstvu in otroškem varstvu.
Skupščine interesnih skupnosti so sklicane za 22., 23. in 26. februar. Skupnost otroškega varstva napoveduje sejo 22. februarja ob 8. uri, kulturna skupnost isti dan ob dvanajsti uri, izobraževalna skupnost 23. februarja ob 8. uri in skupnost socialnega skrbstva 23. februarja ob
12. uri. Skupščina skupnosti socialnega varstva se bo sestala 26. februarja ob 12. uri, skupščina telesno-kulturne skupnosti pa isti dan ob
13. uri. Sklicatelji pričakujejo, da bo zanimanje za poslovanje SIS pritegnilo delegate in zagotovilo dobro udeležbo pri polaganju računov.
J
NOVO V BREŽICAH
ZA MERILO NOVI DELAVCI -Lani so interesne skupnosti vrnile v sklad skupnih občinskih rezerv nekaj več kot za 5,8 milijona dinarjev presežkov. Upravni odbor sklada je pet milijonov in pol razdelil kot kredite delovnim organizacijam, pri čemer je upošteval povečanje števila zaposlenih in povečanje proizvodnje. Obrat novomeške Ele na Bizeljskem je dobil 500 tisočakov, Tovarna pohištva v Brežicah, Jutranjka tozd Orlica, Slovin in Agraria Brežice po 1 milijon dinarjev, Agroservis v Brežicah in Kovinoplast na Jesenicah pa po pol milijona. Znesek, kije še ostal, je s preostalimi sredstvi sklada rezerviran za Tomosov tozd lahke kmetijske mehanizacije in za Pekarno v Brežicah. Za presežek iz lanskega leta je izvršni svet predlagal enak način vračanja gospodarstvu, kar so samoupravne interesne skupnosti že upoštevale.
iraditi v maju. Komunalno oprem-jeno zemljišče ho zagotovila občinska skupščina. Objekt bo veljal 12,5
milijona dinarjev in ga bodo dokončali novembra letos.
OD MAJA DO NOVEMBRA -Novo avtobusno postajo, ki bo stala
menili odnos do skupnih dogovorov, ki niso nikakršna kaprica, ampak pomenijo le dosledno uresničevanje zakona o združenem delu."	J.T.
NOBEN TOZD SE NI ODZVAL
Decembra se je iztekel rok, ki ga je izvršni svet v skladu z zakonom o združenem delu postavil tozdom za posredovanje svojih planov za izrabo delovnega časa v koledarskem letu 1979. Na to dolžnost so pozabili vsi po vrsti, zato je izvršni svet na seji 7. februarja sprejel sklep o enotnem prenosu med-prazničnih dni. Tako naj bi 30. april nadomestili z delom v soboto, 21. aprila, namesto 31. decembra pa bi delali že v soboto, 22. decembra. Ta prenos ni možen v tistih dejavnostih, ki so zaradi narave dela dolžne nuditi občanom neprekinjene storitve, v zdravstvu, gostinstvu, trgovini ipd. Vzgojno-izobraževalnim ustanovam pa izvršni svet naroča, da se glede varstva v prej omenjenih dneh pravočasno dogovorijo s starši ter se ravnajo po njih.
ŠKARJE IN PLATNO DELAVCU! - Razprave o pključnih računih so te dni ubrale novo, še neuhojeno pot, ko naj bi dobro seznanjeni delavci po kritičnem pretresu gospodarskih uspehov in spodrsljajev v minulem letu imeli odločilno besedo pri končni delitvi. (Foto: J. Teppey)
1 „Z obveščanjem j
ob mestni obvoznici, bodo začeli
nimamo težav”
O zaključnem računu tokrat po sindikalnih skupinah
- Družbenopolitične organizacije v našem kolektivu imajo že vpeljane sprotne obravnave periodičnih obračunov, še preden pridejo pred delavski svet in zbor delavcev, je v pogovoru o obveščenosti delavcev povedal predsednik osnovne organizacije Zveze sindikatov v brežiški Tovarni pohištva Avgust Bahč.
- So vaši delavci že seznanjeni z rezultati gospodarjenja v preteklem letu?
- Se ne. Danes (9. februarja) smo dobili v roke gradivo. Po dvajset izvodov so ga posredovali vsaki družbenopolitični organizaciji in delegaciji. V torek ga bomo ocenili na skupnem sestanku sindikalne organizacije, Zveze komunistov, mladinske organizacije in delavskega sveta, zraven pa smo povabili tudi predstavnico občinskega sveta Zveze sindikatov. Gre tudi za dogovor o tem, kako bi pritegnili k razpravi čim širši krog delavcev. Podatke o poslovanju bomo tokrat pretresali najprej v sindikalnih skupinah, to pa je letos novo.
- Ste imeli kdaj težave zaradi zapletenega prikazovanja podatkov?
- Ne. Ce karkoli ni bilo razumljivo napisano, je bila pa vedno razlaga taka, da smo jo vsi razumeli. To je gotovo rezultat dobrega sodelovanja s poslovodnimi organi.
- Kakšni so rezultati lanskega gospodarjenja?
- Kolikor vem, so pozitivni, kaj več pa ne bi vedel povedati, ker gradiva še nisem prebral. Mislim, da nam doslej tudi glede delitve nima kdo očitati. Vsako Isto veliko investiramo, kupujemo stroje in skrbimo, da nam ostane čimveč za razširjeno reprodukcijo.
J. TEPPEY
VEČJA KNJIŽNICA - Občinska matična knjižnica ima v prosvetnem domu na voljo 170 kvadratnih metrov prostora, v dijaškem domu, za katerega so lani postavili temeljni kamen, pa bo dobila 450 kvadratnih metrov površine. To pomeni pri-stopnejšo postavitev večjega števila knjig, pridobitev čitalniških prostorov, prostorov za revije in časnike ter možnost za prirejanje literarnih razstav, pravljičnih ur ipd. Nova knjižnica bo veljala 6,5 milijona dinarjev. Od tega naj bi občinska in republiška kulturna skupnost zagotovili skupaj 6,5 milijona, manjkajočo vsoto pa računajo kriti iz referendumskega programa, če se bodo tudi občani tako odločili.
meM*
I
'JEeUM
NUJNE~ V B.restanici Srad|j° in, podirajo- Do maja bo podoba kraja vsa prenovljena, ‘j... bo prometnih zadreg, saj bo do takrat zgrajena cesta, ki sojo po novi trasi ob potoku speljali do mostu čez Savo. (Foto: Jožica Teppey)	p
Zadovoljni, kot že dolgo ne
Temeljitejši vpogled delavcev v zaključne račune - možnost za premišljeno odločanje
Odziv na akcijo »Zaključni račun" je v krški občini prijetno presenetil celo sindikat. Uspeh je presegel pričakovanja in predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov je na seji 8. februaija z zadovoljstvom ocenilo, da je bil to rezultat resnega in enotnega pristopa s štreni družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb.
Če upoštevamo sorazmerno kratek rok za priprave, je uspeh tembolj razveseljiv. Seja predsedstva, na kateri so bili navzoči predstavniki družbenopolitičnih organizacij, Službe družbenega knjigovodstva in družbeni pravobranilec, je bila 17. januarja, dan pozneje je bil posvet s predsedniki osnovnih organizacij, istočasno pa so bili seznanjeni z nalogo tudi sekre-taiji ZK pa še občinska konferenca ZK je posvetila temu veliko pozornosti. Člani sindikalnega predsedstva so obiskovali osnovne organizacije in tako dodatno pognali začeto akcijo v tek.
V Krškem ugotavljajo, da so k ugodni politični klimi pripomogla tudi sredstva javnega obveščanja. Vse se je odvijalo
brez odporov. Zataknilo pa se je na železniški postaji v Krškem, v skladišču celjskega Merxa in v obratu novomeškega Kremena, kjer niso pravočasno dobili podatkov o gospodarjenju v minulem letu. Spet nov odraz mačehovskega odnosa do dislociranih kolektivov.
Tu in tam so se ubadale s težavami tudi strokovne službe, če so slabo zasedene, pa tudi zaradi tega, ker so morale akcijo izpeljati preveč na hitro. Te službe imajo pripombe glede obsega podatkov, ki jih morajo zbrati. Sprašujejo se, če je za bilanco res potrebno 500 podatkov in če so zares vsi uporabni.
Med tistimi najvzornejšimi kolektivi, ki v prvem delu akcije odstopajo od povprečja dobrih
v občini, sodijo Elektrarna Brestanica, Elektro Krško, tovarna Kovinarska in Preskrba. Po 15. januarju bodo sledile zaključne obravnave, na katerih bodo delavci odločali o delitvi. Predloge zanjo bodo izoblikovale osnovne organizacije Zveze sindikata. Zaključne obravnave bodo združili s članskimi sestanki.
J. TEPPEY
Jasni odgovori mladih
Nobenih pretiranih zahtev — Bo zdaj zanje več posluha?
Anketa, ki jo je v Krškem izvedla občinska konferenca ZSM, da bi izvedela, ali se mladi sploh hočejo vključiti v organizirano delo in kaj jih najbolj zanima, je vsestransko uspela. To lahko zatrdimo že po številu odgovorov, ki so jih zbrali povpraševala, še bolj pa po njihovi vsebini.
Ob tem, da bi se največ mladih obeh spolov rado vključilo v organizirano športno vadbo, jih nič manj ne privlači načrtno delo v kulturi. Predvsem velja to za folkloro, kar pa ni presenetljivo, če vemo, koliko osnovnošolcev krške šole „Jurija Dalmatina" vadi vsako leto kar v dveh skupinah in ki bi jim morali zato omogočiti tudi nadaljevanje dela, ko šolske klopi zapustijo, ko postanejo srednješolska ali delavska mladina.
Prisluhniti bi veljalo vendarle
že enkrat tudi željam, da bi v Krškem gojili košarko. Igrišče ob Šolskem centru pa obe igrišči pri osnovni šoli ter četrto pri dijaškem domu so ob ugodnem vremenu vsako popoldne polna, kluba, v katerega bi se dekleta in fantje vključili, pa še vedno ni! Več kot očitno je, da bo treba za oboje zagotoviti mentorje, organizacijske vodje in vaditelje.
Kje in kako jih najti, pa je vprašanje, ki naj ga pomagajo rešiti tako občinska konferenca ZSMS, kot delavsko prosvetno društvo Svoboda in občinska Zveza kulturnih in telesnokul-turnih organizacij. Odgovori na anketo so bili namreč tako jasni, da želj mladih nikakor ne bi smeli prezreti.
Ž.Š.
Presenečenje
Razveseljiv odraz žive amaterske ustvarjalnosti
V Krškem pa tudi nekaterih drugih krajih smo 'sicer vajeni večjih proslav, kjer programe zanje družno pripravljajo posamezniki in skupine, amaterji, člani občinske Zveze kulturnih organizacij, vendar so jih za te nastope doslej vedno izbirali ali naprošali drugi.
Ob letošnjem praznovanju
slovenskega kulturnega pesnika pa se je v Krškem prvič primerilo, da je program Za akademijo - bili sta pravzaprav kar dve - pripravil prav občinska Zveza kultur n ih organizacij, ki ima krajši čas novo vodstvo. Zbrala je amaterske kulturnike tja od Zdol do Senovega in Kostanjevice, odrasle in osnovnošolce, literate, pevce in instrumentaliste.
Novost, ki je prišla tako kmalu po volilni konferenci občinske zveze, moramo toplo pozdraviti, z željo, da bi ta njena akcija prinesla številne druge, ki bodo ponovno pokazale, da amatersko kulturno ustvarjanje v občini napreduje. Taki skupni nastopi v javnosti so najboljše spričevalo organizaciji, ki združuje toliko prizadevnih članov.
z. š.
KRŠKE NOVICE
ZDOMCI, ZBORNICA, KADRI V „JE” KRŠKO
Čakajo na pomlad - z
otoplitvijo bodo spet prišli na plan mladi iz prometnih krožkov, da bi čimbolje obvladali veščine iz praktične vožnje. (Foto: J. Teppey)
Medobčinski svet ZK Posavje je za včeraj sklicano sejo v Sevnici (14. februarja) napovedal zanimiv dnevni red. Razpravi o problematiki v tujini zaposlenih delavcev iz posavske regije naj bi sledila informacija o stališčih sekretariata MS ZKS do pomanjkljivosti in spodrsljajev pri zaposlovanju delavcev iz Slovenije (SRS je namreč dolžna zagotoviti polovico ljudi za vodilne funkcije in za zahtevnejša strokovna opravila). Podatki kažejo, da dogovorjenega sorazmerja ni in da Slovenija močno zaostaja, deloma zato, ker interesentov ni, deloma pa zato, ker se stvari zatikajo pri sprejemanju delavcev.
Za isto sejo je bila predvidena še informacija o ustanovitvi Gospodarske zbornice za Posav-I je ter informacija o pomembnejših jubilejih delavskega in revolucionarnega gibanja v tekočem letu.
PRVO »ZRCALO” - Izšlo je v minulem tednu, kot glasilo občinske konference ZSMS. Kot so v uvodu zapisali člani njegovega uredniškega odbora, naj bi poslej izhajalo redno, ob koncu vsakega meseca. Da zato ne bi zmanjkovalo snovi zanj, so pozvali mlade iz vse občine, naj se redno oglašajo s prispevki.
temeljno posavsko banko. Pri m0-ških so skupni zmagovalci tekmoval' ci iz tovarne celuloze in papirj3 ,,Djuro Salaj”, druge so ekipe krši« Kovinarske, na častnem tretjen1 mestu pa tekmovalci senovske ,,M«' talne”
SE EN »DOGOVOR” - V javni razpravi bo do 1. marca, urejal pa bo vrsto pomembnih zadev v našem lovstvu. Z njim bo Zveza lovskih družin Posavja prevzela vrsto odgovornih nalog, saj bo administrativno in strokovno upravljala z bohorskim lovsko-gojitvenim območjem, ki združuje površine devetih občin na levem bregu reke Save.
KDO SO NAJBOLJŠI? - Dokončni rezultati lanskih občinskih delavskih športnih iger, ki so jih uradno razglasili na nedavnem svečanem zaključku, so pokazali, da so skupni ekipni zmagovalec med movalkami športnice iz krške »Lile ne”, pred senovsko »Lisco” in
NA SKUPNI POTI - Nanjo je krenila v tem tednu tudi skupi113 mladih iz krške občine in se tako vključila v večjo akcijo, posvečen? 35-letnici legendarnega pohoda ,.Štirinajste divizije” na Štajersko. Čeprav udeleženci ne bodo hodili p° območju krške občine, so sc * akcijo radi vključili, saj jih bo po*
vodila po krajih, ki jih le malokdo  olje
med njimi bolje pozna.
PRAZNIČNA RAZSTAVA r Bila je odprta minuli četrtek t*1 netek v čitalniških prostorih krške Valvasorjeve knjižnice. Pripravili s° jo za naš kulturni praznik in z njo ilustracij Hink3
pokazali nekaj ilustracij Hink3 Smrekarja Gradivo zanjo je j la novomeška Študijska knjiž
BREŽIŠKE VESTI
Napredek le s pogumnejšimi načrti
<ako zaustaviti nazadovanje sevniške občine? Analiza, zakaj ni napredka pri
integracijah
Sevniška občina je po konec minulega leta objavljenih podatkih narodnem dohodku na prebivalca slovenskih občin pristala pri dnu ~ na 54. mestu. Čeprav samo kategorija narodnega dohodka ne Pove vsega, je skrajni čas, da se to padanje zaustavi in preusmeri.
Vprašanju gospodarskega ražnja je na razširjeni seji s komisijo za družbenoekonomske odnose posvetil vso pozornost 1. februarja komite občinske konference ZK. Na sejo so povabili tudi direktorje nekate-nh delovnih organizacij.
Jože Peternelj iz Stillesa je obširneje predstavil načrte tega Podjetja, ki je našlo primemo
Nezavidljivo
Nujno pospešiti razvoj
- V sestavi prebivalstva sevniške občine v zadnjem desetletju upada število otrok do 14. leta: leta 1961 so jih do te starosti našteli še 5.306, predlani jih je bilo samo 4.436.
- Pri skupnosti za zaposlovanje izkazujejo delovne organiza-cije potrebe po 545 delavcih, med njimi kar 337 takih s poklicno ali drugačno izobrazbo. Med tistimi, ki iščejo zaposlitev, pa je samo 81 imen, večinoma težje zaposljivih. Zato v občini težko pričakujejo anali-zo delovne sile, ki naj bo še Posebno temeljita po manj razvitih krajevnih skupnostih.
- Pri pregledu kvalifikacijske sestave delovne sile sevniška občina presega za 10 in več odstotkov republiško povprečje za polkvalificirano in nekvalifici-
delovno silo. Raziskave Centra za razvoj univerze uvršča sevmško občino na dno sloven-skih občin po Številu red*»^ *n bednih študentov tisoč prebivalcev. ZK v c,b5in' se zato Še posebpo **vzema za tesnejše tike s študirajočo mladino.
mesto v sozdu Slovenijales. V pripravi razvojnega programa se v Stillesu dobro zavedajo negativnih gibanj občine. Pri svojih načrtih se zato osredotočajo na prednosti, ki še ostajajo. Pred koncem leta so se ustrezno dohodkovno povezali gozdarji, za v bodoče načrtujejo marsikaj skupnega s sevniško žago. Prizadevanja usmerjajo v čim boljše izkoriščanje dane lesne surovine. Tovrstna industrija troši sorazmerno malo energije in bistveno ne onesnažuje okolja. Prizadevanja Stillesa so na seji podpdi in postavili za zgled.
Sevniška industrija se je pri razvoju v preteklosti oslanjala v pretežni meri na lasten denar, v drugih občinah so se z usmeritvijo na posojila pogumneje usmerili po poti razvoja. Navedeni so bdi podatki, kako morajo v bodoče usmeriti v občini več denarja iz potenciala posavske Temeljne banke. Kdor hoče uspeti, mora položiti na mizo popolno dokumentacijo, prednost pa bodo imeli tudi tisti, ki denar združujejo s
sovlagatelji. Znova je bilo ugotovljeno, da dosedanja integracijska prizadevanja niso prinesla sprememb. Do tako imenovanih „zaviralcev“ bi morali biti trši, predvsem pa se več pogovarjati z delavci
A. ŽELEZNIK
REFERENDUM NI USPEL
Nedeljski referendum o samoprispevku za gradnjo večnamenske dvorane v Sevnici in plavalnega bazena v Boštanju - tu je bilo predvideno precej tudi za komunalne akcije vaških odborov - ni uspel. Na območju KS Boštanj je glasovalo za samoprispevek le 38,06 odst. volilcev, v KS Sevnica pa 46,36 odst. Na volišču na Žigarskem vrhu so zaključili glasovanje že ob pol devetih; za samoprispevek je glasovalo 56 odst. volilcev. Na območju KS Boštanj so glasovanje najhitreje zaključili na Smarčni (ob 10. uri) (55 odst. „ZA“). Za samoprispevek so v tej krajevni skupnosti glasovali še na voliščih na Jablanici (68 odst.), Radni in Lukovcu. Danes popoldne se bo v Sevnici sestal gradbeni odbor, kjer naj bi proučili nastale razmere.
Zidarji pri štirih šolah
Toliko novega, kot se obeta letos pri gradnji šolskih objektov, se še ni priirferilo pri gradnji teh objektov v občini. V ponedeljek, 6. februarja, so začetek gradnje novih šol na gradbiščih v Krmelju in Tržišču proslavili s sajenjem simboličnih lip.
Gradnja novih šol pomeni izpolnjevanje z referendumom potrjenega načrta, za katerega delovni ljudje in občani tudi plačujejo samoprispevek. Pri
&si|TbGNIU OBČINSTVO - Oder mladih pri sevniškem pre - m društvu s> ustvaija zvest krog obiskovalcev. Tokratno Čet?1®10«, dramo Igoija Torkarja Pisana žoga, je hotelo minuli ^edil k v*(^et' toliko ljudi, da je bilo v dvorani premalo sedežev. e bodo ponovitve za delovne kolektive. (Foto; Železnik)
1 SEVNIŠKI PABERKI
M* VSEH PROSLAVAH °etek je
delavski
'M* PROSLAVAH - Mi-tbor h i	v	Sevnici	občni
Nlsir. ke pihalne godbe pri anj - m društvu. Novi kolektiv je ,estal 0 iavn*b nastopov ugodno °dba ”°8njeni krst”. Kjerkoli se je ije „ Plavila, je požela odobrava-o&am * a*cev' Za letos je njen °deloto • zahtevnejši. Brez njenega '%ena ne bi smela miniti Di Proslava ali večja prireditev. .Ptejg^ni gasilskega društva še - maJ° v podporno članstvo, s lahko pripomore h ni.
za
na
namreč odpad-vsem
okolico blokov leže najrazličnejši papirji in drugi c ki, kar je slabo spričevalo skupaj.
USPEŠNO KRPANJE - Ce so cestarji malokdaj deležni pohvale,
iim je tokrat treba le priznati
:c
Ser'
- Ko je pred časom °Pnel, je odkril, da v Sevnici
iim je tokrat treba le korektno ukrepanje. Tam, kjer je voda razjedla asfalt pred lesenim mostom, so najprej zamenjali peščeno krpanje vozišča z asfaltnim vložkom. Nemudoma so sc delavci novomeškega Cestnega podjetja lotili tudi navoza gramoza na cesto proti Zapužam. Vaško cesto so namreč pred tem hudo zdelala vozila v času obvoza med poplavo.
šolskem centru v Sevnici so začetka obeh gradenj v Mirenski dolini veseli posebno še zategadelj, ker so pogodbe z Marlesom sklenjene na ključ. Gradnji v Tržišču in Krmelju naj bi bili nared po 145 dneh. Temelje za obe šoli pripravlja Beton -tozd Gradbena operativa Sevnica. Predračun za tržaško šolo znaša nekaj nad osem milijonov dinarjev; zgradili bodo štiri učilnice in večnamenski prostor. Šola v Krmelju bo veljala nekaj nad 9,5 milijonov dinarjev; poleg štirih učilnic bodo zgradili še dvoje prostrorov za vrtec.
Hvalevredna je pripravljenost Ljubljanske banke — Temeljne banke za Posavje, da je pokazala razumevanje za dozidavo in nadzidavo sevniške Osnovne šole Sava Kladnika. Dela bodo veljala nekaj nad 30 milijonov dinarjev in so bila že razpisana. Za dokumentacijo so se zanimali Beton, Ingrad in Pionir. Po pogojih, določenih v natečaju, naj bi se dela pričela 1. marca, končana pa morajo biti najpozneje v enem letu. Šola naj bi s to gradnjo pridobila 10 učilnic s kabineti, jedilnico, knjižnico s čitalnico, večnamenski prostor, prostore za interno televizijo, kino, prostor za svobodne aktivnosti, posebno učilnico za likovni pouk itd. Sedanjo ravno streho bodo prekrili, ker ni neprepustna. Pripravljen je tudi predračun za preureditev studenške podružnične šole. Vrednost del je ocenjena na 973.000 dinarjev. Iz sredstev samoprispevka bo namenjenih 500.000 dinarjev, ostalo pa naj bi po dogovoru šlo od lanskega presežka zbranega denarja pri interesnih skupnostih. Studenška šola slavi letos stoletnico, pre-ureditvena dela morajo biti zato končana do predvidene slovesnosti 25. maja.
A.Ž.
NAGLE KUPČIJE
Glas o sevniških živinskih in kramarskih sejmih seže nedvomno zelo daleč. V soboto se je na sevniškem Glavnem trgu navkljub dežju trlo stojnic, na samem sejmu za klavnico pa so opravili tokrat dokaj zgodaj. Kar So ponudili kupci iz sosednje Hrvaške, je šlo brž v denar. Sesttedenski prašički so šli po 800 dinarjev in več. Meso za v domače mesarije je moralo ob koncu tedna priti od drugod. Živinorejci namreč pričakujejo nove
DO PRAGA - Urejen prevoz na delo in domov je vse bolj nepogrešljiva dobrina za delavce iz bolj oddaljenih krajev. V trebanjski občini prevoze vse prizadevneje organizirajo za svoje delavce v Trimu. (Foto; Železnik)
Brezvestni dobavitelj črpalk
Protest Gospodarski zbornici Srbije — Črpališče v Šentpavlu še vedno brez črpalk
V Trebnjem skorajda ne mine sestanek, kjer ne bi govorili o nezanesljivi preskrbi z vodo iz grosupeljsko-stiškega vodovoda. Na zadnjem skupnem zasedanju delegatov vseh treh zborov občinske skupščine je na vprašanja delegatov odgovaijal predsednik občinskega izvršnega sveta Avgust Gregorčič.
Pomanjkanje vode je, razumljivo, izredno mučna zadeva. Ob tem tu in tam nastajajo govorice, ki so, kot je bilo pojasnjeno tudi v tej razpravi, iz trte izvite. Tako ni res, da bi zadevo zaviral celo republiški sanitarni inšpektor, ki bojda ne da soglasja.
Resnično je predvidena gradnja čistilnih naprav pri zajetju, vendar je predvidena za kasneje. Voda bi nedvomno lahko že zdavnaj tekla po tem vodovodu v zadovoljstvo vseh, če bi se jastrebška tovarna črpalk vsaj malo držala pogodbenega roka.
Tov. Gregorčič je navedel prizadevanja izvršnega sveta trebanjske občinske skupščine, ki je z grosupeljskim Komunalnim podjetjem skoraj vsak dan v stikih. ..Grosupeljsko podjetje je naročilo črpalke 20. marca lani. Za rok dobave je bil določen čas julij — september. V Jastrebcu so nato rok podaljšali na 20. november. Sledilo je podaljšanje na 15. december, zatem spet na 15. januar,“ je predsednik Gregorčič navajal to nerazumljivo poslovanje. Ker črpalk še vedno ni bilo, so prišli na misel, da si črpalko, če že ni mogoče drugače, kje izposodijo
Težišče dela na zbore
Občinski statut v vsako hišo — Program dela občinske skupščine razčleniti po zborih — Preglednejša gradiva
Na zadnjem zasedanju Vseh treh zborov občinske skupščine v Trebnjem so sprejeli nov občinski statut. Menijo, da bi ga morali imeti pri vsaki hiši kot nekakšno malo ustavo, zato ga bodo natisnili v priročni obliki.
V novem statutu so zapisane vse spremembe, ki so nastale v našem družbenopolitičnem življenju po letu 1974. Kot osnutek so sprejeli za nadaljnjo razpravo tudi poslovnik o delu občinske skupščine. Tudi ta dokument ni dosti manj zajeten od statuta. Kot je ugotovil predsednik družbenopolitičnega zbora Jože Tomažin, je skrbno pripravljen. Predvideno razpravo o njem so nameravali zaključiti dokaj hitro, po priporočilu z zadnje seje vseh treh zborov občinske skupščine pa naj bi jo sklenili šele marca. Predvsem je potrebno, da se vsi delegati z njegovo vsebino kar najbolje seznanijo. Tudi z boljšim poznavanjem tega gradiva bi se namreč lahko marsikdaj izognili „mrtvemu teku“ skupščine, ko tam načenjajo vprašanja, ki ne sodijo tja, temveč, denimo, v samoupravne inte-
resne skupnosti. Večje vključevanje terena in samoupravnih organov lahko prinese predvideno podaljšanje tako imenovanega minimalnega roka, ko mora biti delegatsko gradivo v razpravi. Od sedanjih 10 dni ga nameravajo po osnutku podaljšati na 14 dni, le ob izrednih primerih bi bilo mogoče ta rok skrajšati, kar pa bo treba zatem utemeljevati pred delegati.
Pozornost zaslužijo tudi pripombe predsedstva občinske konference SZDL, naj bi odločanje s skupnih sej vseh treh zborov prenesli na posamezne zbore. Temu primerno je treba prilagoditi tudi delovni program skupščine, ki je vse leto odprt za pobude.
in omogočijo vsaj zasilno rešitev, čeprav zahteva montaža precej dela. Delegati so menili, da vseeno ni mogoče mirno mimo nerazumljivega odnosa ja-strebške tovarne in so sklenili v imenu skupščine poslati srkbski gospodarski zbornici poseben protest.
A.Ž.
Skrb za prevoze
Trimo odpira še eno delavsko avtobusno progo
Razen zunanjih večjih kolektivov v trebanjski občini od domačih kolektivov z izjemo Trima nihče ne posveča pozornosti prevozom delavcev. Trimo že lep čas vzdržuje svoj avtobus za prevoz delavcev iz smeri Mokronoga. Potrebe po delavcih so iz dneva v dan večje, zato so lani kupili nov avtobus. Že te dni naj bi pričel voziti delavce iz območja krajevnih skupnosti Mirna peč, Dobrnič in Velika Loka. V tovarni ugotavljajo, da so ravno ti kraji prometno slabo povezani s Trebnjim, lasten prevoz pa je za posameznika prehuda obremenitev.
Trimov avtobus naj bi pričel voziti že te dni. Vsak delavnik bo vozil po dvakrat v smeri Trim, Mirna peč, Dobrnič, Velika Loka. Izpred tovarne bo odpeljal obakrat ob 4,46 zjutraj in ob 12.46, dvakrat tudi v drugi smeri z odhodom ob 14.10 in 22.10 uri. Postajališča bodo po vseh vaseh in odcepih zanje.
Organizacija takšne delavske proge velja kolektiv precej denarja. Doslej v občini še nihče ni prevzel pobude za širšo organizacijo prevozov delavcev. Slednje ni zgolj v podjetniškem interesu, temveč je poleg koristi samih delavcev lahko vabljivo tudi za bolj oddaljene krajevne skupnosti, ki prihajajo tudi na ta način do večjega stika z občinskim središčem. Navsezadnje za take oddaljene delavce šele z organiziranim prevozom postane delovno mesto bolj dostopno. Prav zato je pobuda Trima nadvse hvalevredna.
IZ KRAJA V KRAJ
KAKŠEN DOM DRUŽBENE ZAŠČITE?
Ljubljanski Projektivni atelje je pripravil idejni načrt predvidenega doma družbene zaščite v Trebnjem. V njem naj bi poleg gasilcev dobile prostor nekatere druge organizacije, od Rdečega križa do AMD. Skice načrta so bile minuli teden razobc-šene v sejni sobi občinske skupščine. Gradbeni odbor pripravlja pismeno obrazložitev, s katero nameravajo v akcijo za denar. Kakršenkoli žc bo ta dom, del Trebnjega proti Pristavi bo vsekakor dobil lep objekt.
DOLGČAS? - Mokronožani so svoje čase znali nasmejati sebe in številne radovedneže od drugod na pustnih karnevalih. Po zapletih z oblastjo pred leti, ker so bili nekateri v sprevodu premalo sramežljivi, je najbolj prizadevne mokro-noške prireditelje minilo veselje do pustnih sprevodov. Tudi tokrat namreč tik pred pustom ni čutiti, da bi kaj pripravljali. Podobno smrt kot karneval je očitno dočakal tudi larfarski časopis.
„SAMAJAMA” - Grobi asfaltni sloj - Za zapornega svoj čas ni bilo denatja - na krožni cesti, ki povezuje z obeh strani Šentrupert z republiško cesto, marsikje kar izginja v vse številnejših jamah. Če bo šlo tako naprej, ga bo do letos
predvidenega zapornega sloja kar zmanjkalo, če pred tem ne bodo kaj ukrenili.
VSEGA LE NE ODNESE -Zadnje povodnji, v trebanjski občini ob Temenici sicer niso bile kaj posebnega, so pa vendarle opozorile, da morajo lastniki obrežnih zemljišč počistiti. Navsezadnje nalaga tako tudi občinski odlok.
NA ČISTEM - Prizadevni gradbeni odbor za dom gasilcev in družbenopolitičnih organizacij v Dolnji Nemški vasi je to zimo končno uredil vse potrebna glede lastništva zemljišča in gradbene dokumentacije. Zdaj torej ne bi smelo biti več ovir za gradnjo prepotrebnega doma.
TREBANJSKE NOVICE
700 KNJIG — Založba Mladinske knjige iz Ljubljane in osnovna šola „Zbora odposlancev" Kočevje sta otganizirali v avli šole knjižni sejem, na katerem je bilo razstavljenih preko 700 knjig. (Foto: F. Brus)
KBfiEUSKE NOVICE
Soba samoupravljalcev
Kako omogočiti lažje samoupravljanje
V nekaterih OZD - tako lahko trdimo za tiste, ki smo jih obiskali - se te dni zelo resno pripravljajo za razpravo o zaključnih računih. V Itasu in še ponekod so nabavili posebne tiskane plakate, na katerih je prikazana delitev dohodka, in z njihovo pomočjo bodo delavcem lahko nazorneje prikazali ustvarjanje dohodka in podatke iz zaključnega računa.
V Inkopu nameravajo urediti posebno ,,sobo za samoupravljale", kjer bodo po zidovih obešeni razni podatki, kijih potrebujejo delavci
za odločanje, pa tudi podatki o celotnem prihodku in njegovih sestavinah. Ker bodo v tej sobi tudi sestanki, bodo imeli delavci vedno pred očmi najpotrebnejše podatke za pravilno odločanje.
V tej sobi bodo materiali za seje raznih delegacij, ki bodo prihajali v Inkop od zunaj. Tako bodo tudi te delegacije — ki predvsem za SIS zdaj ne delajo dobro niti v Inkopu niti drugod imele možnosti, da bodo v bodoče bolje delale.
J. PRIMC
Da samouprava - zaživi
Marsikje delavci še ne odločajo, za kar so krivi sami, politične organizacije in vodstva, ki imajo premalo posluha za pravo samoupravo
Marsikje bodo delavci o zaključnih računih in delitvi dohodka še težko ali sploh ne bodo razpravljali, če jim bodo podatki posredovani približno tako, kot so jim bili doslej. Tako je menila večina udeležencev v razpravi na seji aktiva komuni-stov-delavcev neposrednih proizvajalcev občine Kočevje, ki je bila 7. februaija. Opozorili so, da marsikje doslej niso imeli vpliva ne na sprejemanje proizvodnih in drugih načrtov ne na rezultate dela in delitev dohodka.
Ob tem pa niso pozabili na primere, ko so bili delavci že doslej sproti seznanjeni z izpolnjevanjem proizvodnih načrtov in s tem tudi na ustvarjeni dohodek. Tako so v tozdih GG „Pugled“ in ,,Rog“ že doslej po mesecih spremljali izpolnjevanje načrtov in rezultate objavljali v mesečnih biltenih, ki so jih prejeli vsi člani kolektiva.
Komuniste—delavce so opozorili, da se delegati iz OZD premalo zanimajo, kako je porabljen denar, ki ga prispevajo od osebnih dohodkov za razne SIS. Vsak zaposleni namreč kar dobrih 30 odstotkov kosmatega osebnega dohodka prispeva za SIS. T.
1 ako se je na primer
za zdravstvo lani zbralo okoli 100 milijonov dinaijev, kar ni mačji kašelj, kljub temu pa se delegati niti na sejo ne potrudijo, da bi o tem denaiju odločali. Seje so večkrat nesklepčne. Pa tudi če so sklepčne, delegati glasujejo zelo neodgovorno in brez posvetovanja z volil-ci.
Na seji so se končno pogovorili, katere podatke iz zaključnih računov in še katere druge naj bi zahtevali za razpravo ob zaključnih računih.
J . PRIMC
Tudi delavcu približati knjigo
NOV VELIKAN - Ob „novi“ kemični tovarni Melamin v Kočevju raste zdaj še novejša in večja, katere del vidite v ospredju na naši fotografiji. S to investicijo pa bo na tem območju Kočevja tudi že &oraj zmanjkalo prostora za razširitev Melamina. (Foto: Primc)
Ob literarnem večeru in knjižnem sejmu založbe Mladinska knjiga v Kočevju
vloženih investicij vsem partnerjem, 10 odstotkov dobi Melamin za razširitev materialne osnove dela, preostalih 40 odstotkov „dobička“ pa si partnerji razdele glede na vloženi znesek.
Pri oblikovanju tega sporazuma so sodelovali tudi strokovnjaki Ljubljanske banke. To je eden prvih sporazumov o združevanju dela in sredstev, ki je bil pohvaljen tudi od strokovnjakov in postavljen drugim za vzor. Sporazum je gotovo sad že nad 10-letnih podobnih skupnih vlaganj Me’amina, LIK Kočevje in ZKGP Kočevje, ki so na podoben način združevali najprej sredstva za gradnjo kočevske iverke, nato pa še za gradnjo tovarne za oplemenitenje ivernih plošč. J. PRIMC
OTVORITEV ZA KRAJEVNI PRAZNIK - V Osilnici je te dni začel delati nov obrat LIV, v katerem izdelujejo nakladalnike. Otvoritev novega obrata bo okoli 21. maja. (Foto: Primc)
Ob otvoritvi knjižnega sejma Mladinske knjige iz Ljubljane 5. februaija v avli osnovne šole v Kočevju je bil tudi literarni večer, na katerem so brali svoja dela domača pesnica Marjanca Colarič, pisatelj in urednik Miha Mate, po rodu Ribničan, in urednik’
pesnik in prevajalec Ivo Minatti.
Colaričeva je prebrala nekaj pesmi iz svoje zbirke ,,Ki mimo greš“ pa tudi nekatere pesmi, ki jih pripravlja za naslednjo zbirko. Miha Mate je prebral še neobjavljene črtice ter odlomke iz svojih del „Široka usta“ in „Leskova mladost11. Ob zaključku literarnega večera so avtoiji podpisovali kupcem oz. poslušalcem svoja dela. Z glasbenimi in pevskimi točkami pa so v programu literarnega večera sodelovali učenci osnovne šole Kočevje.
Knjižni sejem je trajal do 7. februarja. Predvsem zadnji dan je bilo kar precej kupcev, da ga
organizatoiji štejejo za uspešnega. To je četrti tak sejem Mladinske knjige doslej; enega so imeli tudi v Krškem (decembra). Za tak način prodaje so se odločili zato, da bi knjigo čimbolj približali bralcu. Take sejme obišče po 2 do 4.000 bralcev, predvsem mladih. Založniki pa bi se s knjigo radi
V„Melaminu” največja investicija
Del sredstev zanjo je združilo tudi pet domačih partnerjev, ki predelujejo proizvode Melamina — Vzoren sporazum o združevanju dela in sredstev ter delitvi ustvarjenega dohodka
Inšpektorji dovolili obratovanje
Prvi kovinski obrat v Kolpski dolini že dela, svečano pa ga bodo odprli maja
'Inšpektorji so 7. februaija pregledali prostore in stroge obrata LIV Postojna v Osilnici in dovolili poizkusno obratovanje. Tako je te dni začel delati prvi kovinski obrat na slovenski strani Cabranke in Kolpe v občini Kočevje. Svečana otvoritev tega obrata je predvidena okoli 21. maja, ko praznuje Osilnica krajevni praznik.
V obratu dela zdaj 18 delavcev, ki so bili na praksi v LIV Postojna. Razpisali pa so še delovna mesta za 3 VKV rezkal-ce in 3 VKV strugarje. Postopno bodo nato zaposlili še nove, dokler jih ne bo skupno zaposlenih okoli 50 in bo obrat delal s polno zmogljivostjo. Razen kvalificiranih kovinarjev bodo sprejemali na delo tudi nekvalificirane delavce ali kvalificirane v drugih poklicih, ki jih bodo priučili novemu delu, oziroma prekvalificirali.
Letna proizvodnja tega obrata bo znašala prvo leto 120 naklad nikov. Do aprila bodo izdelali le po enega na teden,
kasneje po dva, v zadnjih mese cih pa po 3. Potrebe po nakla dalnikih so velike, saj jih
ne
izdeluje noben obrat, pa tudi uvoz ni dovoljen.
Z dograditvijo tega obrata se
je uresničil dolgoletni sen domačinov, predvsem kovinarjev, ki bi se radi zaposlili domc Zdaj se jim je želja uresničila, da se bodo lahko vrnili domov iz drugih krajev domovine in celo iz tujine. Kandidati za zaposlitev doma naj naslavljajo prošnje za sprejem na delo na LIV Postojna, kjer deluje uprava tudi za osilniški obrat.
J. PRIMC
približali tudi delavcem v OZD, kar jim doslej še ni uspelo.
Upajo, da bodo to dosegli v sodelovanju z animatorji kulture. Današnji čas namreč že kaže potrebo po knjižnicah v OZD. Ponekod organizirajo v OZD' (na primer v „Elradu“) celo tekmovanje odraslih za bralne značke in dosegajo lepe uspehe. Na vse te načine se ne le knjiga, ampak tudi znanje približuje delavcu.
J. PRIMC
Največjo investicijo, ki bo veljala okoli 210 milijonov dinaijev, izvaja v občini Kočevje kemična tovarna „Melamin“. Od tega denaija bo vloženih okoli 170 milijonov v osnovna, 20 milijonov pa v obratna sredstva.
V smolarni bodo povečali proizvodnjo kar za 200 odstot-
PREŠERNOV VEČER Osrednja svečanost slovenskega kulturnega praznika v Kočevju je bH večer ..Prešernove ljubezenske poezije”, ki so ga uspešno izvedle kočevske dijakinje 8. februarja v Šeškovem domu. (Foto: Jože Primc)
kov in bo znašala 12.000 ton smole na leto. Dobro polovico smole bodo sami porabili za nadaljnjo predelavo, ostalo pa bodo prodali drugi domači industriji.
V impregnaciji melafilmov bodo sedanjo proizvodnjo povečali za 100 do 150 odstotkov in razširili proizvodni program z novimi artikli, med katerimi bodo zelo pomembni materiali, ki jih zdaj uvažamo, in finalne folije.
Razen tega pa bodo zgradili nekatere spremljajoče objekte. Zmogljivost kotlovnice bodo povečali od sedanjih 15 ton pare na 35 ton. Tako bodo imeli dovolj energije tudi za vse nove objekte, razen tega pa še 30 do 40 odstotkov rezerve.
Impregnacija bo dokončana v zadnjem tromesečju letos, smolarna pa v prvem tromesečju 1980. Tudi spremljajoči objekti bodo dokončani v tem obdobju, se pravi nekateri letos, drugi pa v prihodnjem letu.
LITERARNI VEČER — V organizaciji založbe Mladinska knjiga iz Ljubljane in v počastitev Prešernovega dne je bil v Kočevju literarni večer, na katerem so brali svoja dela (na fotografiji od leve proti desni) Ivo Minatti, Matjanca Colarič in Miha Mate. (Foto: F. BrusO
Opremo bodo kupili pri domačih proizvajalcih v vrednosti (z montažo vred) okoli 70 milijonov dinarjev; za 22 milijonov pa je bodo uvozili. Hkrati z opremo bodo pri tujem proizvajalcu opreme „kupili znanje", se pravi, da bodo tuji strokovnjaki prišli v Melamin in vpeljevali domačine v delo s temi stroji.
Od skupne vrednosti investicije 210 milijonov dinarjev predstavlja 100 milijonov lastna vlaganja Melamina, 45 milijonov združena sredstva domačih partnerjev (porabnikov proizvodov Melamina), ostalo pa bančna posojila. Tistih 45 milijonov dinarjev so partnerji združili z Melaminom na osnovi dohodkovnih odnosov. Po tem sporazumu bo Melamin najprej odbil od združenimi sredstvi ustvaije-negi dohodka vse svoje stroške z dogovorjenimi osebnimi dohodki, prispevki in davki vred ter delom za sklade. Dohodek, ki bo še ostal, pa bodo razdelili tako: 50 odstotkov za vrnitev dogovoijenega letnega obroka
TUDI STANOVANJA
Itas Kočevje gradi v KS Kostelsko, se pravi pri Vasi-Fari, halo za proizvodnjo silosov za kmetijstvo. Razen tega so za potrebe tistih, ki bodo tu zaposleni, kupili v stano-vanjsko-poslovni stavbi v Vasi-Fari tudi tri stanovanja, in sicer dve dvosobni in eno garsonjero.
DRAGA: ŠTIGLIC SPET PREDSEDNIK
Pred kratkim je bila v Dragi v kočevski občini volilna konferenca SZDL Draga, na kateri so najprej analizirali dosedanje delo organizacije in ga ocenili za dobro. Izvolili so tudi novo fodstvo. Za predsednika krajevne konference SZDL Draga je bil ponovno izvoljen Anton Štiglic, za predsednika izvršnega odbora pa Alojz Poje. Sprejeli so tudi delovni program za prihodnje mandatno obdobje. Udeležba na konferenci je bila zelo dobro.	[k
;',err,
    'TT
ZAČETEK ZA NOVO TOVARNO - Prejšnji teden so delavci Vegrada iz Velenja začeli dela za gradnjo nove tovarne kompresorjev, ki jo gradi Gorenje. Investicija je yredna okoli 220 milijonov dinarjev, zaposlenih pa bo 180 ljudi. Začetek poskusne proizvodnje je predviden v septembru. V novi tovarni se želijo zapoditi predvsem tisti delavci, ki se morajo sedaj vsak dan voziti na delo čez Goijance.
VELIKA PEVSKA REVIJA
V soboto, 3. marca, bo v Črnomlju, Semiču in Vinici pevska revija „ Bratstvo in enotnost". Skupaj bo nastopilo 15 zborov, in sicer šest iz črnomaljske občine, štirje z Dolenjske in pet iz Hrvaške. Ta pevska revija sodi v program medrepubliškega sodelovanja občinskih | zvez kulturnih organizacij Bratstvo in enotnost, ki združuje 18 občin iz Slovenije, Hrvaške in Bosne.
SLOVENSKA PREDAJA ŠTAFETE NA VINICI
Zadnja postaja letošnje zvezne štafete za dan mladosti bo v Sloveniji črnomaljska občina. Črnomaljski mladinci bodo štafeto prevzeli v Gradcu od metliških 29. marca. Osrednja proslava bo v Črnomlju, od tam pa bo štafetna palica s pozdravi in najboljšimi željami tovarišu Titu za rojstni dan potovala do Vinice, kjer jo bodo črnomaljski mladinci predali hrvaškim.
Odpraviti vse pomanjkljivosti
Le dosledno uresničevanje resolucije o izvajanju družbenega plana zagotavlja hitrejši napredek — Večja pozornost smotrnim investicijam — Povečan izvoz
Ocena prvih treh let uresničevanja družbenega plana občine Metlika za obdobje 1976—1980, kije tudi podlaga za načrtovanje aktivnosti te občine, ki je sedaj glede na družbeni proizvod na prebivalca na 33. mestu v Sloveniji.
analizi
Z avtobusom na delo v gozd
Skrb za vedno boljše delovne pogoje gozdarjev v Črmošnjicah — Beneficirana delovna doba sekačev — Vsak dan sedem delavcev v bolniški
Na območju, ki spada pod Gozdno gospodarstvo Novo mesto, tozd Gozdarstvo Črmošnjice, je 5.700 hektarov mešanih gozdov. Črmošnjiški tozd ima 87 zaposlenih, ki delajo kot sekači, transportni delavci, vzdržujejo gozdne ceste, opravljajo gojitvena dela itd.
„Za letošnje leto ima naš tozd v planu 29.000 kubikov bruto lesne mase, od tega 10.500 kubikov hlodovine iglavcev in 14.000 kubikov iglavcev,“ je povedal direktor tozda Janez Šebenik, ki je že 25 let zaposlen v gospodarstvu, od tega celih 22 let v Črmošnjicah.
Celotno proizvodnjo hlodovine iglavcev prodajo novomeški IM V. Večja kupca sta še Novo-les in Celuloza iz Krškega.
Poprečni osebni dohodek de-
Janez Šebenik: ,potrebe po lesu so precej večje, kot znaša dovoljeni posek.“
Prireditve za praznik
LETOS MINEVA
35 let od Črnomlju
zasedanja SNOS v
Slovesnosti ob letošnjem prazniku črnomaljske občine, ko bodo proslavili tudi 35-letnico zasedanja SNOS, se bodo začela v soboto, 17. februarja. Ob 13. uri bodo športna srečanja ekip pobratenih občin Črnomelj in Duga Resa; ob 16.30 bo skupna seja OK ZSMS Črnomelj in OK ZSMH Duga Resa, na kateri bo govor o mladinskih delovnih akcijah v letošnjem letu. V ljudski knjižnici bodo ob 18. uri odprli razstavo partizanskega tiska med NOB. Ob 19. uri bo v kulturnem domu slavnostna akademija, za katero so kulturni program pripravili gostje iz Duge Rese. Po akademiji bo tovariško srečanje predstavnikov obeh pobratenih občin.
Na praznik, v ponedeljek, 19. februarja, bo ob 10.30 slavnost-
na seja vseh zborov skupščine občine in izvršilnih organov družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelili pet plaket občine Črnomelj. Slovesnost se bo nadaljevala ob 11.30, ko bo* na Vinici začeli graditi nov otroški vrtec, ob 12. uri pa bo v Novoteksovi menzi v Vinici Slavnostno kosilo.
V torek bo v Črnomlju ob 16. uri slavnostni sprejem novih članov v Zvezo komunistov, ki se ga bodo udeležili tudi komunisti, ki so že 30 let člani ZK.
Slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku bodo zaključili v soboto, 3. marca, s pevsko revijo Bratstvo in enotnost. Od 5. do 18. februarja bo v počastitev praznika več športnih tekmovanj v streljanju, kegljanju in malem nogometu.
ČRNOMALJSKI DROBIR
PRIZANESLJIVA ZIMA - Kljub obilnemu snegu in hudemu mrazu letošnja zima ni opazno uničila črnomaljskih cest in ulic. Nekateri pravijo, da uničenja ni opaziti zato, ker so bile ceste v mestu že prej krepko luknjaste in vegaste, tako da se kakšna luknja več niti ne opazi. Drugi pa se bolj nagibajo k ugotovitvi, da je debela snežna odeja celo obvarovala ceste in ulice, skratka, da je bila nekakšna zaščitna plast. Solili jih zaradi pomai\jkanja soli niso, plug pa tudi ni mogel odsUaniti -'vsega snega, promet je bil zato manjši. Dober recept!
PLJUČA IN VOJAKI - Za fante, ki morajo letos na nabor, bo prva postaja do vojaške suknje v kasarnah po vsej Jugoslaviji fluorografski pregled 19. tega meseca v črnomaljskem gasilskem domu ob 6.45. Da ne bi kdo pomislil, da se bo rešil vojaščine, če ne bo prišel na slikanic pljuč. Nasprotno, nakopal si bo še dodatne sitnosti in kakšno kazen. Pa še to: najbolje bo, da fantje pridejo in odidejo trezni!
ČLOVEK NA POLOŽAJU -Drugo predstavo belokranjskega gledališkega abonmaja, ki bo na sporedu 23. in 24. tega meseca v Semiču in Črnomlju, si bo gotovo ogledalo veliko ljudi, sai vsak želi videti -vsaj na odru - kakšen je ,.človek na položaju". Tak je namreč naslov gledališkega dela, ki ga bo izvedlo Prešernovo gledališče iz Kranja. Vsaka podobnost z znancem iz sosednje ulice je zgolj naključna.
Z ZDRUŽITVIJO OB AVTOBUS - Združitev Viatorja in Sapa so zlasti močno občutili šolarji iz Kanižarice in okolice, ki se vozijo v šolo v Črnomelj. Medtem ko jih je pred združitvijo v občinsko središče vozil poseben avtobus, so po združitvi, ki naj bi gotovo prinesla še boljše usluge in počutje vseh potnikov, šolski avtobus ukinili, tako da so vezani na redni avtobus, ki pa ima zlasti pqzimi večkrat zamudo. Tako so v letošnji hudi zimi tudi po uro in več prezebali, čakajoč da se bodo odpeljali v šolo. Kjer se združita dva, tretji prezeba . . .
lavcev v tozdu Črmošnjice je več kot 6.000 dinarjev. „Vsa dela razen cestnih so normirana. Naši sekači imajo opravljene tečaje za motorno žaganje in s tem priznano kvalifikacijo; prav tako imajo sekači beneficirano delovno dobo, in sicer se jim za eno leto dela šteje 15 mesecev delovne dobe,“ je dejal Šebenik. Naporno delo sekačev prinaša veliko nevarnosti za poklicna obolenja, zato imajo redne zdravniške preglede, prav tako morajo obvezno uporabljati zaščitna sredstva, kot so rokavice in glušniki. Če je sekač zaradi poklicnega obolenje premeščen na drugo delovno mesto, mu socialno zavarovanja doplača razliko v osebnem dohodku.
„Vsekakor so delovni pogoji danes neprimerno boljši kot v letih po vojni. Na delo in z dela vozi delavce naš avtobus, prav tako dobijo vsak dan na delovišče toplo malico. Vsi naši sekači so v glavnem iz Bosne, vendar to niso tako imenovani sezonski delavci, saj so nekateri pri nas že 15 let,“ pravi direktor. Lani je črmošnjiški tozd zgradil za te delavce lep dom s 35 ležišči, v katerem imajo celodnevno oskrbo. Z opremo vred je stal več kot 6,20 milijona dinarjev.
Črmošnjiški gozdarji bi radi obnovili svoj avtopark; sedaj imajo tri tovornjake s prikolicami in pet traktorjev. Ena večjih težav, s katerimi se ubadajo, pa je veliko število bolniških, in to kljub temu da je nesreč pri delu malo. Tako je bilo v lanskem letu od 87 zaposlenih vsak dan povprečno v bolniški sedem ljudi.
^	A.	BARTELJ
Zavarovanje proti toči in pozebi
Ugodno kolektivno zavaro-vanje - Do 28. februarja
Pozeba in toča sta v zadnjih dveh | letih tudi v vinogradih v črnomaljski občini naredili veliko škode, vinogradniki pa ravno proti pozebi in toči v glavnem niso bili zavarovani. Zavarovalnica Sava, črnomaljska kmetijska zadruga in Društvo vinogradnikov Bele krajine so se dogovorili, da bodo letos tudi v črnomaljski občini začeli s kolektivnim zavarovanjem vinogradov proti pozebi in toči. Kolektivno zavarovanje je dokaj ugodno, pogoj pa je, da se čim več vinogradnikov na enem kompleksu odloči za to vrsto zavarovanja, zato si prizadevajo, da bi se za to zavarovanje odločilo čim več ljudi.
Vodje proizvodnih okolišev KZ Črnomelj že imajo obrazce, tako da se lahko vsi, ki jih to zanima, pripravijo v pisarni proizvodnega okoliša KZ, kjer bodo dobili natančna pojasnila in že lahko sklenili dogovor. Če bodo prodali grozdje zadrugi, bodo lahko plačali premijo šele jeseni, ko bodo že iztržili denar za prodano grozdje. Zadnji rok za sklenitev kolektivnega zavarovanja je 28. februar.
FRANC DERGANC
Kljub temu je pri dosedanjih gospodarskih gibanj v gospodarstvu opaziti še precej pomanjkljivosti, ki jih je treba v letošnjem letu odstraniti. Tu gre predvsem za neodgovornost nekaterih samoupravnih in poslovnih organov v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki še niso sprejele planov za tekoče sprednjeročno obdobje. Marsikje so proizvodne zmogljivosti premalo izkoriščene, delovni čas nezadostno izrabljen; zmanjšuje se konkurenčna sposobnost in vključevanje metliškega gospodarstva v mednarodno menjavo dela. Prihaja do
USPEHI IN NAČRTI BORCEV Z LOKVICE
Na dobro pripravljenem in obiskanem občnem zboru ZZB NOV Lokvica - bil je v nedeljo, 4. februarja - so med drugim sklenili, da bodo poslej še bolj skrbeli za vzdrževanje partizanskega spomenika in spominskega obeležja, čeprav so se člani pri tem že do sedaj lepo izkazali, zlasti lepo so spomenik in obeležje ter njuno okolico uredili pred dnevom mrtvih. Krajani Lokvice, ki so med vojno veliko prispevali za partizansko vojsko, so tudi po končani vojni sodelovali ne le pri obnovi precej poškodovane vasi, marveč tudi pri graditvi širše domovine. S skupnimi močmi in |. dobro voljo pa tudi z večjo pomoto širše skupnosti nameravajo borci in ostali krajani Lokvice uresničiti še marsikateri načrt za napredek njihove vasi.
MARIJA NEMANIČ
neusklajenosti pri razporejanju dohodka in čistega dohodka, prepočasi se uveljavlja sistem nagrajevanja po delu, kar gotovo ne spodbuja kvalitetnejšega in bolj ustvaijalnega dela. Kar se investicije tiče, je treba bolj trezno oceniti potrebe in primeren čas za gradnjo ter
KMALU ZAČETEK GRADNJE NOVEGA STOLPIČA
Če bo šlo vse po načrtih, bodo prihodnji mesec začeli v Ulici 1. maja v Metliki graditi še en stanovanjski stolpič, tretji po vrsti. Tako bo občinsko središče dobilo 44 novih stanovanj. Hkrati z gradnjo — sedaj iščejo najboljšega ponudnika, ki bo izvajal dela — bodo tudi temeljito uredili okolico novega blokovskega naselja, na račun neurejenosti je bilo izrečenih že veliko upravičenih kritik.
SEKCIJE ZA KMETIJSTVO SO ZAŽIVELE
Od neposrednih oblik dela SZDL v metliški občini so do sedaj najbolj zaživele sekcije za kmetijstvo, ki so jih ustanovili v vseh krajevnih konferencah SZDL. Poleg teh delujejo še akcije za kulturo in družbeno aktivnost žensk. Namen teh sekcij je, da se v razreševanje vprašanj vključuje čim širši krog ljudi, hkrati pa je to najboljša oblika proti forumskemu načinu dela.
Kupci iščejo trgovine
O založenosti metliških
trgovin
Velikokrat sem že prebral in slišal, da hodijo naši krajani nakupovat v Črnomelj, Novo mesto, Karlovac, Ljubljano, Zagreb, Trst in v druga na zemljevidih zarisana mesta. Pa sem se zamislil: naši Belokranjci, Metličani, gotovo niso popotovalni navdušenci, marveč jih sili v druge kraje preprosto dejstvo, da so domače Ugovine premalo založene. V samopostrežnici Sem videl na last/ie oči histerične ženske, ki so popenile, ko po drugi uri niso dobile kruha, spet drugje je eksplodiral moški, ker so imeli v trgovini samo dvajset žebljev, četudi jih je on potreboval preko dvesto. Osnovnošolsko razumljivaje torej odločitev, da vžgejo ljudje svoje železne konjičke, prekobalijo Gorjance ali reko Kolpo in se odpravijo nakup, da se lahko vrnejo zvečer polnimi avtomobili. In praznimi denarnicami. Cvenki so ostali v drugih občinah, domačim trgovcem so pokazali kupci fige, kar je brez dvoma prav.
Zadnje čase slišim - v manj ših krajih so ušesa veliko bolj občutljiva - da bodo razpravljali o preskrbi prebivalstva na malo višjem nivoju, kot je „rckla-kaza la“. Tako je tudi prav. Žalostno je le to, da se zmigajo posamezniki - odgovorneži šele tedaj, ko dobijo problemi uraden, sestan-karski pečat. Zdi se, kot bi bile pripombe prizadetih občanov bob ob steno, kot da dobe besede veljavo šele na sestanku na uradnem mestu. Če se ne motim, obstajajo nekje (morda samo na papiiju) tudi sveti potrošnikov. O njih je v kraju kjer živim, tako malo slišati, da se ne motim, če zapišem, da so živi mrtveci, da’ so bili ustanovljeni samo zaradi črke tovariša Zakona ali Dogovora.
Torej bo kmalu na rešetu metliška trgovska mreža, založenost trgovin. Metlika je turistič ni kraj in resnici na ljubo moramo povedati, da je večina metliških trgovcev prijaznih uslužnih, lepo vzgojenih, a kaj ko prijaznosti ne moreš nit pojesti, vanjo se ne moreš obleči, še manj nanjo leči.
TONI GAŠPERIČ
neprestano spremljati gradnjo in stroške, da ne bo prihajalo do prekoračitev stroškov in postavljenih rokov.
V letošnjem letu naj bi se po resoluciji celotni prihodek povečal za 35 odstotkov v primerjavi z lanskim letom in naj bi znašal več kot 200 milijonov dinaijev; družbeni proizvod naj bi bil večji za 33 odst., dohodek za 28 odst, zaposlenih bo za pet in pol odstotka več, tako da bo skupaj zaposlenih v metliški občini 3.384 ljudi, bruto osebni dohodki pa naj bi se povečali za 23 odst.
Pričakujejo, da se bo letos izvoz povečal za četrtino, uvoz pa za 20 odstotkov, tako da bi več kot 60 odst. uvoza krili z izvozom. Povedati je tudi treba, da je načrtovana rast gospodarstva v metliški občini večja, kot je predvidena v resoluciji Slovenije za letošnje leto.
A.B.
TRI NOVE OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK
Na zadnji seji občinske konference ZK Metlika so med drugim tudi sprejeli sklep o ustanovitvi treh novih osnovnih organizacij Zveze komunistov v metliški občini. Osnovno organizacijo ZK so ustanovili v krajevni skupnosti Jugoije, v delovni skupnosti SIS in v metliškem otroškem vrtcu. Tako je sedaj v občini 35 osnovnih organizacij ZK z okoli 500 člani.
OBNOVA KULTURNEGA DOMA - Lani so začeli obnavljati kulturni dom v Gradcu, vendar je denar kmalu pošel. Da bi dela dokončali, potrebujejo še 3,26 milijona dinarjev. Od tega bo Rdeči križ Slovenije prispeval 1,12 milijona din, kulturna skupnost Slovenije 1,14 milijona, milijon pa krajevna skupnost Gradac oziroma metliška občina. V tem domu so junija 1944 ustanovili Rdeči križ Slovenije in prav tu naj bi v prenovljenem domu letos proslavili 35-letnico teg3 dogodka.
SPREHOD PO METLIKI
OB SUHIH POPOLDNEVIH je videti krajane, kako hodijo po Uavnikih s pipci in z noži. Pa ne, da bi bili bojevito razpoloženi, to ne. Nabirajo le regrat, da založijo z vitamini in z železom preko zime izčrpano telo. Torej je v kratkem pričakovati povečanje produktivnosti, saj ljudje z železno voljo nikakor ne morejo počivati na delovnepi mestu.
V ZDRAVSTVENEM DOMU dobijo pacienti ob prijavi številko, tako da vedo, kdaj bodo na vrsti. Vsaj približno. V čakalnicah ni več tolikšne gneče kot nekdaj in zavladal je red. Zadovoljni so bolniki, a najbrž tudi zdravstveno osebje, saj je vedno manj tistih, ki bi radi prišli pred zdravnikovo obličje skozi stranska vrata. Takole na lepe oči ali na postavne noge. Odklenkalo je.
PARKIRNI PROSTOR PRED delovno organizacijo Beti je ob delavnikih dobesedno zatrpan z avtomobili. Za poslovne partnerje so sicer rezervirani parkirni prostori, a se zgodi, da jih zasedejo kar domačini. Navadno tisti, ki imajo od stanovanja do delovnega mesta le nekaj korakov. Kaj, ko je razvada hujša od skrbi za zdravje! Morda pa se tudi
boje, da bi trpel njih u^led, ako bi jih videli sodelavci pešačiti.
MLADI SE PRITOŽUJEJO, da so njihove prireditve vse premalo obiskane. Res je. Resnica pa je tudi to, da se o akcijah mladih veliko govori, takole, za vogali. Navadno imajo največ povedati prav ljudje, ki niti povohali niso tistega, kar so pripravili mladi. Seveda: najlaže je trobezljati, veliko teže je kaj narediti.
TUDI NAŠE MESTO ZAJAME od časa do časa „vročica sobotnega večera". Ljudje si dajejo duška po gostilnah, mlajši pa se zbašejo v avtomobile in odplinijo v kraje, kjer je ples. V Metliki si to lahko privoščijo samo v mladinskem klubu, ki je navadno natrpan s plesalci. Na oni strani Kolpe pa je živa glasba domala v vsakem gasilskem domu.
IZ CARJEVE HISE seje preselila v stare, toda lepo preurejene prostore Ljubljanska banka, izpostava Metlika. Na Trgu svobode je zdaj veliko živahneje, dekleta, ki delajo v banki, pa nimajo časa za oddih. Kljub velikemu prometu so uslužbenke prijazne, starejšim ljudem pa še posebno rade svetujejo, kako in kaj. Moramo priznati: lep odnos!
metliški tednik
Nova dvorana za praznik dela
Delavce zanjo že iščejo — Izdelovali bodo silose za kmetijstvo_
Dela so se zaradi slabega terena in nekaterih dodatnih del nekoliko zavlekla. „Zidar“ ima zdaj tu stalno okoli 100 delav-
Nova proizvodna dvorana Kočevskega Itasa med Pirčami in Petrino v krajevni skupnosti Kostelsko bi morala biti po prvotni pogodbi dokončana do 31. januarja, vendar so te dni z izvajalcem del, Zidarjem iz Kočevja, sklenili dodatno pogodbo, da bodo gradnjo dokončali do 20. aprila, kar pomeni, naj bi bil obrat odprt za 1. maj.
cev, ki delajo včasih tudi ob dela prostih dneh.
Gradnja in oprema novega obrata bo veljala okoli 78 milijonov dinarjev, z obratnimi sredstvi in raznimi prispevki pa 93 milijonov. Soinvestitor je tudi Emona (Ljubljana), ki vlaga v to gradnjo 10 milijonov. V tem obratu bodo namreč proizvajali silose za potrebe kmetijstva, se pravi za shranjevanje živinske krme in žitaric.
V začetku bo zaposlenih okoli 60 ljudi, med njimi 20 kvalificiranih (največ ključavničarjev) in 30 nekvalificiranih delavcev. Objavili so že predraz-pis za sprejem delavcev v mesecu dni. Prvi teden se jih je prijavilo 20. Pri Itasu in v KS Kostel pričakujejo, da se bo prijavilo še precej domačinov, ki so zaposleni po drugih krajih Slovenije in v tujini. Zdaj imajo namreč lepo možnost, da se vrnejo domov in tako po svojih
KOČEVJE:
MARCA V CELOVEC
Turistično društvo Kočevje organizira 24. marca izlet na sejem gastronomije in turizma v Celovec.
Na njem bo prikazana med drugim tudi sodobna oprema in ureditev raznih gostinskih obratov, med drugim tudi obratov družbene prehrane. Odhod iz Kočevja je predviden ob 6. uri, povratek pa ob 23. uri. Udeleženci izleta si bodo ogledali še Gospo Sveto in Vrbsko jezero. Cena izleta in ogleda sejma je 240 din na osebo, z morebitnim kosilom in ogledom Gospe Svete in Vrbskega jezera pa še 120 din več. Prijave sprejema TD Kočevje.
Kje naj gradimo?
Urbanizem caplja zadaj
Letos bomo v KS Kostel odprli nekatere nove objekte. Zato upravičeno pričakujemo, da bodo kraji ob Kolpi hitreje napredovali, kot so doslej. Tudi izseljevanja, ki ga je bilo v preteklem obdobju precej, ne bo več, nasprotno: mnogo ljudi se želi vrniti in si postaviti tu domove. Pa tudi tisti, ki tu živijo, obnavljajo svoje hiše ali se pripravljajo na gradnjo novih.
Prav tu pa nastaja velika težava, ker ni na voljo zazidalnih parcel. To dela bodočim graditeljem velike težave. Zato je nujno potrebno v najkrajšem času naše območje urbanistično obdelati in izdelati zanj zazidalni načrt. Mnogi, ki se prav zdaj pripravljajo na gradnjo, to še posebej občutijo, saj samo kupovanje, meritve in predpisi zemlje trajajo leto ali še več. V tem času je treba pogosto potovati v občinsko središče, kar teija veliko časa in stroške. Zato mnogi izgubljajo voljo in začnejo graditi drugod, kjer je glede zazidalnih parcel
urejeno.
Zaradi tega je KS sklenila, da je izdelava zazidalnega načrta in urbanističnega reda prednostna naloga. V KS smo za uresničitev te naloge že veliko storili. Upamo, da bodo tudi ostali odgovorni organi čimprej Opravili svojo dolžnost. Tudi občinska skupščina mora biti živo zainteresirana za to, saj vse to vpliva tudi na hitrejši razvoj občine.
FRANC CIMPRIČ
VZGOJA OFICIRJEV
Zveza rezervnih vojaških starešin občine Kočevje je minuli teden sprejela delovni program za letos, v katerem je predvideno za člane 16 ur predavanj, seminarjev in reševanja nalog ter 20 ur individualnega proučevanja gradiva. Načrtovali so še ogled ene izmed vojaških enot in izlet v partizanski kraj; najverjetneje bodo to Dražgoše.
močeh prispevajo k oživitvi Kolpske doline. Nove delavce bodo za delo priučevali v tem obratu. Stroji, na katerih bodo delali, že postopno prihajajo, zadnji pa bodo prispeli v aprilu.
J. PR1MC|
Lani invalidom pet pokalov
228 kočevskih invalidovi sodelovalo na 31 tekmova-1 njih___________________________
Lani je Društvo invalidov občine Kočevje zelo uspešno delalo. Razen sekcij za pravno pomoč in za skrb za invalide je zelo dobro delala sekcija za šport in razvedrilo. Od 600 članov društva se jih je vse leto kar 81 redno ukvarjalo z raznimi športi, kot so kegljanje, balinanje, streljanje, plavanje, ribolov in šah. V vseh treh zvrsteh so tekmovali doma pa tudi v raznih krajih Slovenije. V 31 nastopih je sodelovalo kar 228 članov. Na tekmovanjih so prejeli 5 pokalov, 8 diplom za druga in tretja mesta, 18 diplom za udeležbo in več daril.
Pri urejanju športnih igrišč so naredili 155 delovnih ur. Najmlajši telovadec je 18-letni delovni invalid Ožanič, dva (Stopar in Levstik) pa sta že prekoračila sedemdeseto leto. Ustanovili so tudi žensko športno skupino, v kateri je trenutno 8 članic. Za letos so že sprejeli načrt dela in tekmovanj. Sodelovali bodo tudi na raznih proslavah.
Tako si invalidi nabirajo novih moči z redno vadbo in razvedrilnim tekmovanjem.
ANDREJ ARKO
KAJ CEZ PET LET?
V naslednjem republiškem srednjeročnem načrtu gradnje, posodobitve in vzdrževanja cest so v ribniški občini predvidena tudi naslednja dela: dokončanje ceste proti Boncaiju oz. cerkniški občini, obnova in prelitje ceste Žlebič-Sodražica pa tudi ceste od Žlebiča do Kočevja. Zadnji dve cesti bodo torej do konca tega srednjeročnega načrta, se pravi še dve leti, le krpali.
KMALU NOVI STROJI - V tkalnici ITPP bodo marca dobili še pet novih strojev, ki sojih že plačali tujemu dobavitelju. Vredni so okoli 10 milijonov dinaijev. Na fotografiji: tkalnica ITPP. (Foto:
Primc)
Pljuniti v roke, pa ne bo težav
ITPP se s preusmeritvijo proizvodnje rešuje iz težav — Izgube ni več
O ITPP Ribnica je bilo zadnje čase spet slišati več kritičnih ■ pripomb, predvsem pa, da sanacija ne bo uspešna, saj ITPP nima j dela, ker ne dobe litine za sestavljanje štedilnikov in peči. Zaradi teh in drugih govoric smo zaprosili za pojasnilo direktorja Toneta Čuka, ki je dejal:
„Če bomo znali mobilizirati I člane našega delovnega kolektiva, bomo lahko sanacijo uspešno dokončali, se pravi tudi odplačali posojila, v dveh le-| tih.”
ITPP pravzaprav za sanacijo j ni dobil nobenega novega posojila, pač pa mu je banka od 50 1 milijonov dinaijev posojil za obratna sredstva spremenila 31 milijonov v sanacijsko posojilo, nadaljnjih 6 milijonov pa v investicijsko posojilo za dograditev in opremo nove proizvodne ha-I le. Čeprav jim je tako za obratna sredstva ostalo le še okoli 13 milijonov, se njihov materialni položaj ni poslabšal, ampak ce-j lo izboljšal. Ob tem naj omenimo, da celo obljubljenih 1,3 milijona dinarjev posojila iz | občinskega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij | do danes še niso dobili.
Skrivnost uspeha nam bo | bolj razumljiva, če povemo, da so prej kar 80 odstotkov proizvodnje ITPP predstavljali traj-nožarni proizvodi (peči, štedilniki) in da so znotraj teh proizvodov znašali spet kar 80 odst.
cene materialni stroški in le 20 odstotkov delo kolektiva ITPP. Prav zato so bila potrebna velika obratna sredstva. Zdaj predstavlja ta proizvodnja le še 30 odst. celotne proizvodnje ITPP, preostalih 70 odst. pa drugi proizvodi, v ceni katerih znašajo materialni stroški le 48 odst. vrednosti.
Za letos načrtujejo v ITPP za 132,3 milijona dinarjev celotnega prihodka in zaposlitev okoli 20 novih delavcev (zdaj je zaposlenih 242). Poglejmo načrt malo podrobneje:
Proizvodnjo in predelavo tkanin bodo v primerjavi z lani podvojili, se pravi, da jih bodo izdelali za 50 milijonov dinarjev. Kar za 20 milijonov jih bodo izvozili.
Cistern za kurilno olje prostornine 1.100 do 2.100 1 so izdelali lani 1.700, letos pa jih bodo 4.800. Trg jih potrebuje okoli 7.000.
Trajnožarnih enot so izdelali lani 20.000, letos pa jih bodo le okoli 12.000. Iz tega obrata so že premestili nekaj ljudi v druge. Če ne bo prišlo do bistvenih
OTVORITEV ZA PRAZNIK DELA — Nova proizvodna dvorana Itasa ob Kolpi bo dokončana s približno trimesečno zamudo. Na fotografiji v ospredju se vidi tudi del nove bencinske črpalke, kiji ne manjka dosti do dograditve. (Foto: Primc)
Del narave v stanovanju
Na pravkar minuli razstavi ptic v Kočevju je 33 rejcev razstavilo 237 sobnih ptic in golobov, razen tega pa še nekatere zunanje oz. gozdne ptice. Največ je bilo kanarčkov.
Razen tega so člani Društva za varstvo in vzgojo ptic, ki obstaja šele slabši osem let,
Stanovanja po načrtu
Razen stanovanj bo obvezno v bodoče graditi hkrati tudi vrtce, igrišča, trgovine in drugo
DROBNE IZ KOČEVJA
NOVO GRADIMO, STARO RAZPADA - Zima skoraj ni ovirala gradnje objektov v mestu in okolici Betoniranje temeljev dobro napreduje. Tako so možnosti, da bo do roka razširjen otroški vrtec, zgrajen novi center za usmerjeno izobraževanje in stanovanjski bloki - seveda de tudi letos ne bo manjkalo cementa. Preizkujejo tudi že trdnost tal, kjer je predvidena gradnja novih
občan
vprašuje
%
J \/ (medved odgovarja
— Po čem sklepaš, da v Kočevju ne bo tako kmalu novega literarnega večera?
- Ker so na zadnjem postreli literate s čajem in kavo, riamesto da bi jih s kakšnim iitrom prave literarne pijače.
stanovanjskih blokov. Zasebniki se pripravljajo na nadaljevanje zidanja svojih stanovanjskih hiš. Razpisane sp licitacije za nove zazidalne parcele. Letos se spet obeta živahna gradbena dejavnost. Veliko bo novega, ne bi pa smeli dopuščati, da staro razpada.
PRVA SOLATA - Vrtičkarjem je pomagala muhasta zima do lepega motovilca. Odjuga je pobrala sneg, ogrela pa je tudi zemljo. Po vrtnih gredicah se je jeseni sejani motovilec bujno razrasel in ozelenel. Tako so si nekateri popestrili prehrano, kajti endivija je pošla, druge solate pa že nekaj tednov ni bilo na trgu in v trgovinah. Nekajkrat so prodajali rdeči radič, kije bil drag kot zdravila, a je bil kljub temu vedno hitro razprodan. Regrat, ki smo mu včasih rekli „solata revnih”, je ozelenel in pričel poganjati. Veliko nabiralcev vidimo, posebno na prisojnih travnikih.
POMLAD SE PONUJA Po hudem mrazu sc zdaj ponuja pomlad tako, da kaj takega v naši dolini ne pomnijo niti najstarejši občani. Razcvetel se je teloh pa tudi marjetice. Največ tega cvetja je po obronkih gozdov in ob cestah.
KOČEVSKE NOVICE
razstavili svoja priznanja in pohvale, dosežene na tekmovanjih in razstavah ptic, literaturo o pticah ter dokumente o svojem delu.
Predsednik društva Silvo Guštin je povedal, da je društvo sicer mlado, a dosegajo člani lepe uspehe pri vzgoji ptic, saj so v zadnjih treh letih na republiških tekmovanjih zasedli po eno prvo, drugo in tretje mesto, in sicer pri kanarčkih (mela-nin ali lipokrom).
Člani društva v glavnem opuščajo vzrejo mladih skobčevk (papig) in se preusmerjajo na skobčevke-stan-dard. Njihova vzreja pa je težka in dragi. Na tem področju je zelo napredoval rejec Marjan Zlodej. Zanimivi so tudi križanci (bastardi), vendar pri tem člani še ne dosegajo vidnejših uspehov.
Z razstavo zunanjih ptic pa so člani društva prikazali, kakšne ptice žive v okolici Kočevja in katere naj bi predvsem pozimi hranili. Društvo je letos dobilo od ZKGP in lovskih družin nad dve toni krme za ptice, nekaj pa so jo sami kupili. V Kočevju ima društvo 11 glavnih krmišč, ki dobijo najmanj po 50 kg hrane vsako zimo. Ta krmišča so razporejena ob robu mesta, nekatera pa tudi v središču. Razen tega imajo preko 40 pomožnih krmišč, ki dobe po 15 kg krme.
Tako mlado društvo samo ali v sodelovanju z drugimi dosega uspehe in sc prebija med najboljša taka društva v republiki in državi. Seveda svojih uspehov ne merijo le z dosežki na tekmovanjih in razstavah, ampak predvsem pri varstvu ptic in narave, saj so vsi postali člani društva zato, ker imajo radi naravo. Pri tem tesno sodelujejo z gozdarji (predvsem inženirjem Tonetom Prelesnikom), lovci in vsemi drugimi, k; jim je pri srcu narava in še posebno ptice.	*—
J. PRIMC
Na zadnji seji izvršnega sveta občine Ribnica je bila najbolj živahna razprava o poročilu o delu samoupravne stanovanjske deupnosti (SSS). Iz poročila in razprave smo razbrali, da SSS zelo uspešno dela na področju gradnje in vzdrževanja stanovanj, delo s hišnimi sveti pa šepa, kar je značilno tudi za mnoge druge občine.
Gradnja stanovanj v ribniški občini poteka skoraj natančno po srednjeročnem načrtu, kar je v drugih občinah redkost. Do spomladi 1981 bodo zgradili 245 stanovanj, kar je 8 stanovanj več, kot je predvideno z načrtom za obdobje 1976—1980. Trenutna cena kv. m. čiste stanovanjske površine znaša 7.600 din. SSS išče možnosti, da bi razen načrtovanih stanovanj zgradila še 6 stanovanj v Sodražici, v Dolenji vasi pa 4 stanovanja in prostore za oddelek otroškega varstva.
Zasebna gradnja pa je precej večja, kot je bilo načrtovano. Tako naj bi po srednjeročnem načrtu zgradili v petih letih 75 stanovanj, vendar so jih že doslej 108.
SSS upravlja s 376 stanovanji in 30 poslovnimi prostori. Lani so imeli za njihovo investicijsko vzdrževanje na razpolago 455.849 din, za tekoče pa 123.700 din, razen tega so najeli še 256.963 din posojila za investicijsko vzdrževanje. Vendar niso porabili vsega denarja, ker izvajalka del, Komunala Kočevje, zaradi pomanjkanja nekaterih materialov ni mogla opraviti vseh del.
Letos bodo imeli na razpolago za tekoče vzdrževanje 297.715 din, za investicijsko vzdežcvanjc 1,057.619 din in za obnovo 60.536 din. Po sedanjem predlogu naj bi zdaj v Ribnici organizirali stalno skupino za vzdrževanje hiš.
Menili so tudi, naj bi Zidar Kočevje ustanovil svoj tozd v Ribnici, saj tu vedno več gradi. Tu bi iauko zgradili tudi betonarno, seveda ne prav v mestu.
Opozorili pa so, da je treba v bodoče bolj kot doslej načrtovati vzporedno z gradnjo stanovanj gradnjo spremljajočih objektov. Načrti,
ki tega ne bodo vsebovali, ne bodo potrjeni.
Kritično so ocenili tudi delo hišne samouprave in odnos posebno zadolženih pri SSS za delo s hišnimi sveti. To je tudi edino področje dela SSS, kjer je čutiti, da jim že leta ne uspe najti prave poti, čeprav si zelo prizadevajo, da bi jo.
J. PRIMC
sprememb, ki bi opravičevale nadaljnji obstoj tega obrata, ga bodo celo ukinili. Ukinitev ne bi imela hujših materialnih posledic jta ITPP. Tudi nakup litine in delov iz Nemčije je prilagojen zalogam materiala ITPP.
Z dobavo litine so bili večni problemi, ki pa so zdaj v glavnem rešeni.
Kolektiv ITPP je pred kratkim izglasoval tudi sklep o po-slovno-tehničnem sodelovanju z EMO Celje in še nekaterimi -med drugim tudi dobaviteljem litine Livarno iz Slavonske Po-žege in nemškim partnerjem — na področju proizvodnje grelnih naprav in nekaterih gospodinjskih predmetov. T ako bodo v ITPP proizvajali tudi peči za etažno gretje. Vrednost te, dopolnilne proizvodnje bo znašala letos okoli 15 milijonov dinarjev.
J. PRIMC
Spored doma JLA
Tečaji, tekmovanja, knjige
Tudi v februarju je in še bo v domu JLA v Ribnici živahno. Na programu imajo več družbenopolitičnih predavanj. Ob ponedeljkih in sredah so tu šoferski tečaji, 22. februarja pa se bo začel tečaj za kinoamaterje, ki bo trajal do 15. marca. Tu je tudi več ..sindikalnih večerov”, ki jih organizirajo OZD, na katerih razpravljajo tudi o poslovanju v OZD v minulem letu.
9. februarja so imeli tu letno skupščino ribiči, zvečer pa je nastopil še novomeški ansambel ..Rudolfovo”. Konec meseca se bodo začela tekmovanja v počastitev dneva žena, in sicer v kegljanju, šahu in strelstvu. Trajala bodo do 8. marca.
Za obisk se priporoča tudi knjižnica. Pred kratkim je dobila več novih zanimivih knjig, med katerimi naj omenimo ,.Zapiske neke Ane”, ki jo je napisal Momo Kapor.
M. G-č
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
GREMO V KINO - V kinu doma JLA bodo ta dan naslednji filmi: danes, 15. februarja, ..Amazonke”, 17. in 18. februarja »Kabaret” (matineja »Romeo, Julija in antibebi tablete”), 21. in 22. februarja »Violette in Francois”.
VEČINA STANOVANJ JE NOVIH - V občini Ribnica je 376 družinskih stanovanj, od tega jih je bilo le 90 zgrajenih š* pred vojno, med njimi pa je nekaj starih celo 100 in več let. Precej zasilnih stanovanj v Ribnici so zadnja leta opustili, oziroma spremenili v poslovne prostore, zato število stanovanj kljub pospešeni novi gradnji le počasi narašča.
KAJ JE POD SPOMENIŠKIM VARSTVOM? - V Ribnici je treba ugotoviti, katere stavbe so pod spomeniškim varstvom in se ne smejo preurejati ali celo rušiti, nato pa je treba od lastnikov oz. upravljalcev hiš zahtevati primerno vzdrževanje tistih stavb, ki morajo ostati. V načelu je pod spomeniškim varstvom jedro stare Ribnice. Stari dom JLA je predviden za rušenje. Vprašanje je, kaj bo z Arkovo hišo: ali jo bo hotel odkupil in preuredil v svoje prostore ali pa jo bodo tudi porušili.
KOLIKO PRIZNAVALNIN?
V občini Ribnica prejema priznaval-
nine okoli 120 upravičencev, se pravi udeležencev vojn. Med njimi je tudi 10 borcev za severno mejo. Teh borcev je bilo v občini skupno 32, danes pa je živih še 18.
OBVOZNICE SE NE BO KMALU - Čeprav je magistralna cesta skozi Ribnico ozka, ovinkasta in nevarna, ne kaže, da bi Ribnica v naslednjih desetih letih dobila obvoznico. To so zatrdili predstavnikom ribniške občine predstavniki republiških organov, ki so odgovorni za ceste.
- Po čem sklepaš, da je v ITPP še precej notranjih rezerv?
- Ker v nekaterih obratih prenehajo delati že 10, 20 ali celo 30 minut pred koncem rednega delovnega časa.
REŠETO
TEDENSKA
Četrtek, 15. februarja - Jovita Petek, 16. februarja - Julijana Sobota, 17. februarja - Aleš
Nedelja, 18. februarja - Simeon edeljek,
Torek, 20. februarja - Leon
Ponedeljek, 19. februarja - Konrad
Sreda, 21. februarja - Irena Četrtek, 22. februarja - Marjeta
LUNINE MENE
20. februarja ob 2.17 - zadnji krajec
BRESTANICA: 17. in 18. 2. ameriški barvni film Pomagajte šerifu.
BREŽICE: 16. in 17. 2. francoski barvni film Madam-Pipi. 18. in 19.
nDI
SLUŽBO DOBI
IŠČEM varuško za 9-mesečnega fantka v Novem mestu. Slavka Marn, Jezero 4, Trebnje.
Šiviljsko pomočničo in vajenko sprejmem. Samsko stanovanje
greskrbljeno. Šiviljstvo, Cesta v .ožno dolino 3, Ljubljana.
V UK sprejmem dva vajenca za ključavničarja. Jože Novak, Na Lazu 1, Novo mesto.
NA DELO sprejmem dva NK delavca. Jože Novak, izdelovanje drobnih kovinskih izdelkov, Na Lazu 1, Novo mesto.
V SLUŽBO sprejmem kleparskega pomočnika in priučenega kleparja. Samsko stanovnje preskrbljeno. Osebni dohodek za pomočnika od 6.500,- do 10.000,- din. Martin Mlakar, stavbno kleparstvo, Tacenska 94, Ljubljana, telefon 061 52-027.
SLUŽBO ISCE
SPREJMEM VSA strojepisna dela (tudi popoldan). Naslov v upravi lista (505/79).
SPREJMEM v varstvo ali oskrbo dojenčka ali malčka. Naslov v upravi lista (546/79).
TAKOJ vzamem v varstvo enega otroka, če mi nudite stanovanje. Naslov v upravi lista (547/79).
STANOVANJA
DEKLE išče sobo v Novem mestu ali v Krškem. Rivec Marjana, Arto 22, Studenec.
MLADA družina išče stanovanje v Trebnjem. Ponudbe pod „NUJ-NO“.
MLAD zakonski par brez otrok išče sobo in kuhinjo ali samo sobo. Naslov v upravi lista (530/79).
Iščemo opremljeno in ogrevano sobo s sanitarijami za krajše obdobje 3—4 mesece za sodelavca, ki je na začasnem usposabljanju v Novem mestu. Pismene ali telefonske ponudbe sprejema kadrovski oddelek zdravil „KRKA", tel. 22-441, int. 547 ali 567.
Motorna vozila
PRODAM R 4 (katrco), letnik november 1977, prevoženih 21000 km, tudi na posojilo. Sandi Mikulan, CZP Dolenjski list, Glavni trg 3, Novo mesto.
2.	italijanski barvni film Nasilje v Neaplju. 20. in 21. 2. ameriški barvni film Policijski kolt.
KRŠKO: 17. in 18. 2. Profesionalci. 21. 2. angleški film Kalanov dosje. 22. 2. ameriški film HoIly-woodski frizer.
MIRNA: 17. 2. Mali Indijanec.
MOKRONOG:	17. in 18. 2.
Demon avtostopa.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 16. do 18. 2. ameriški barvni film Vsi predsednikovi možje. Teden slovenskega filma: 19. 2. barvni film Idealist. 20. 2. film Lucija. 21.
2.	film Ples v dežju. 22. 2. film Družinski dnevnik.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 15. do 18. 2. indijski film Moja ljubezen. Od 19. do 22. 2. ameriški film Bandit Smoki.
RIBNICA: 17. in 18. 2. amgleški barvni film Ugrabitev.
SEVNICA: 17. in 18. 2. Viharna Pacifiku. 21. in 22. 2. Ključi za vsako ključavnico.
PRODAM osebni avto Zastava 750, letnik 1976. Ogled možen vsak popoldan od 15. ure. Stanko Colarič, Dol 22, Podbočje.
PRODAM ŠKODO 100 L, letnik 1971, dobro ohranjeno. Borut Štangelj, Gotna vas 73, Novo mesto.
PRODAM 126 P, star 2 leti, prevoženih 21.000 km, dodatna oprema: meglenke, prevleke, naslonjala. Menjam tudi za spačka z doplačilom. Naslov v upravi lista (562/79).
PRODAM ZASTAVO 750 in NSU
NA NOVO registrirano, obnovljeno zastavo 750, letnik 1970, pro-k dam, delno lahko tudi na potrošniško posojilo. Naslov v upravi lista (536/79).
PRODAM AVTO Zaporožcc, prevoženih 19.000 km, v odličnem stanju. Ogled vsak dan, cena po dogovoru. Janez Kotar. Nad mlini 26, Novo mesto.
1200 v voznem stanju. Jože Ber-kope
POCENI PRODAM starejši tip fiča.
kopec, Dol. Straža 63
Registriran do konca maja. Franc Dragman, Bršljin 36, Novo mesto. PRODAM Z-750 L 1977. Vili Volf, Loška vas la.
PRODAM Z-101 L 1978 ali zamenjam za 750. Silvo Palčič, Šmihel 51.
PRODAM
PRODAM ZASTAVO 750 (prednji del karamboliran, prevpžendi 30.000, letnik 1973. Andrej Pajt-ler, Bučerca 20 Krško.
UGODNO PRODAM traktor Porsche (22 KM), hidravliko in škodo, letnik 1973. Ciril Bevc, Straža 12, Šentrupert.
PRODAM TOVORNI avto 2T s cerado in ograjo 620 B, registriran do konca meseca, letnik 1970. Nemanič, Podgrad 28, Stopiče.
PRODAM traktor Zetor (25 KM) s kosilnico v dobrem stanju. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Marija in Alojz Mrgole, Jelše 28, Leskovec pri Krškem.
PO ZELO ugodni ceni prodam audi 100 S in traktorsko prikolico. Ponudbe pod šifro „Ugodno“. PRODAM dele karoserije za zastavo 750, Herojeva 13, Novo mesto. PRODAM DIANO 6 L, letnik 1978, prevoženih 7800 km. Informacije popoldne na telefon 85-714. PRODAM TRAKTOR „Tone Vin-kovič“ (18 KM), star 1 leto, ter enobrazdni obračalni plug. Štefan Valentinčič, Dobindol 16. PRODAM Z-750 julij 1976. Pojasnila popoldne po 16. uri ali v soboto od 10-12 ure. Telefon 24-691. Naslov v upravi lista (518/79).
PRODAM MOTOR Tomos avtoma-tik 1 in žensko kolo. M. Semen, Šmihel 44, Novo mesto.
PRODAM FIAT 750 še registriran, nevozen ali po delih. Jože Agnič, Gotna vas 51 / c, Novo mesto. PRODAM OSEBNI AVTO 101, letnik 1975, zelene barve. Informacije po telefonu 85-780.
UGODNO PRODAM NSU 1200. Ludvik Saje, Šentjurje 13, Mirna * peč.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1968, registrirano do januarja 1980. Jerič, Dol. Straža 94. PRODAM ZASTAVO 750, letnik
1973, v dobrem stanju. Ogled po 15. uri. Jože Jerele, Stara vas 3, Škocjan.
PRODAM dobro ohranjen AUDI 60 L, letnik 1971. Informacije dobite vsak dan od 15. ure dalje v Ulici Marjana Kozine ali na telefon 22-797.
UGODNO PRODAM osebni avto R 4 special, leto izdelave 1978, prevoženih 8000 km, za 80.000 din. Naslov v upravi lista (569/79). PRODAM tovorni avto MAN kiper 8 t, letnik 1972. Telefon 068 71-680.
PRODAM FICA, letnik 1972; telefon 23-434.
PRODAM ŠKODO 100 S, letnik
1974, v dobrem stanju. Parkelj, Mirna peč 37.
PRODAM osebni avto NSU - 1200 C, letnik 1971, po ugodni ceni. Ogled avtomobila ob sobotah in nedeljah. Marjan Tuma, CKŽ 34, Krško.
PRODAM HANOMAG 1.5 mercedes (za „zeksaija”) po ugodni ceni, po možnosti na kredit. Alojz Marolt, Podbočje 51. PRODAM F-126 P, letnik 1977, prevoženih 17000 km. Telefon 76-522.
PRODAM F-126 P, letnik 76, prevoženih 25000 km ali zamenjam za večji avto. Telefon 76-073. PRODAM ZASTAVO 1300/T Fur-gon lux; poceni, malo vožen. Naslov v upravi lista (576/79). PRODAM osebni avto AMI 6 BREAK. letnik 1968, registriran do avgusta 1979. Janez Trcbušak, Trnje 33 e; telefon 61-095 dopoldan.
KOMBI IMV in ford consul prodam, oba registrirana do novembra 1979. Možna zamenjava. Ponudbe na telefon 21 033 ali 24-784.
PRODAM zastavo 750 L, letnik 72, registriranoklo 11. 1. 1980. Črno-goj, Crmošnjice 14, Semič.
PRODAM obračalnik za BCS. Stane Korclc, Gorenja vas 4 Dobrnič. UGODNO PRODAM skoraj novo športno kolo na 5 prestav. Telefon (068) 25-691.
PRODAM 3 t kvalitetnega sena in elektromotor, malo rabljen, za trofazni tok moči 5 KS. Vinko Kovačič, Brestanica 72.
PRODAM traktorsko prikolico za prevoz živine. Kostrevc, Slepšek 16, Mokronog. Ogled v soboto in nedeljo.
PRODAM ORGLE, enomanualne, „HOHNER”. Ogled v soboto in nedeljo od 18. ure dalje v gostilni pri Pavletu v Zburah priŠmarjeti. POCENI PRODAM enoosno traktorsko prikolico (4,5 t), opremljeno z zavoro in lučmi, brez kiper-ja. Kason železen, s podaljškom. Naslov v upravi lista (570/79).
PRODAM enofazni hidrofor in hram (za prestaviti). Potov vrh 37.
PRODAM otroški voziček. Naslov v upravi lista.
PRODAM skoraj nov obračalnik BCS. Tone Vrtačič, Male Brusnice 2.
UGODNO PRODAM popolnoma novo kuhinjo (kuhinjske elemente) Brest. Bahun, Kidričeva 16, Trebnje, telefon 83—135. PRODAM WlLEROV gobelin „Pos-lednja večerja”; brez okvirja 120 x 75 - poceni. Naslov v upravi lista (576/79).
PRODAM obračalnik za BCS po ugodni ceni. PETER Mali, Šmihel 42, Novo mesto.
PRODAM polkavč in tepih 2x3.
Naslov na upravi lista (541/79). PRODAM varilni aparat, brezhiben. Jože Selan, Gor. Prekopa 12, Kostanjevica.
PRODAM motorni žagi Stihi 0,41, novi, in rabljeno 0,70. Janez Šu-šterič, G. Lakovnice 6, Novo mesto.
PRODAM DNEVNO SOBO. Gradi-šar, Trdinova 5a.
PRODAM ojačevalec 160 W in 2 x 10 W - avtomobilski. Naslov v upravi lista (554/79).
PRODAM jerinenico za štajerja 18, štajerjevo kabino, doma narejeno, grablje Sonce na 4 in prikolico za prevoz živine. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan.
ZELO priljubljenega psička škotskega ovčarja, starega 5 mesecev, čistokrvnega, brez rodovnika, prodam po zelo ugodni ceni. Jože Rešetič, Groblje 61, Šentjernej. PRODAM dolgo belo poročno obleko št. 38. Telefon 24-583 od 15. ure dalje.
PRODAM otroško sobo „Mihec“ (9 elementov), pisalno mizo, 2 fotelja, kavč. Vse je v dobrem stanju. Ogled možen vsak dan, informacije po telefonu 22-022.
PRODAM koso za zetor 2511, motorni žagi Homelite in Oleo Mac -Oregon. Jože Kočevar, Križev-ska vas 22, Metlika.
PRODAM vinogradniške sohe in kolje. Naslov v upravi lista (491/79).
ZARADI SELI I VE prodam dobro ohranjeno omaro (šririkrilno, mahagoni, širina 2 metra, višina 2,2 metra). Jožefa Podržaj, Gubčeva 25.
PRODAM SADNE sadike: jablane, hruške, breskve. Za sorto in kvaliteto dajem garancijo. Jože Prelog, Adamičeva 13 (Grm) Novo mesto.
PRODAM kravo, 8 mesecev brejo.
Krevs, Vel. Bučna vas 15. UGODNO PRODAM kuhinjo starejše izdelave z vsemi gospodinjskimi aparati. Cena po dogovoru. Štefan Okroglic, Mueherjeva 10, Ljubljana, ali telefon 061 .554 206.
PRODAM kultivator Honda (večji), malo rabljen, s priključki. Bračun, Pavlova vas 9, Pišccc. PRODAM les za hram. Ogled v soboto ali nedeljo. Telefon 068 61-350, Baškovič, Gubčeva 2/c, Brežice.
PRODAM hrastove deske (4 cm) in grablje za BCS. Dobrova 30, 68275 Škocjan.
UGODNO PRODAM ostrešje (grušt) 7 x 9 m s strešno opeko, primerno za vikend. Naslov v upravi lista (509/79).
PRODAM BCS kosilnico, malo rabljeno, z vozičkom. Anton Zevnik, Cadraže 6, Šmarješke Toplice.
PRODAM DOBRO ohranjeno dnevno sobo. Medle, Paderšičeva 15 Novo mesto.
PRODAM suhe borove in hrastove plohe. Naslov v upravi lista. (512/79).
PRODAM grablje za kosilnico BCS po ugodni ceni. Alojz Konda, Gradnik 9, Semič.
PRODAM pletilni stroj „Singer“ Naučim plesti. Koštialova 16.
PRODAM kosilnico BCS in grablje. Semič 21, tel. 78-353, Semič.
PRODAM traktorski obračalnik favorit 160 in KUPIM 3 hektare košnje. Viktor Kupnik, Podlisec 6, Dobrnič.
KUPIM
KUPIM OPEL KADET karavan (do letnika 1973), dobro ohranjen. Anton Vrščaj, Črnomelj, telefon 76-073.
KUPIM traktor Ursus na obroke.
Naslov v upravi lista (533/79). KUPIM kuhinjsko omarico (pult) ali manjšo mizo. Naslov v upravi lista (515/79).
IZDELUJEM in montiram v kratkem roku vse vrste rolet. Velika izbira barv! Oglasite se na naslov: pismeno Anton Škufca, Škofljica 17, ali tel. 87-215, Prigorica 35, Ribnica.
OBVEŠČAMO, da sprejemamo naročila za 2 meseca stare piščance, bele, rjave in grahaste. Milena Drašler, Podgora 5, Straža, 68351 Novo mesto.
Atelje - okvirjenje slik - vitraž, vam kvalitetno opravi Andrej Gosenca, Partizanska 19, Novo mesto. Odprto od 8. - 18. ure, ob sobotah od 8. do 11. ure. Priporočam se!
SERVIS CTC, THYFEN.
OBVEŠČAM stranke, da popravljamo gorilnike omenjenih znamk v garanciji. Izven garancije pa tudi vse ostale znamke. Izvršimo tudi kompletno montažo z električno in oljno instalacijo. Nastavitev z najsodobnejšimi instrumenti.
Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, Črnomelj, telefon 76-073.
POSEST
PRODAM vinograd (16 arov) z zidanico v Bačju - Debenc. Dovoz z vsakim vozilom. Marija Popit, Slepšek 9, Mokronog.
UGODNO PRODAM njivo nad Šmarjeto in travnik v Retnah pri Zburah. Alojz Muhar, Orešje 6, Šmarješke Toplice.
PRODAM parcelo, primerno za vikend; sončna lega in dostop z vsakim vozilom. Franc Kranjec, Šentjurje 14, Mirna peč.
NA LEPEM kraju v Tanči gori tik ob cesti prodam po ugodni ceni vinograd (300 m 2) in do HI. faze zgrajeno zidanico v velikosti 6x4 m 2. Beber Jože, Kanižarica št. 31, Črnomelj.
ZAZIDLJIVO PARCELO kupim v okolici Novega mesta. Babič, Kristanova 24, Novo mesto.
PRODAM gozd na postaji Mirna peč in del vinograda. Šentjurje 3.
PRODAM vinograd z zidanico v Poganki v bližini Sevnice. Dostop z avtomobilom, možnost gradnje vikenda. Martin Vintar, Konjsko 9, Boštanj.
PRODAM 15 a vinograda v Gabrju - Gabrska gora, na sončni legi, možen dostop z motornimi vozili. Naslov v upravi lista (493/79).
PRODAM v Gabrju manjšo podkleteno enostanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem. Voda in elektrika v hiši. Naslov v upravi lista (493/79).
PRODAM zazidljivo parcelo na sončni legi za vikend (28 a) v bližini Šmarjeških Toplic. Dostop z vsakim vozilom. Telefon 23-355.
PRODAM 10 a vinograda, primerno za vikend. Dostop z vsakim vozilom. Cena 3 stare milijone. Naslov v upravi lista. (503/79).
PRODAM VINOGRAD na Sremiču pri Krškem, sončna lega, primerno za vikend, dostop z avtomobilom. Cena ugodna. Naslov v upravi lista (506/79).
PRODAM 17 a vinograda v Potovski gori. Gazvoda, Ratež 27.
PRODAM na novo zasajen vinograd (modra frankinja, žametna črnina, rizling) in zidanico - betonska gradnja. Naslov v upravi lista (543/79).
PRODAM 20 a novega vinograda v Škuršecu, tudi prostor za vikend. Naslov v upravi lista (533/79).
JREKUCI^
Terezija Hostnik, Praprotnica 5, Mirna, izjavljam in opozarjam vsakogar, da nisem plačnik morebitnih dolgov moža Staneta. On tudi nima pravice karkoli prodajati, ker sem lastnica jaz. Obenem opozarjam: kdor bo širil laži o meni in mojem odnosu do moža, ga bom sodno preganjala. Kar sem storila do njega, sem storila po naročilu zdravnika v okviru zdravljenja proti njegovemu alkoholizmu.
Anton Kalčič, Osrečje 21, Šmarješke Toplice, opozarjam občane, naj prenehajo širiti lažne govorice o meni, ker jih bom drugače sodno preganjal.
»mi
Vsem vaščanom narodne zaščite se najlepše zahvalimo, ker so nam pomagali pri reševanju pred poplavo. Posebna zahvala mladini z Blance. Bojan Medvešek, Sabina Bohorč.
Ob težki izgubi naše drage mame in stare mame
J02EFE MRGOLE roj. ŠTANCAR iz Znojil pri Studencu
se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali cvetje in vence, nam
izrazili sožalje in pokojnico pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se sestri Tončki iz Krmelja za redno obiskovanje pokojnice na domu. Hvala tudi Antonu Grmu in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat izredna hvala
Žalujoči: sinovi in hčere z družinami
.cev
m
Dragemu očetu Jožetu HROVATI1 iz Rajnušč 3 pri Birčni vasi čestitamo za 80. rojstni dan z željo, da bi bil zdrav in še dolgo med nami. Sinova Franci in Jože z družino.
Julijani AVGUŠTIN iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah iskreno čestitamo za 84. rojstni dan in ji želimo zdrarja. Vsi njeni in vsi, ki jo imajo radi.
Naši hubi mami Julijani FABJANČIČ iz Dobrave pri Senovem iskreno voščimo za njihov god. Mama, iz srca vam želimo še mnogo let zdravja in srečnih dni ob svojih otrocih, ki vas imamo tako radi. Vaše hčerke: Marica, Stanka, Hermina, Anica, Ernica; sinovi: Lojze, Franci, Tonček in Ttnče iz daljne Nemčije; zeti: Franci Kink, Ivan Brili, Branko Abram iz Sevnice, Janez Unk, posebno pa Erik Kupec iz Novega mesta; snahe: Olga, Marica in Vida. - Tudi mi, draga stara mama, vaši vnučki, ki nas je 23, vam čestitamo za god z željo, da bi ostali vrsto let med nami tako dobri in nasmejani. To so želje vaših vnučkov, ki Vam pošiljajo koš poljubčkov.
V času od 1. do 7. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Jožefa Jankovič iz Brestanice — Marjeto, Marta Mičič iz Črnomlja -Majo, Marija Nemanič iz Božakove-ga - Petro, Nevenka Keše iz Krmelja - Polono, Milena Račič iz Starega trga - Stanko, Jožefa Hočevar z Dolža - Matejo, Danica Bajuk z Radoviče - Dušana, Slavka Pirc z Dobrave - Uroša, Štefanija Češek iz Stare Bučke - Marinko, Ana Koletič iz Čmmlja - Milana, Nevenka Čelarevič iz Brezovice — Mira, Bara Štampohar iz Gradca -Gabrijelo, Danica Škufca iz Sadinje vasi - Vesno, Danica Judež s Krke
- Gregorja, Gordana Lipšinič iz Zajačkega sela - Dorotejo, Radojka Štefanac iz Pleševice - Mladena. Viljenka Zajc iz Vinice - Darka in Mira Arabadžič iz Velike Bučne vasi
- deklico.
Dragi mami, babici in prababici Mariji OKLEŠEN iz Loke, ki bo te dni praznovala 83. rojstni dan, želijo še vrsto zdravih let v krogu svojih dragih sin Franc z ženo Kristino in vnukinja Cvetka z Rajkom, Matejka in Mitja pa ji pošiljata 83 poljubčkov.
Za 81. rojstni dan želimo Alojzu KOVAČIČU vse najboljše in obilo zdravja. Zena Rezka, sinova in hčere z družinami ter 15 vnučkov in 10 pravnučkov.
Francu KUMELJU iz Dolnjega Kota 6 pri Dvoru za njegov 77. rojstni dan iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta. Žena in hčerke z družinami.
V času od 3. do 10. februaija so v brežiški porodnišnici rodile: Dragica Biluš iz Žaprešiča - Tonija, Veronika Krstič iz Sevnica - Katarino, Jožefa Levar iz Dečnih sel — Jelko, Jožica Ivanšek iz Arnovih sel -Roberta, Miljana Šančič iz Velike Rakovice - Tomislava, Stanka Šti-buhar iz Rud - Valentino, Vera Petrovič iz Brežic — Radmilo, Tere-
zija Pavuna s Sel — Romana. Anica
Zorko z Raven — dečka, Milica Kozic iz Žurkovega dola - dečka, Ljiljana Ogorevc iz Cundrovca -Danijela, Breda Urek iz Dečnih sel
- Vesno, Ana Mikelec iz Dubravice
- dečka, Durda Cavlovič iz Samo-bora - Danijelo, Miljana Komar iz Žaprešiča - Kristino. Čestitamo!
V istem času pa so v brežiški bolnišnici umrli: Janez Baznik, kmetovalec iz Mrtvic - star 71 let; Franc Matkovič, kmetovalec iz Brezja - star 77 let; Vrbančič Magda, gospodinja iz Otruševca - stara 70 let; Jožefa Sinkovič, podpiranka s Senovega - stara 83 let.
Popravek: dne 26. januarja je Marija Germšek iz Križ rodila dečka Danijela
LETOS ŠE DVE PREDSTAVI
Za četrto abonmajsko predstavo v sezoni 1978/79 je v Brežicah napovedano gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega. Na sporedu je ,.Grbavec” Slawomira Mrožka. Predstava bo v četrtek, 22. februarja. Zadnja predstava sezone bo 22. marca. Tedaj se bodo predstavili občinstvu domači igralci. Amaterski oder bo uprizoril dramo Arthurja L. Kopita ,,Oh, očka, ubogi očka!”
RAZNO
V NAJEM dajem dve njivi in dva travnika. Vprašajte pri Dolenšek, Zbure, Šmarješke Toplice.
DNE 10. 2. 1979 okoli 10. ure sem med Bršljinom in Volčičevo ulico izgubila denarnico z vsemi dokumenti. Prosim poštenega najditelja, da mi jo proti nagradi vrne. Lahko si za nagrado denar obdrži, dokumente pa naj vrne po pošti ali pa sporoči na telefon 21-563.
^OBVESTILA M
LTH servis Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, Črnomelj, telefon 76-073. Obveščam cenjene stranke, da opravljam servisna popravila na napravah LTH v garancijskem roku. Na vseh ostalih znamkah pa izven garacijskcga roka.
STEKLARSTVO Mojca Peček, Partizanska 15, Novo mesto. Steklarske usluge, okvirjanje slik, izdelava vitraž je priporočam
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST,Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna naročnina.. 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) .	-	Devizni	račun:
52100-620-107- 32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnja be.tda 5 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od 1. 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje
davek od prometa pro TEKOČI RAČUN 52100-603-30624
ro izvodov
pri podružnici SDK v Novem mestu: Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Ulica
talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. -Nenaro-
Časopisni stavek, filmi in prelom: ČŽP Dolenjski Tist, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
čenili rokopisov in fotografij ne vračamo ‘ZPD
.
ZAHVALA
i V 78. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
ALOJZIJ BERKOPEC
iz Rumanje vasi 17
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in darovali cvetje in vence. Posebna hvala govornikom Jožetu Drobniču, godbi, osebju pljučnega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto in osebju Doma počitka v Metliki.
Žalujoči: žena Ana, sinova Alojz in Ivan z družinama, snaha Pepca, vnuki in drugo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob smrti moje drage skrbne mame
AMALIJE DELIČ
roj. Radič, iz Sevnice
se iskreno in toplo zahvaljujem dobrim, zlatim sosedom, sorodnikom, vsem skupaj in vsakemu posebej, da so počastili njen spomin, darovali cvetje in vence in se v tako lepem številu udeležili pogrebne svečanosti. Se posebno se zahvaljujem dr. Halapiju, dr. Pungaršiču ter sestri Mariji in Stariču, g. kaplanu pa za lepo opravljeni obred in poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča: hčerka Mari
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta, starega očeta in pradeda
ANTONA ŠTEFANICA
s Prim os tka St. 13
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, posebno sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala župniku za opravljani obred, tov. Mucu za poslovilne besede in vsem darovalcem cvetja in vencev.
Žalujoči: sin Gustelj in hčeika Rezka z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
PEPCE REMS
roj. Zidar iz Novega mesta
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje, vsem, ki so nam izrazili sožalje in spremili pokojno na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedi akerljevi, sindikalnim organizacijam Osnovne šole „Katja Rupe-na , „Zito Pekarne in DSSS Cestnega podjetja Novo mesto ter pevcem in godbi. •
Žalujoči: mož Rudi, hčeika Silva, sinovi Jože, Toni in Boris z družinami, brata France in Jože z družino. Novo mesto, Zagreb, Gor. Jesenice, Ljubljana, dne 15. februaija 1979
ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega dragega moža
JANKA KLUNA
se iskreno zahvaljujem vsem darovalcem vencev in cvctja, godbi, sosedom v bloku, govorniku in vsem, ki sto ga v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoča: žena Pavli
V SPOMIN
Boleča je misel na 17. februar, ko bo minilo žalostno leto dni, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustila, naša draga žena, mama, sestra in snaha
ANTONIJA PROGAR
iz Hmeljčiča pri Mimi peči
Tih in pust je dom brez tebe, a spomin nate boleč in nepozaben. Tiho, z nasmehom si odšla od doma, ne da bi se še kdaj vrnila. Težko se je sprijazniti, da tvoj poslednji domek krije hladna zemlja. Tvoj grob pa nam nemo priča, da te ni več med nami. Hitro čas beži in ne briše žalosti.
Žalujoči: mož Franc, hčerka Tončka, sin Franci, sestra Slavka ter tašča in drugo sorodstvo
V SPOMIN
17. februarja bo minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta
DRAGICA STANKOVIČ
iz Drašič pri Mediki
Za njo žalujeta sinova in hčerki z družinama. Hvala vsem, ki se je spominjate.
V SPOMIN
14. februarja je minilo eno leto, odkar si nas zapustil žalostne, naš dragi mož, brat in stric
IVAN TURŠIČ
iz METLIKE
Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiskujete njegov hladni grob in mu prinašate lepe šopke cvetlic ter mu prižigate sveče.
Žalujoči: žena Elizabeta in vsi njegovi
GOZDNO GOSPODARSTVO BRE2ICE
TOZD GOZDARSTVO MOKRONOG razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta z dne 8. 2. 1979 naslednja prosta dela oziroma naloge:
2 REVIRNA GOZDARJA
Pogoj: gozdarska tehnična šola z 2-letno prakso. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih P°9£J®^ai kandidati P°ž|iejo v 15 dneh po objavi razpisa DS TOZD GOZDARSTVA MOKRONOG.
V.
LJUBLJANSKA BANKA TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja objavlja za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, naslednje prosto delo in naloge:
REFERENTA ODPRAVNIKA— ADMINISTRATORJA
Pogoji za sprejem: Znanje, ki ga daje dveletna administrativna šola ali dokončana dva letnika ustrezne štiriletne srednje šole znanje strojepisja ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati za objavljeno delovno opravilo naj prijavi s kratkim življenjepisom z navedbami o dosedanjih zaposlitvah priložijo dokazilo o šolski izobrazbi. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 40 dneh po zaključku objave. Nepopolnih in po objavnem roku prispelih prijav ne bomo upošteval i. Prijave pošljite na naslov: LB Temeljna dolenjska banka Novo mesto, 68001 Novo mesto, Kettejev drevored 1
„DO Emona—Dolenjka,
TOZD Engro—detajl Novo mesto
objavlja naslednja prosta dela in naloge
1. prodajalca v prodajalni Drogerija 2. šoferja
3. skladiščno-transportnega delavca
Pogoji: pod 1.: prodajalec drogerijske ali mešane stroke, pod 2.: šola za voznike motornih vozil in izpit za voznika B C, in E kategorije, pod 3.: zdravstvena in fizična sposobnost za opravljanje težaških del. Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi."
Osnovne šole Novo mesto, TOZD »KATJA RUPENA"
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas
— UČITELJA ma-fi (PU ali P) in
— UČITELJA razrednega pouka (PU ali U).
Razpis velja do zasedbe. v /
Osnovna šola „BAZA 20" Dol. Toplice
razpisuje opravila in naloge
VZGOJITELJICE
v predšolskem varstvu za nedoločen čas. Nastop dela 1. aprila 1979. Stanovanje po dogovoru.
TECTYL CENTER
Vozniki!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO, ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z
»VALVOLINE TECTYL0M”
VAM OPRA VI
PETER PERDEC
A VTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 9 • • • • 4 - letna GARANCIJA • • • • •
TECTYL CENTER
V_
r
OSNOVNA SOLA BRUSNICE
objavlja naslednja dela in naloge
1 UČITELJ MATEMATIKE IN FIZIKE
za določen ali nedoločen čas, s 1 3 1979 SLPU ma,ema,lk-fclk' li -b.ol,,« PA
1 UČITELJ ZA 120-URNO MALO SOLO
(pogodbeno delo od 1. 3. 1979 do 27. 5. 1979) Pogoj, učitelj razrednega pouka uSd°neanja V kra'U ni' Pr0metne zveze z Novi™ mestom
J
• •
»Dolenjski list« v vsako družino
••
POPRAVEK
V Dolenjskem listu št. 6, z dne 8. februarja 1979 ie na 20 strani v razpisu Komunalno stavbenega podjetja Kostak” Krško, v 14. točki razpisa nastala tiskovna napaka ”
NE Krško -	'° ČiSt'''nih * Vzdrževa,nih del na gradbišču
za nedoločen čas
bi se moralo pravilno glasiti.*
Vod,o čistilnih in vzdrževalnih del na gradbišču NE Krško -za določen čas.
0 Inž. Franc Jenič je pc * stroki geodet, vendar meni,
va mu preostajajo le popoldanske ure. Delavnik it
med geodezijo, urbanizmom in prostorskim planiranjem, ker se te v vsakdanjem življenju neprestano prepletajo.
Čim hitrejši je razvoj, tem več tovrstnih problemov je treba razvozlati In prav krška občina, kjer dela kot načelnik geodetske uprave, postavlja geodetski službi zaradi razgibanosti družbenoekonomskega razvoja zadnjih let velike zahteve. Delo na tem mestu pojmuje inž. Jenič kot dodatno šolo:
, Nove zahteve so nas privedle do tega, da smo v geodetski službi zapolnili
ie \
tega je \ njegova vloga koordinatorja J in svetovalca tudi strokovno \ zahtevna, zato si ne more ^ privoščiti površnih sodb. S Kot predsednik komisije za y pripravo prostorskih planov £ v Posavju ocenjuje, da bi \ morali od začetnih korakov ^
čimprej preiti na konkretno reševanje Prostorsko planiranje je zanj neodložljivo oranje ledine, pri katerem mora sodelovati čimveč ljudi
 I
je Franc Jenič pridobil v J domačem mestu, na geodet- S ski upravi v Brežicah, kjer je \ delal petnajst let. Na to J obdobje, zlasti na strokovno \ vodenje inž. Jožeta Žbontar- * ja, ustanovitelja in organiza- s torja tamkajšnje geodetske J službe, ga vežejo prijetni \ spomini. Mladi tehnik Jenič J se je ob delu tudi teoretično S izpopolnjeval in leta 1973 ^ končal prvo stopnjo fakulte- S te za gradbeništvo, arhitek- \ turo in geodezijo. Začetek v S Krškem je bil težak kljub ^ bogatim strokovnim izku- J šnjam To je bilo obdobje, \ ko se je z ustavo bistveno J menjala vloga občinskih or-
 -------------------------------v,-	^
ganov, s tem pa tudi vloga 5
geodetske službe.
!
kadrovske vrzeli in da smo se sodobneje opremili To je bil čas, ko je geodetska ekspeditivnost prehitela njeno natančnost. Narekovale so jo potrebe po temeljitem reševanju urbanističnih problemov in prenovi celotne urbanistične dokumentacije.
Kar zadeva našo službo, dam prav tistim, ki menijo, da se mora preobraziti v servis za občana in delovne organizacije. Slediti mora razvoju občine in s tem v zvezi jo čakajo velike naloge. V Krškem že začenjamo bitko za gospodarno izrabo prostora, bitko za vsak kvadratni meter zemljišča. Potrebujemo torej službo, ki bo sposobna posredovati uporabne podatke in planerju, kar pomeni, da se mora povezati v informacijski sistem in odpreti računalniški obdelavi. “
Franc Jenič posveča poklicnim dolžnostim večino svojega časa. Za študij gradi-
JOZICA TEPPEY
«¥■
/-s”-.
OPREMA IN KADER — Stranke imajo za svoj denar rade dobro opravljeno delo. Mojster Kirar meni, da bi bilo treba šušmarstvu v tej stroki odločneje stopiti na prste. (Foto: Železnik)
KOVAČU AMPUTIRALI DEL NOG
Na kočevski strani smo pred kratkim objavili reportažo o stiskah ostarelih in osamljenih ljudi na območju KS Osilnica. V njej je bilo zapisano, da so med januarskim mrazom zmrznile noge Slavetu Kovaču iz Osilnice, ki seje bil za nekaj dni zaklenil v svojo nezakurjeno kolibo in so ga 11. januarja odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Kot je bilo moč pričakovati, je imel mraz zanj usodne posledice, saj so mu v bolnišnici morali amputirati del nog, vendar je upanje, da bo z ortopedskimi čevlji še lahko hodil. O tem poročamo, ker se je Slave vseskozi upiral, tudi zdravniškemu posegu, in bo zdaj kot invalid še v večji stiski in še bolj potreben družbene pomoči.
J. P.
Peč za pomlajevanje avtomobilov
V Kirarjevi delavnici avtomobili že urico po lakiranju godni za montažo
Babji mlin iz ljudske pripovedi je svoje čase omogočal čudež, da je jemal vase stare ženice, izmetaval pa mlade. Pri sedanjih cenah avtomobilov ali še bolje neskončnih čakalnih listah za nove, ne bi bilo slabo, ko bi kaj takega imeli za avtomobile.
Klepaijenje zvite avtomobilske pločevine in njeno ponovno ličenje je vse bolj zahtevno opravilo. Ludvik Kirar, obrtnik iz Dolenjega Boštanja, si že vrsto let prizadeva posodobiti to dejavnost. Lani si je
Jenič je prvi predsednik S mladega Dolenjskega geodet- ^ skega društva, ustanovljene- > ga novembra 1977. Pod \ njegovim vodstvom je dru- J štvo takoj zaživelo in že v s V prvem letu obstoja uspešno ^ organiziralo izredno dobro J — obiskan 11. geodetski dan v s Krškem, ki je bil obenem J tudi prvi v tem delu Slove- s nije. Kot predsednik prišteva ^
Jenič med najpomembnejše S naloge društva skrb za redno ^ izobraževanje in pa spodbu- S janje članov za sodelovanje \ pri širših družbenih akcijah, J kot je na primer prostorsko \ planiranje. V akcijah, ki J posegajo v prostor, naj bi se \ geodeti v prihodnje uveljav- ^
Ijali bolj kot doslej. Inž. S Jenič je geodet z vsem ^ srcem. Tisti, ki poznajo * njegovo zagretost in priza- \ devnost niso bili prav nič J presenečeni, ko je ob \
35-letnici geodetske službe * prejel plaketo za zasluge pri \ razvoju geodezije v Sloveniji. ^
ZEMLJA SE UMIKA STEZI -Na šenq'emejskem hipodromu hitijo z deli, da bo prenovljena steza lahko že letošnjo jesen sprejela prve kasače. (Foto: Polde Miklič)
Hipodrom prenavljajo
Šentjerneju boljše možnosti za konjski šport
Konec januarja je na šentjer-nejskem hipodromu zabrnel buldožer. S sredstvi, ki so jih prispevali KS Šentjernej, Teles-no-kulturna skupnost Novo mesto, Iskra Šentjernej in IMV, so pričeli z rekonstrukcijo hipodroma, ki ni več ustrezal vsem zahtevam konjskega športa. Stezo, široko le 8 m, bodo razširili na 12 m, zato bodo morali premakniti skoraj 20 tisoč kubičnih metrov zemlje. Uredili bodo nove tribune za gledalce in vse, kar je potrebno, da bo šentjernejski Klub za konjski šport lahko ponovno zaživel, saj med Dolenjci ne manjka vzgojiteljev dobrih športnih konj.
Ce bodo dela potekala po načrtu, lahko že letošnjo jesen pričakujemo prve dirke na prenovljenem hipodromu.
POLDE MIKLIČ
UTRIP CRNE AFRIKE - V nedeljo, 18. februarja, bo v novomeški športni dvorani nastopila nacionalna folklorna skupina iz Gvineje. Afriški umetniki so na vseh svojih gostovanjih poželi obilo pohval, kritiki pa pravijo, daje vsak njihov nastop „neponov-ljiv.“ Predstava se bo začela ob 19. uri.
ZIMSKO
MODELARSKO
PRVENSTVO
V soboto je Aeroklub Novo mesto priredil zimsko modelarsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 37 tekmovalcev iz belokranjskega, novomeškega, brežiškega in mirenskega kluba ter osnovne šole Šentrupert.
Doseženi so bili tile rezultati: Kategorija F-l-A:	1.	Ivan
Bizjak, AK Brežice (895 točk), 2. Damjan Žulič, AK Novo mesto (828), 3. Jernej Jedloč-nik, AK Novo mesto (753 točk). Kategorija A-l: 1. Dušan Zajk AK Mirna (211), 2. Borut Žulič, AK Novo mesto (185), 3. Miro Huč, osnovna šola Šentrupert (174). Kategorija F-l-Bi 1. Tine Brudar, AK Novo mesto (783), 2. Damjan Žulič, AK Novo mesto (661), 3. Dragan Stankovič, AK Novo mesto (498 točk).
Tekmovali so v izredno slabih vremenskih razmerah. Prireditelj je kljub temu dobro opravil delo. Pokrovitelj tekmovanja je bil novomeški „Kovinar“.
omislil sodobno italijansko kabino za lakiranje. Te dni je bila na njej i dokončno urejena avtomatika. „Ka-kor pač ustreza laku, peč samodejno držiQpotrebno temperaturo tudi do 150 C. Novi lak je v tej kabini zadosti suh in trd v eni uri, medtem ko nekoč vozila ni bilo mogoče ponovno montirati prej kot čez en dan, ..zadovoljno opisuje novo pridobitev. Italijanski monterji so zagotavljali, da je tačas edina, ki so jo postavili tostran meje.
Kirar ne bi segal po tujem, če bi bilo domače dostopno. Tako naj bi veljala pri krškem SOP gola kabina 650.000 dinarjev, sedanja pa velja z vsem potrebnim nekaj nad 430 tisočakov. Potov kajpak ni manjkalo, tako navkljub občinskemu priporočilu še od predlani ni odgovora z republiškega sekretariata za malo obrt in industrijo.
Po lanski nabavi kabine je po mojstrovi izjavi že za okrog 30 odst. več prometa; letošnja napoved je zato še pogumnejša: 1,8 milijona. Delavnica daje kruh sedmerici delavcev in prostor trem vajencem. To sezono poskušajo še nekaj novega. Mojster Kirar se dogovarja s fanti, ki bi se radi učili avtokleparstva ali ličarstva, za poskusno delo v delavnici. Tako je za enega (obiskuje osmi razred) narejen delovni razpored za šest prvih delovnih sobot v mesecu. Dokončna poklicna odloči-
tev naj bi bila na kraju lažja. Prostor je vsaj še za dva učenca.
A. Ž.
ŠK NOVO MESTO: OBČNI ZBOR
Šahovski klub iz Novega mesta obvešča vse člane, da bo pripravil v soboto, 17. februarja, v prostorih kluba redni letni občni zbor. Nanj so vabljeni vsi člani, kajti razpravljali bodo o delu kluba v minulih dveh letih, poskušali najti rešitve za težave, ki tarejo klub itd. Ob koncu bodo pripravili hitropotezni turnir. Zbor se bo začel ob 9. uri.
IBRICA JUSIC V NOVEM MESTU
Jutri bo v domu kulture v Novem mestu nastopil znani jugoslovanski pevec Ibrica Jusič, ki s tem nastopom začenja turnejo po Sloveniji. Njegov program za ta nastop obsega pesmi z vseh njegovih dosedanjih petih velikih plošč, še posebej bo za-, stopana zadnja plošča, kije izšla pred kratkim. V Novem mestu bo Jusič nastopil po velikem uspehu, ki ga je doživel na nastopu v zagrebški dvorani Vatrosla-va Lisinskega.
ZAKONCI SE BORE
Po 5. kolu kegljaške lige zakonskih parov vodi zakonski par Vuko-manovič, sledijo Hajdinjak, Pretnar, Salamon itd Moški kegljajo dokai izenačeno. Vrstni red krojijo pred-. vsem ženske z dobrimi ali slabimi meti. Zanimanje za tekmovanje je tolikšno, da bo moral kegljaški klub Mozel) že letos v jeseni ponovno organizirati podobno tekmovanje, za.. Katerega se bo prav gotovo prijavilo precej večje število zakonskih parov.
ZAPRTA CESTA
Cesta Brod na Kolpi-Delnice je zaprta, ker je blizu Delnic odneslo med to zimo okoli 300 m ceste v prepad. Tako morajo vozniki, ki se napotijo iz smeri Kočevja v Delnice ali na morje, potovati po obvozu preko Broda-Moravic, vendar je ta cesta zelo slaba.
KOPICA PODOBNOSTI - Pred kratkim so se iz JLA vrnili, sicer ne istočasno, trije fantje, ki so uniformo oblekli na isti dan. Vsi so Dolenjci, pišejo se Peterle in vsem trem je ime Franc. Delajo v novomeški Industrij! vozil, veliko so skupaj in tisti, ki jih dobro poznajo, trdijo, da zavoljo kopice podobnosti (so tudi sorodniki), zaenkrat nimajo težav z - dekleti. (Foto: Polde Pavlin)
 1
OPEKARNA ZALOG • NOVO MESTO p. o.
pripravlja v sodelovanju s ,,TERMIKO" Ljubljana prodajni program izolacijskih
materialov .
TERMIKA
ljubljana, kamniška 25
GRADITELJI
2elite graditi sodobno, prihraniti pri energiji?
Uporabite sodobne izolacijske materiale.
Izberite-TERVOL.
Za toplotno, zvočno in protipožarno izolacijo vam priporočamo sodoben, preizkušen material — kameno volno - TERVOL.
LASTNOSTI
Odlična toplotna izolacija nosilnih in nenosilnih sten, podov in streh.
Odlična zvočna izolacija sten in podnih konstrukcij.
Odlična toplotna in zvočna izolacija instalacijskih cevi.
TERVOL
Ne gori in zadržuje ogenjl Ne trohnil Odporen proti vlagi!
Enostavna uporaba!
NE POZABITE:
Prihranek energije — TERVOL Toplotna izolacija — TERVOL Zvočna izolacija — TERVOL
Informacije lahko dobite po telefonu (068) 22—291 in 21—403 v trgovini z gradbenim materialom OPEKARNE ZALOG NOVO MESTO p.o.