Leto m, štev. 53 u(uavi.>oivu ujuuijčujit tvuaiijeva uiic& - releroo St. 3122. 3123, 3124 SI 25, 3126 tnseratm oddelek Ljubljana, Selen-ourgova tu — Tel 34»2 in 2492. Podružnica Maribor Gosposka ulica St 11. — Telefon St 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica St 2. — Telefon St 190 Podružnic« Jesenice: Pri kolodvoru St 100. Poarii » Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v MSi dr. Bauna-?artn*>r1a (»jutro" XV., itma) Ljubljana, ponedeljek )L decembra 1934 t TH«i • i Ponedeljska izdaja Lavalovi predlogi Italiji Pogodba o medsebojnem jamstvu mej naj da podlago za zbližanje Italije z Malo antanto, predvsem pa z Jugoslavijo vsa' ponedeljek zjutraj. — Naroča ae posebei tn velja 00 pošt pre-^mana Dtn 4.-, po raznatal cib dostaviien» Din 5.- mesečno Uredništvo: Ljubljana: Knaujeva ulica 6. Telefoi St. 3122. 3123. 3124 -U25 tU 3126 Maribor- iosposka ulica U. r«ietoi St. 2440. Celje: Strossmayer]eva uL 1. TBi. «5 Rokopisi se De vračajo. — Oglasi pi tarlfu Pariz, 30. decembra- d. Zunanji minister Laval je imel včeraj celo vrsto važnih telefonskih razgovorov s francoskim poslanikom Chambrunom v Rimu. z rumunskim zunanjim ministrom Titulescom. ki ee mudi v St- Moritzu, kakor tudi z Beogradom in Prago- Včerai popoldne je sprejel tudi ju-goslovenskega poslanika dr. Spalajkovica-Razen tega je imel razgovore z rumunskim poslanikom v Rimu Lugosianom. ki se sedaj mudi v Parizu. Za sredo ob 10. dopoldne je napovedana seja ministrskega sveta, na kateri bo Laval obzirno poročal o pogaianiih r Italiio-Ako bo smatrala francoska vlada italijanski odgovor na svoie predloge za zadovoljiv, bo Laval že v sredo zvečer odpotoval v R;m. Francoski predlogi, ki naj bi dob'li v Rimu konkretno obliko, streme za tem. v kolikor se tičejo srednjeevronsih vprašanj, da bi se sklenila dva pakta. Prvi naj bi vseboval jamstvo sosedov Avstrije za nieno neodvisnost, v drugem pa naj bi si prizadele države iamčile medsebojno svoie meje. Obe oogodb'' bi se sklen'li za 10 let- Čeprav v Parizu ne računa io na takojšen pristop Nemčije k avstrijskemu garancijske- mu paktu, vendar domnevajo, da bo to vprašanje, prav tako kakor vprašanje vzhodnega pakta ugodno rešeno v zvezi z nemško zahtevo po ureditvi oborožitvenega vprašanja. Pri tem poudarjajo, da je francoska vlada pripravljena započeti pogajanja, ki jih Nemčija želi. v kolikor bi se ne vršila v bilateralnem. temveč v mednarodnem okviru. Z drugo pogodbo bi ee ne izločili samo itali-jansko-jugosloven^ki spori, temveč bi pomenila tudi odpoved Madžarske revizijskim zahtevam za čas trajanja pogodbe. Kot gotovo se more za seda i še vedno smatrati, da do končnega razčiščenja med Parizom in R;mom še ni prišlo, ker še ni popolnoma točno določen odhod Lavala v Rim. Določitev tega roka bi pomenila uspešno zaključitev razgovorov, ker bi se po mnenju Lavala ne imeli v Rimu več pogajati fpmveč bi se izvršila samo formalna zaključitev pogajanj. Kljub temu 6e od sestanka v Rimu ne sme že pričakovati za-ključifve obeh paktov, temveč samo povabilo prizadetim državam k podpisu Kot gotovo se more smatrati, da bosta francoska in italijanska vlada skušali prej dobiti pristanek prizadetih držav. Francija predlaga pakt o jamstvu neodvisnosti Avstrije in pakt o medsebojnem jamstva mej prizadetih držav Pariz, 30. decembra, d. Predlogi, ki jih je francoska vlada izročila po svojem poslaniku v Rimu italijanski vladi, predstavljajo celoto in morajo biti tudi sprejeti kot taki. Če se bo to zgodilo, bo Laval odpotoval v sredo v Rim, v nasprotnem primeru pa ne bo francoska vlada pristala na nobene nove koncesije, ker smatra, da so nadaljnje možnosti izčrpane. Protokol, ki ga predlaga Francija, naj bi vseboval: 1. Sporazum o jamstvu avstrijske neodvisnosti, ki naj bi ga že te dni v Rimu podpisale Italija, -Jugoslavija in ČSR in ki naj bi ga kmalu nato podpisale tudi Fran- cija, Rumunija ter Anglija. R temu sporazumu bi se mogli pridružiti tudi Nemčija in Madžarska. 2. Obveznost podpisnic protokola, da si vzajemno jamčijo svoje meje. Ta druga točka je posebne važnosti za ohranitev miru ter bi pomenila dejansko pomirjenje Italije z Malo antanto in konec revizijskega vprašanja. Vprašanje je le, ali dovoljuje znani rimski protokol, ki veže Italijo in Madžarsko na gospodarskem področju in ki bržkone vsebuje tudi nekatere doslej še neznane klavzule, Mussoliniju pristanek na francoske predloge. komentarji Končne odločitve še ni — Stremljenje Francije po raz- čiščenju odnošajev pred posaarskim plebiscitom Pariz, 30. decembra. AA. Po poročilu rimskega dopisnika pariškega »Matina« se ie včeraj nadaljevala v Rimu izmenjava i; li med francoskim poslanikom in italijanskim državnim podtajnikom Suvichem ie na bližajoči se obisk francoskega zunanjega ministra Lavala v Rimu. Sno i precej pozno je po trditvi »Matinovega« ti isnika izročil francoski poslanik de Chambrun italijanskemu zunanjemu min:-s: ru novo pismo francoske vlade Obenem j francoski zunanji minister imel včera* ve telefonskih razgovorov z italijanskim državnim podtajnikom v zunanjem mini strstvu Suvichem Snoči, dodaja »Mati nov« dopisnik, še ni bil dosežen končn sporazum med Rimom in Parizom in vse kaže, da čakajo sedaj v Rimu končnega sklepa francoske vlade, ki se bo po vsej priliki odločila jutri dopoldne V splošnem vlada v Rimu prepričanje, da sta se rimsko in pariško stališče toli- ko zbližali, da je v najkrajšem času pričakovati končnih rezultatov in da bo Laval nato po vsej priliki v 6redo ali četrtek podpisal zapisnik o doseženem sporazumu V rimskih političnih krogih tudi potrjujejo vest, da je dosežen končni sporazum med Francijo in Italijo tudi o afriških kolonijalnih vprašanjih. Tudi današnji »Petit Parisien« prinaša poročilo svojega rimskega dopisnika o isti stvari Ta dopisnik pravi, da včerajšnji, dan n; prinesel nikakih novih sklepov i kroeov Trioma «0 Ml! ti arefranc4 !zpn $čeni vendar na srovore r> nnokrditvah na oeledn'h mestih 'n o dfllekoppžmb posle dira h ki «0 v zvez' z akcijo ta'ne drža*-ne policije. V Berlinu so aretirali približ no 300 ljudi, v ostali Nemčiji pa kakih 400 Ta akcija se je pričela 8. decembra z iz-sledovanjem in zatiranjem raznih sumljivih lokalov na zapadu Berlina ter je trajala do božiča Tajna državna policija je dobila od lastnika enega izmed teh lokalov zelo točna poročila o njegovih gostih, nakar so bile izvedene obsežne hišne preiskave, pri čemer so prišle na dan na daleč razpredene zveze teh krogov Prvotno so domnevali, da so te aretacije še v zve zi z dogodki od 30 junija, ker je spadala Rohmova družba v iste kroge, in da išče tajna državna policija dokumente o 30 juniju Zato domnevo pa za sedaj ni nobenega povoda Upoštevanja je tudi vredno, da je med aretiranci nad 20 podrejenih voditeliev Hitlerjeve mladine Vzrok za aretacije 60 bile vsekakor razmere v organizaciji Hitlerjeve mladine, kjer so se čim dalje bolj množile pritožbe Zdelo se je, kakor da bi bila ta akcija naperjena proti eotovim osebam, vendar pa niso med aretiranci Kljub temu trdijo, da je stališče voditelja Hitlerjeve mladine Bal duria Sohiracha omajana fn da je nieeov odstop samo Se vprašanie časa Pripominjalo tudi da «0 že po 30 juniju govorili 1 ^dstciTMl Tretis vr«ta aretacij se orne ju 1e na Sle fHo Po ndfttsvnv* ofrmfnesra voditelja 'n vlšfesra predsednika Brucknerja nI morla izostati odstranitev njegovih pristašev Sestanek senata Beograd. 30. decembra, p. Predsednik senata dr. Tomašič je sklical sejo senata za četrtek 3. januarja ob 17.30 popoldne- Na tei seji se bo poredstavila senatu nova -lada g. Jevtiča, ko se bo prej že predstavila Narodni skuščini, ki 6e bo sestala ob 16. popoldne. V ostalem je na dnevnem redu seje senata samo določitev dnevnega reda prihod ie seje- V četrtek 3. januarja bo imel sejo tudi poslanski klub JNS- Zasedanje gospodarskega sveta Balkanske zveze Atene. 30- decembra. AA. Dne 3- januarja se bo v Atenah sestal gospodarski svet Balkanske zveze. Včeraj je bila v zunanjem ministrstvu pod predsedstvom zunanjega ministraMaksimosa seja. na kateri so določili dnevni red njegovega zasedanja Na tem sestanku so Jugoslavijo Rumunijo in Turčijo zastopali njihovi poslaniki v Atenah. Zasedanje bo otvoril zunanji minister Maksimos Jugoslovensko. rumunsko in turško delegacijo pričakujejo v Atenah za jutri in ooiu-trišnjem Na Čelu turške delegacije bo podpredsednik parlamenta Hasan-beg predsednik turškega narodnega odbora za balkanski sporazum. V grških gospodarskih in političnih krogih vlada zelo veliko zanimanje za delo gospodarskega odbora balkanskega sporazuma. Ran dr. Knctrpnčič v Rpnldne odpravila na postajo, da bi pričakala večerni vlak iz Ljubljane. Ko so potniki izstopili. pa Pejice ni bilo med njimi- Tudi naslednje dni se Pepra ni vrnila. Orožniki, ki so bili obveščeni, da je Pepca zagonetno izginila, so uvedli poizvedovanja. Nekateri ljudje so mislili, da ei je Pepca iz strahu pred sramoto končala življenje, a še več jib je bilo. ki so začeli govoriti, da je Pepca na;brž žrtev svojega bivšega gospodarja- Pred dnevi pa je prejelo državno tožil- stvo najprej anonimno ovadbo proti starejšemu gospodarju, pozneje pa konkretnejšo izjavo nekega zaradi vlomov na tri leta obsojenega kaznjenca iz mariborske kaznilnice. Ta je obdolžil gospodarja, da je v zvezi e tajnostjo, kako je izginila Pepca Turnško-va, da je njo umoril in zakopal v neko jamo v golovških hribih. Orožniki v Škofeljci so na zahtevo državnega tožilstva uvedli najstrožje in zaupne poizvedbe- Zaslišali so več prič, tako mater Ano Turnškovo in brate- Pepca je takrat, ko je šla k svojemu bivšemu gospodarju, pustila nekaj denarja in vse perilo doma. Prav tako tudi hranilno knjižico, ki bo nač imela veliko vlogo pri nadaljnjem razpletu zadeve. Zaslišani so bili tudi nekateri va-ščani dotičnega naselja- Včeraj pp so orožniki napravili pri starejšem gospodarju hišno preiskavo- Našli so pri njem dve hranilni knjižici z večjimi vlogami in precej gotovine. Sicer pa preiskava ni prinesla pozitivnega uspeha. Pri zaslišanju je stari gospodar odločno zanikal vsako krivdo in udeležbo pri morebitnem umoru- S Pepco^da ni imel ves čas, ko je bila pri njem v službi, nikakega intimnega razmerja. Zanikal je tudi druge očitke. Njegov tovariš, mlajši posestnik, je z njim ovaden, da sta skupaj nagovariala sedanjega kaznjenca Jevšaka k roparskemu umoru trgovke Cernetove v Dobrunjah. Letos maja je bil Jevšak zaradi raznih vlomov obsojen na tri leta robije. Zaradi prikrivanja in nakupa sumljivega blaga sta bila ž niim na zatožni klopi tudi oba arefranca- B>la pa sta oproščena. Videti je. da gre nekoliko za maščevalen akt kaznjenca, na drugi strani pa eo okoli Škofe'ice že dolgo časa krožile vesti da je bila Pepca Turnškovs umorjena. Koliko se bo posrečilo to zagonetko Pepce Turnškove razvozlati, bo pač pokazala nadalinja preiskava. ško?elzski orožniki nadaliuieio poizvedbe in bodo prihodnje dni preiskali vse jazbine v golovškem hribovju. da morda najdejo truplo umorjene Pepce Turnškove. a sejmska tatica m zapahi V Litiji so aretirali žensko, ki je s svojimi pomočniki nakradla na sejmu za majhno zalogo blaga Litija, 30. decembra- Na decembrskem sejmu v Litiji eo aretirali naši orožniki Hrvatico Jožefo Hajdinjakovo, ki je osumljena, da je izvršila več tatvin pri kramarjih in sejmarjih- Z aretiranko so dobila oblastva v roke pretkano sejmsko «rako. ki je imela tuai nekaj pomagacev-Dosedanja preiskava, ki ee je vršila pri na-Šf>m okrajnem sodišču, je pokazala zanimivo sliko, kako ravnajo taki dolgoprstneži- Zdaj so prepeljali Hajdinjakovo v ljubljanske sodne zapore- Večina okradenih kramarjev je doma iz Ljubljane in bo s tem, ker ima zadevo v rokah liubliansko sodišče, nadaljnje zasliševanje olajšano. Hajdinjakovo so aretirali šele potem, ko e bilo izvršenih na našem se.imu že ducat tatvin in so b;Ie te prijavljene našim orožnikom. Budni organi so jo zasačili v trenutku. ko ei je na slojnici Marije Kopačeve z Novega mesta prisvojila črno pleteno ogrinialo. Nekaj časa ga ie ogledovala, po-em pa si ga je v trenutku, ko je imela kramarica precej posla, odela na ramena in e hotela iz?initi v gneči, pa je padla v roke orožnikov. Hajdinjakova je hotela plet plačati, pa ji ni nič pomagalo. Morala je v zapor Na njej in pri njej so našli kar majhno ■skladišče jopic, robcev, bluz in drugih oblačil. Tudi nekaj denarnic so našli pri njej- Hajdinjakova ni doslej še ničesar priznala. Vse taji. tudi tisto, kar ji je dokazano- Zanimiv je primer z go. Končarjevo z Brega. Tej je bila ukradena v gneči denarnica z nekaj stotaki in železniško legitimacijo-Končarjeva je prijavila tatvino orožnikom. Pri Haidinjakovi so našli denarnico, ki jo je prepoznala Končarjeva za svojo- Hajdinjakova pa kljub temu zatrjuje: >Ne, ta denarn;oa je moja-« V teku pre;skave pri tukajšnjem sodišču en prišle na dan še nekatere druge zanimivosti. <"Ma=ajo se še druge osebe, ki so postale žrtve žepariev na usodnem seimu-Zdaj se ie spet z^lasilo neko dekle iz Pustega Javorja v Temeniški dolini, ki je pri- šlo na sejem kupovat zimsko perilo. Izjavilo je: »Pred Kavškovo trgovino je bilo precej ljudi. Nastala je gneča, in ko sem se izmotala iz gneče, sem segla v žep, a denarnice in štirih stotakov ni bilo več. Kakor brez glave in vsa žalostna sem se pri priči vrnila domov.« Zanimiva je izpoved neke natakarice v tuka".iji ugledni gostilni. Ko je ta zaznala za številne tatvine na sejmu, je izročila oblastvom novo pleteno jopico in nekaj drobiža- Povedala je, da ji je oboje izročila za nagrado neka hrvatska sejmarka. Vse dopoldne je nosila k njej shranjevat razno blago. Med drugim ji je prinesla tudi tri dežnike- »Enega sem kupila za očeta, enega za mater in enega za brata,« ee je opravičevala podjetna sejmarka- Dalje ji je prinesla tudi več predpasnikov, jopic, čevljev in drugega blaga. Okrog poldneva pa se je Hrvatici začelo muditi. Zbasala je vse v tovor. natakarico pa je naprosila, da ji je odnesla blago na postajo ter ga je v njenem imenu predala kot prtljago v vlak. Za namembno postajo je napovedala Čakovec. Zdaj se je ugotovilo, da je bila podjetna sejmarka pomočnica Hajdinjakove- Preiskavo aa to potnico vodiio orožniki v Čakovcu- Vse kaže. da so bili žeparji na litijskem sejmu prav poklicni tarovi. Pravkar je namreč prišlo iz Čakovca obvestilo, da je Jožefa Hajdinjakova res tja pristojna, a da je pri svojih domačih- Torej so navedbe aretiranke lažne in si je tatica nadela drugo ime. Aretiranica ie tudi v liubljanskih sodnih mporih navedla, da je bila namenjena iz Varnždina v Ljubljano. Na not da je odšla, da bi se zdravila pri ljubljanskih ušesnih special;stih. Vso pot od Čakovca do Litije da je prehodila peš. V Litiji da se je ustavila le raradi sejma, kjer da 60 io po ne-do^nem aretirali. Hajdinjakova. če se eploh tako piše. oride zdai pred sodnike. Da ie ta zvita ptička za zapahi, so naši kramarji, ki jih je spravila ob toliko blaga, gotovo prav veseli. ariftor preko nedelj© Maribor, 20. decembra. Zbor mornarjev V salonu pri »Novem svetu« je bil danes dopoldne občni zbor delavne mornarske sekcije Jadranske straže. Vodil ga je agilni predsednik sekcije Drago Jug, ki se je v uvodu s toplimi besedami spomnil blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra •!. Uedinitelja, čigar spomin so zboro-valci počastili stoje z nekajminutnim molkom Nato je iz svežih mornarskih grl gromko zadonel trikratni »Živio« mlademu ljubljenemu kralju Petru II. Sledila so poslovna poročila Kot prvi je poročal p-redsednik Jug o sekcijskem delovanju, ki je bilo zelo živahno, saj se je število članstva od ustanovitve do danes pomnožilo od 60 na 130 Vestni sekcijski tajnik Slavko Rozman je podrobno poročal o sekcijskem delovanju kakor tudi o socialni akciji Mornarski zbor sta toplo pozdravila Janko Pire v Imenu mariborskega oblastnega odbora, dr R a poteč pa v imenu mariborskega krajevnega odbora JS Sledilo je blagajniško poročilo marljivega blagajnika Janka žago ve a Iz poročila je razvidno zadovoljivo gmotno stanje sekcije Poročilo nadzornega odbora je po<1al H fl b 1 ln predlaeal razrešni-co s pohvalo Tajnik Rozman je še prečital izpremenjena pravila, nov poslovni red in nova pravila socialnega sklada, ki so se sprejela. V debati, ki je sledila, je zastopnik oblastnega odbora Pire nagla-šal, da je mariborska sekcija najmočnejša mornarska sekcija v naši državi in da z obmejnega severa daje pohvalne pobude našemu jugu. Pri volitvah je bilo Izvoljeno vodstvo z mnogozaslužnim predsednikom Jugom in podpredsednikom Jerebom na čelu. V tretjič zabranjeno Danes bi ee morale vršiti skozd Maribor kolesarske tekme mariborske Kolesarske podzveze. Iz razlogov policijskega cestnega reda je predstojništvo mestne policije v Mariboru tekmo prepovedalo. Sinoči se je vršila na Reki ob lepi udeležb! motociklističnih prvakov slovesna razdelitev nagrad zmaeovalcem prve pohorske motociklistične dirke. Sedem tisočakov v govejem mehurju Prekajevalec pri tovarnarju Tavčarju, 601etni Ivan Leonhartsberger, kl stanuje v Frančiškanski ulici 14, je prijavil policiji, da so mu neznani kradljivci vlomili v kovče? ter odnesli 7100 dinarjev v gotovini. ki jih je imel spravljene v govejem mehurju. Goveji mehur z dragoceno vse- bino je bil skrit pod perilom. Kovčeg Je bil zaklenjen z močno ključavnico in je bil v sobi, kjer je skupaj z Leonhartsber-gerjem stanovalo še pet drugih mesarjev. Na mesto vloma 6ta takoj prispela vodja krim.nalnega oddelka Franc Cajnko in daktiloskop Grobin, ki sta uvedla preiskavo ter dognala tole: Leonhartsberger je 29. t. m. zvečer skupno z ostalimi mesarji šel na delo v Jurčičevi ulici. Sobna vrata, kjer stanujejo mesarji, je zaklenil mesar Ivan Hojnik, ki je izročil ključe kakor običajno hišnici Mariji Kolarjevi, ki stanuje v isti hiši in ki je šla pozneje pospravljat. Ko je stopila v sobo, je naž.la odprta vrata. Kolarjeva pa ni polagala na to nikake važnosti, ker so vrata, kakor pripoveduje Kolarjeva, bila večkrat odklenjena, čeprav so mesarji pri odhodu ključ vetino oddali. Kovčega ni pregledala, ker ni vedela in tudi ne slutila, da bi se bila medtem izvršila kakšna tatvina. Da je dragoceni goveji mehur izginil, je opazil šele Leonhartsberger, ko je prišel domov spat. Storilec je izvršil tatvino na ta način, da je s ponarejenim ali pravim ključem odprl sobna vrata, nato pa je s silo odtrgal ključavnico na kovčesu ter se polastil govejega mehurja, čudno je, da ni vzel tudi zlate ure, ki je bila v kovčegu, in drugih vrednostnih predmetov, ki so nedotaknjeni ostali v sobi. Specialisti na mesnice V zadnjem času se kar zaporedno izvršujejo vlomi v razne mesnice na mariborski periferiji. Očitno gre za eno in Isto vlomilsko družbo. V noči na nedeljo so najprej vdrli v Pleterškovo mesnico na Radvanjski cesti, kjer so odtrgali zapah Vdrli so v notranjost in vlomili v blagajniški predal, kjer pa niso našli niti pare Potem so se oglasili pri mesarju Viherju na Ruški cesti ter se na isti način prikradli v notranjost mesnice, kjer so odnesli za 150 dinarjev drobiža. Mesenino eo pustili pri miru. Mariborska policija Je vztrajno na delu, da izsledi to rokovnjaško družbo. Strupena pijača 2ena obratovodje R. I. je segla po nekih strupenih zdravilih ln jih v preveliki količini izpila. Nezavestno so jo prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico. ZA SILVESTROVO NE POZABITE OGLEDATI SI VESELO EN ZABAVNO KOMEDIJO WILLY Elitni kino Matica TELEFON 2124 Predstave ob 4., 7 «4 in 9 \\ REZERVIRAJTE VSTOPNICE! Predprodaja od 11. do y2lS. ure Beograd ob zatonsr leta 1934 Napredek prestolnice _ Najialostnejše leto Življenje beograjskih slovenskih društev Beograd, ob koncu decembra- Naša prestolnica je še vedno v vsesplošnem razvoju. Od leta do leta dobiva novo, modernejše lice- Stari Beograd izginja in iz prestolnice počasi vstaja velemesto z vsemi značilnimi lantnoetmi. Tudi v letu 1934. je Beograd močno napredoval. Pri razvoju ga je sicer ovirala nekoliko gospodarska kriza, ki ni prizanesla nikomur, a vseeno lahko ugoto imo znatno napredovanje. Nove palače, monumentalna poslopja, posebno pa novi, že otvor.ieni zemunski most so najvidnejši znaki njegovega napredka. Letos je bila dovršena krasna trinadstropna palača Privilegirane igrarne banke, v katero se je banka preselila že pomladi. Njena monumentalna fasada krasno izpolnjuje vogal Dečanske, Aleksandrove in Vlajkovičeve ulice- Nasproti zborni cerkvi je zrasla palača, k' služi kot rezidenca poglavarju srbske pravoslavne cerkve. Zidana je v pozno bizantinsko-romanskem slogu in do-minira v okviru kalemegdanske četrti. V ulici kraljice Natalije je dovršeno trinad-stmpno poslopje ženskega učiteljišča. V Po-enkarejevi ulici so postavili jezuiti cerkev, posvečeno Mariji Bogorodici, in ta je po svoji prostornosti nedvoumno največja katoliška cerkev v prestolnici. Nasproti beograjskega kolodvora so ©ez:dali trinadstropno palačo, ki bo služila kot invalidski dom. Pročelje. slično palači OUZD. izpopolnjuje celotno fronto pred kolodvorom, kar napravlja na slehernega tujca, ki prvič stopi na pre-6tolnična tla. najboljši vtis. V Frankopano- vi ulici je dovršena petnadstropna stavba: Novinarski dom- Povsem moderno pročelje je v skladu s palačami, ki sto;e na obeh straneh te upre. Društvo beograjskih inže-njerjev, arhitektov in stavbenikov je pred dobrim mesecem dograd:lo še^lnadstronno Palačo poleg znanega beograjskega hotela »Eksrelsiorc v ulici kraUa Ferdinanda Naj-marriSo gradbeno aktivnost je opaziti na A'ek«.androvi nl;ci. ki je ena nailenših. najdaljših in naiprometneiš'b. Tu stoji še vedno nedovršeni novi narlament, katerega temnimi kam^n ie bil vzidan let« 1907 Pol^g te stavbe se vidno strukture nove pravoslavne cerkve sv. Marka. Dograditev obeh noslonij. ki bi pomen;li za prestolnico krono n'f>n;h «tnvb. ie že dolgo ^a^a nrpri. met ni "^'f^n^^p rf<*kiis?'p "n nnIpTrpl-p zadntpm sp jp vprpSanip ponovno pretresalo in upati je po izjavah tnerodaj- nih činiteljev, da bo v kratkem rešeno po-voljno, tako da se bo še v teku prihodnje pomladi začelo dozidavanje in končna dela na obeh stavbah. Tudi ostali predeli na Aleksandrov: cesti čakajo na svojo izpopolnitev. še danes kvarijo pogled na to 6icer kra6no, z a6faltom tlakovano ulico nizke hišice, ki eo ponekod prave podrtije- Tu so predvidene krasne palače, od katerih bodo nekatere začeli zidati že v začetku prihodnjega leta. Ahilova peta za našo prestolnico je Se vedno trikotnik, ki ga sestavljajo nizke hiše v ozadju Terazij, na oglu Knez Mihajlove in Kolarčeve ulice- Tu etoji znana beograjska gostilna »Arbenija«, v kateri so se svojčaa sestajali najodličnejši politiki predvojne Srbije. Zdaj kazi ta skupina nizkih hiš celotni pogled na Terazije — 6redišče prestolnice. Dosedanji lastnik »Arbanije« se trdovratno upira prodati svoje poslopje komurkoli in stavlja za odkup skoraj nesprejemljive pogoje. Samo odkupnina za ta prostor pomen ja celo bogastvo, saj gre cena kvadratnega metra visoko v tisoče- Beograjska občina bo morala v sili, da spravi vendarle enkrat to kočljivo vprašanje 6 sveta, poseči po pravici razlastitve. Preteklo leto je bilo v zgodovini naše prestolnice brezdvoma najžalostnejše. Kakor je v letu 1915 navdajala vse Beograjčane groza in obup. ko je avstrijska artiljerija metala bombe in granate na prestolnična tla in rušila njihove domove, tako jim Je letos navdala njihova srca silna tuga in žalost, ko so sprejemali in potem spremljali na zadnji poti svojega vladarja- Beograjčani so ljubili svojega kralja in bili ponosni nanj, ko so ga čestokrat videli 6redi beo grajskih ulic nasmejanega, živahno odzdrav-ljajočega narodu, ki mu je oduševljen vzklikal. Zato bo leto 1934. zapisano v analih beograjske občine kot najčrnejše leto. Življenje beograjskih Slovencev je bilo v preteklem letu izredno živauno. Vsa beograjska slovenska društva »Edinost«, »Pro-eveta«, »Cankar« in »Triglav« eo ee kosala med 6eboj v svojem prosvetnem in tudi humanitarnem delu- Prireditve, bodisi zabavne, prosvetne ali dramatske, so bile obiskane izredno povoljno. Društvo »Edinost« je priredilo v preteklem letu šest prireditev in s tem doseglo prvo mesto med beograjskimi društvi. Za letošnji Silvestrov večer vabita na svojo prireditev »Edinost«. ki ga bo priredila e krasnim sporedom v prostorih kavarne »Akademije nauke« v Knez Mi-hajlovi ulici in »Cankar«, ki ga bo priredil v prostorih hotela »Petrograd« nasproti kolodvora. Poleg samostojnih prireditev eo vsa društva pomagala organizirati nastope mariborskih malčkov - harmonikarjev in trboveljskih elavčkov. Oba nastopa 6ta bila pravi triumf- Beograjčani eo brez razlike najiolnili štirikrat prostrano dvorano v palači »Kolarčeve narod, univerze« do zadnjega kotička in na polna usta hvalili muzikal-nost in korajžni nastop naših otrok. Vprašanje fuzije v6eh slovenskih prosvetnih društev v eno močno reprezentativno društvo, ki ga ie sprožilo naše najstarejše društvo v prestolnici »Cankar«, je stopilo nekoliko v ozadje. Dasi so bili že napravljeni koraki, ki naj bi rešili to vprašanje, so se pojavile nove težave in tako se zdi to vprašanje za dogledno dobo nerešljivo. Tudi začasni meddruštveni odbor, v katerega eo delegirala posamezna društva svoje predstavnike. ne deluje več. Zdi ee, da so odpravljena vsa nesoglasja, ki so se kazala v preteklem letu in so 6e društva posvetila povsem notranji organizaciji in društvenemu delu, ki se zrcali v zunanjih nastopih- V minulem letu je zaspal tudi prvi slovenski tednik, ki ga ie začel izdajati jeseni 1933 podjetni inž. dr. Fran Podbrežnik. — »Beograjski slovenski tednik« je izhajal pol leta. Dasi se vsepovsod kažejo potrebe in klici po slovenskem glasilu v Beogradu, je lisi vseeno naletel na veliko nerazumevanje in tudi na nasprotovanje. RIPPA je kartoteka brez kartonov ali knjiga brez posebnega indeksa Najpopolnejši pripomoček pri vsakem knjigovodstvu. Nudi vam sigurno tn brzo kontrolo ter prihranek na prostoru. Praktična navodila in pojasnila daje brezobvezno knjigovodstvo tvrdke M. TIČAR Ljubljana, Selenjburgova ulica štev. L Obenem vam ta tvrdka priporoča svojo veliko zalogo raznih trgovskih knjig in vseh pisarniških in tehničnih potrebščin. Fantovsko kfanje v Strahinju Kranj, 39. decembra. Strahinje, četrt ure od vlaka oddaljena vasica, je na Štefanovo doživela skrajno žalosten primer fantovske podivjanosti. V gostilni Lovra Ferjanca se je proti večeru zbralo precej ljudi, zlasti tudi fantov. Okrog 21. ure je prišla nova gruča. Nekaj časa so mirno pili, okrog 21. pa začeli raz sajati. Glavni izvivač se je dvignil in zakričal: »Kdo bo mojega brata?« V tem je zgrabil nož, vrgel liter na tla, nakar sta oba brata sunila vsak eno mizo in jo prevrnila. To je bilo znamenje za boj. Štirje pretepači so z noži najprej oklali gostilničarja in njegovo ženo. V tem je prišel v gostilno mesar Ivan Pretnar iz Naklega. Ko je videl strahovito razsajanje. je dvakrat ustrelil z repetirko v strop. Zdajci so se pretepači obrnili proti njemu, on pa je zbežal. Na sosedovem dvorišču so ga dohiteli, ga podrli na tla, klečali na njem. ga vlekli za lase in mu z nožmi zadali enajst ran po rokah, nogah, za pleča, v rebra in po glavi. Siromaku je prihitel na pomoč Peter Drinovec. ki ie ranjenca odnesel na svoj dom. Tam so Pretnarja hitro za silo obvezali. Kri mu je odtekala kar v curkih. Iz Kranja so pripeljali zdravnika dr Beziča, ki je šele ranjenca prav previl in mu rane zašil. Pretnarjevo stanje je še vedno skrajno resno. Če pa ostane pri življenju, bo skoro gotovo pohabljena njegova levica, ker ima mišičevje prerezano do kosti. Kako ljubijo nekateri fantje nož. kaže že naslednji primer: Na Božič je neki po-divjanec brez vzroka razparal psu trebuh Na vesti pa ima še ta greh. da je pomladi nekaterim posestnikom oklal tri krave Za bodel je tud< nekega fmta -7 Predoseli. ko ie prijel v Vaklo na 'gro. Taka podivja nost se ne da opravičiti niti s pijanostjo. Današnji številki je priložila uprava »Jutra« položnice za obnovo naročnine za leto 1935. One naročnike, ki imajo še kak majhen zaostanek za pravkar minilo leto, prosi, da ob začetku novega leta poravnajo tudi tega. Hkrati vabi vse prijatelje in čitatelje dnevnika »Jutra«, ki dozdaj niso še bili naročniki po-nedeljske izdaje, da se naroče tudi nanjo. Vsakogar mora zanimati, kaj se je dogodilo ob nedeljah doma in po svetu, zato mu je potrebno tudi ponedeljsko »Jutro«. Dogodilo se je, da je marsikdo prezrl smrt prijatelja in znanca, ker ni imel ponedcljske izdaje »Jutra«. Tako tudi ne morejo pogrešati ponedcljske izdaje športniki in ljubitelji športa vobče. Naročnina se ne spremeni in ostane pri dosedanjih nizkih cenah: mesečno 4 Din po pošti, z dostavo na dom po raznašal. cih 5 Din. — Uprava »Jutra«, ponedelj-ske izdaje. 15 let prve slovenske šale za slepce Petnajstletnico ustanovitve prve slovenske osnovne šole za slepe smo praznovali v Kočevju z dvema lepo uspelima akademijama v dneh 15. in 16. decembra na tukajšnjem zavodu za slepe Na akademijah so nastopili le slepi šolarji in so opravili vse točke, tako da ni bilo opaziti, da so nastopajoči slepci. Res je, da narava tistim, ki jih pri enem čutu prikrajša, pri drugem doda. Vsi nastopajoči so pokazali nenavadno razvit posluh in čut za glasbo. Vse točke, ki jih je izvajal mladinski pevski zbor, deški oktet, citraški kvartet, harmonikar, pianista, ki sta igrala četveroročno, pa tudi recitaciji in obe dejanji »Snegul-čice« so vsem ugajali. Obiskovalci akademije pa tudi niso štedili s priznanjem. Za pričetek akademije je v lepem nagovoru pojasnil njen pomen zavodov ravnatelj Jelo Janežič in prikazal vse vzgojno delo na tej naši edini zdravstveno pedagoški ustanovi. Ob zaključku se je njemu in vsem nastopajočim za tako lepo predna-šanje zahvalil sreski šolski nadzornik g. Betriani. Obeh prireditev so se udeležili vsi zastopniki kočevskih uradov, ustanov in društev ter zastopniki cerkve. Zavod za slepe so ustanovili v Ljubljani kmalu po prevratu 1. 1919. in so ga namestili v nekdanjem franejožefovem zavetišču, v sedanji ženski bolnišnici. Nekaj časa je bil zavod tudi v vojašnici vojvode Mišiča. Ker pa so tiste čase v Ljubljani nujno potrebovali prostore za žensko bolnišnico in porodnišnico, so zavod, v katerem so bili invalidi in otroci, leta 1922. preselili v Kočevje, kar je bilo sicer škoda: ker tak zavod, ki je vzgojna in zdravstvena ustanova hkratu, spada le v kulturno središče, kjer so tudi drugi zavodi, kakor univerza, laboratoriji medicinske fakultete itd., ki bi mogli vzporedno koristno delovati za slepe siromake. V Kočevju so zavod namestili v bivši nemški lesno obrtni šoli, po sedmih letih pa so zaradi pomanjkanja prostora invalidski oddelek razpustili. Na zavodu sta osnovna šola in obrtna šola, v kateri se po končani osnovni šoli v nekaj letih izuče slepi v košarsko pletarski stroki, deklice pa ženskih ročnih del. Na zavodu je okrog 40 gojencev in imajo vse tri učne moči dovolj dela, da dosezajo tako odlične uspehe, kakršne je videti ob petnajstletnici naše edine vzgojne in človekoljubne ustanove za najbednejše med bednimi. 10 zapovedi za avtomobiliste Italijanski avtomobilski klub je dal svojim članicam in ljubiteljicam avtomobilskega športa na pot nekaj dragocenih in zlatih naukov, ki veljajo na vožnji seveda prav tako tudi za avtomobiliste. Voditelji italijanskega avtomobilizma — ki je zaradi domače industrije in krasnih cest precej živahnejši kot pri nas — priporočajo vozačem, posebno pa vozačicam: 1. Načelo za vsakega avtomobilista je, da rastejo možnosti nesreče v kvadratnem razmerju s hitrostjo. Nihče naj ne pozabi tega osnovnega pravila! 2. Za volanom ne bodite raztreseni ali zamišljeni! Ne mislite na smrt oboževane gospe Pompadour, temveč na svojo in na kožo vseh, ki se vozijo z vami. Ne pozabite tudi, da je vsak pešec raztresen in da boste, če pride do karambola, skoraj zmerom krivi vsega samo vi. 3 O pešcu, ki ga v hrbet vidite pred seboj, morate misliti, da je gluh. Če vam prihaja nasproti, ga smatrajte za slepca. Posebno pa se bojte nenadoma prebujenih otrok in brezskrbnih voznikov, ki dremlje-jo na vozovih. Previdni bodite, če srečate živino, ki jo ženejo napajat, ali pa ljudi, ki se vračajo »napojeni«. Če zagledate pred seboj kolesarja, pomislite hipoma na vse neumnosti, ki bi si jih utegnil privoščiti na vaš račun. 4. Kadar je mnogo ljudi na kupu, bodite previdni in nezaupljivi. Zavedajte se. da vozite med samimi pričami, ki vas bodo obremenjevale, prav rade celo po krivem. 5. Če šofirate voz za potrebo, ne silite trdovratno, da bi drugim pokazali, kakšna je največja brzina avtomobila, če preveč tro-šite motor, vam bo prehitro odpovedal: razen tega pa boste še dokazali, da se hočete bahati kot otroci s stvarmi, ki tega ne zaslužijo. 6. Kadar dirjate kot obsedeni po cesti, imejte na umu, da vas čaka za vsakim drevesom dedič. 7. Ne sramujte se in pustite vsakomur, da vas prehiti, če ga veseli. Boljši je ta trenutek koncesije kot vrsta koncesij, ki so neizogibne pozneje. Morda ne veste, da je previdnost iznašla zavoro, ošabnost pa kompresor. 8. Asfalt je spolzek in na njem je najboljša prilika, da se spomnite na svetopisemsko resnico o prahu in pepelu Zato — ustavite plin! 9. Vsak ovinek na cesti je past: bodite prepričani, da vas čaka za vsakim ovinkom starec, otrok ali pa voz. Zato bodite oprezni in držite volan vedno krepko v rokah! 10 Na nrehodih ob železnici mislite zmerom. da mora vlak nriri vsak hip — če-nrav je pravkar vozil mimo vas. Dobro nožna io Italijani prijateljice ter?a elegantnega športa! V Santi Monici, slovitem kopališču na obali sončne Kalifornije, je prejel neki novorojenček nenavadno darilo pri krstu. V zibelko so mu položili dve majceni roka-vički — za boksanje ... Rokavički je daroval krstni boter otročička, Maks Baer. Mati novorojenca je rdečelasa Clara Bow, znana igralka vampirskih ženskih tipov v filmu, oče pa predstavljalec cowboyev Rex Bell. Ker nastopa Baer ne le kot boksar, ampak tudi v filmu, pozna izvrstno očeta in mater ter je radevolje sprejel prošnjo, naj bo novemu zemljanu krstni boter. Haas Hauptmann: V zadnji uri Weruer je pisal. V elegantni obleki je sedel za pisalno mizo Pero je oklevalo skdfrb pri vsaki besedi. Zdaj pa zdaj je dvignil levico pred oči ter potisnil palec iB kazalec v očesni duplini. Zelene steklene kroglice v bronastem plašču mizne svetilke so žarel r preko svetlega kroga v temo Pri nogah gospodarja je sanjal Limbo, da zasleduje zajca. Njegove dolge noge so drgetale in slišal se je čisto tih skomlajoč Iajež. Werner je odložil peresnik in prebral pismo: ►Ljuba, dobra Amelija! Imenujem Te tako, ker sem v teh zadnjih urah svojega življenja razmišljal o tem, kaj bi mi Ti lahko bila, če bi mi moj nesrečni temperament dopuščal, podvreči se Tvojemu vplivu. Slabo sem Ti poplačeval Tvojo potrpežljivost in popustljivost. Odpusti mi. Nemirnost mojega značaja se je branila Tvoje mile maternosti. Branim se je še v tem trenutku, čeprav verjamem, da bi Ti uboštvo prav tako voljno trpeia z menoj, kakor si prenašala mojo robatost in nezvestobo. Občutim kot neizbrisen zločin, da sem Tvoje in svoje premoženje zapravil z blaznimi Špekulacijami in da zapuščam Tebe in najinega fantka zdaj skoro brez sredstev. Vendar se s polno zavestjo pripravljam na to, da bom zaradi okoliščin avoje prostovoljne smrti še povečal krivdo nasproti Tebi. Morda Ti bo pa prav to pomoglo k temu, da boš laže prenašala to katastrofo. Ti boš morda naposled spoznala, da nisem bil vreden Tvoje velike ljubezni, in me boš tako kot grdo epizodo v svojem čistem življenju hitreje pozabila. Kolikor je moje zagrenjeno in proti usodi vpijoče srce še zmožno mehkega čuvstvovanja, upa v srečo za Tebe in Te prosi, da varuješ pred najinim otrokom lep spomin name. Bodi zdrava! Werner.« Dal je pisanje v kuverto. Pismo je zapečatil in nato tehtal v roki, kakor bi se čudil lahki teži te življenjske izpovedi Potem je položil pismo na pisalno mizo, s težavo vstal, se stegnil m razširil roke, kakor bi hotel še enkrat vse, kar je v sobi, pritismiti na prsi. Limbo se je zaradi šuma, ki ga je povzročil gospodar, zbudil in se stresel, da so njegovi dolgi uhlji zaploskali po glavi. Werner je pozvonil. Njegov stari služabnik je stopil takoj nato v sobo s površnikom čez ramo in s klobukom v roki. Baš je še videl, kako je držal Werner ^hvo svojega zvestega psa in jo poljubljal na rjavo dlako na čelu, potem pa planil po-koncu kakor zasačenec. »Ne vem. če se bom lahko vrnil do jutrišnjega večera,« je rekel Werner, ko >e bil zlezel v površnik. Potem je dal klobuk sa glavo in si začel natikati rokavice. »Ali moja žena že spi?« je vprašal raztreseno. »Milostiva še bere...« je odgovoril služabnik. »Takoo...« \Vemer je premišljal. »No ... seveda ... ničesar ji ni treba reči, Franc... Jutri po zajtrku ji daj to pismo .. Ali si razumel?« »Jutri po zajtrku,« je ponovil starec in stegnil vrat proti pisalni mizi, kakor bi si hotel natančno zapomniti prostor, kjer leži pismo VVerner je bil pripravljen za odhod. Zakopal je roke v žepe svojega površnika in gledal neodločno po vseh kotih sobe. »Ali milostljivi gospod še kaj želi?« je poizvedoval Frana NVerne* se je zganil: »Ne... ne...« Obrnil se je proti vratom. Služabnik ga je prehitel in jih odprl. Ko je stopil iz S'be je zdajci začel oklevati; nagio je položil roko na starčevo ramo fn rekel z nenavadno otožnim glasom: »No. zbogom, Franc... Napravi, da bo pravi« Potem je dejal lovskemu psu, ki ga je dregnil z nosom v nogo: »Bodi miren. Limbo, tvoj gospodar pojde sam ...« Služabnik je gledal ves v skrbeh za njim. Pozna! je že dolgo, dolgo let vse Wernerjeve lastnosti; takega pa še ni videl nikdar... Planil je k pisalni mizi. prijel pismo m ga vrtel na vse strani, kakor bi mogel z zapečatene kuverte razbrati pojasnilo ra čudno obnašanje gospodarja. In Limbo je pritisnil svoj gobec na rob mize in začel ječati, kakor bi tulil v mesec.., * Wemer se je peljal h Katiki. Majhna večerja ga je čakala v biedermeierski sobi, s katero je ljubimko presenetil šele pred tremi tedni. Katika je bila razkošno oblečena. On je hotel tako, tudi če sta bila čisto sama doma. Ko je vstopil, mu je takoj pritekla nasproti, objela njegov vrat s svojimi lepimi rokami in mu ponudila vedno se smehljajoča usta. Ah, tako neizmerno Ijuni življenje! To življenje, ki se z njim igra kakor otrok z otrokom, kakor mačka z miško. Njeni zlatoplavi lasje so se svetili, njene modre oči so se bliskale, njen beli tilnik se je bleščal, njena morskozelena obleka se je nežno pritiskala na lepoto njenega cvetočega telesa. Z nagubanim čelom je bil Werner vstopil — smehljaje se je zdaj sedel nasproti čarovnici. Kozarca sta žvenketala. Kakor s pisanimi žogami sta se obmetavala z dovtipnimi in nežnimi besedami in na mostu, po katerem so njuni pogledi hiteli sem in tja. je gorelo tisoč plamenov. Nista slutila bledega gosta, ki se je bil potuhnil nekam v senco in čakal na svoi čas. Tedaj je rekla Katika: »In marca, kaj ne, bova naposled odpotovala na Sredozemsko morje?« »Marca ...« je ponovil VVerner. Bilo mu je. kakor bi bila polovica žarnic ugasnila. Grozna tihota je zazehala v sobo. Čutit je, kako je nekaj hladnega zaščemelo v njegovih žilah »Kaj ti ie?« je vprašala Katika v skrbeh in vstala. Napravil je znak, naj sede, pogledal ji je čvrsto v oči in jo prijel za roke, »Ali me ljubiš?« N odgovorila. Otroška teamoba je btla v njenih očeh. »Ali me ljubiš?« je ponovil Werner. Toda Katika je prisluhnila mimo njegovih besed v skrivnost njegovih misli. Ta skrivnost je zagorela vanjo kakor oči roparske živali iz globoke temine — zveri, katere postave in velikosti ne vidiš, katere nevarnosti ne moreš oceniti. Werner je izpustil njene roke in se naslonil nazaj. »Ni mi dobro...« je rekel, »bodi tako prijazma ki mi daj malo kolin-ske vode.« Ne da bi odvrnila pogled od njega, je Katika vstala, avtomatično, kakor bi jo dvignile vzmeti. V njej je vstajala groza, katere vzroka ni mogla dognati Šla je k vratom. Ln zdajci — že se je bila njena roka dotaknila kljuke — jo je poklical neki glas. slišen le njej. Hitro se je obrnila: Wernerjeva roka se je naglo odmaknila od njenega kozarca in skrila košček belega papirja v telovnikov žep. »Kaj počenjaš?« je zakričala. Skočil je k njej, jo objel, stisnil k sebi. jo obsul z viharnim zatrjevanjem ljubezni in jo začel moledovati, verno, kakor bi momljal molitve obupanec, naj umrje ž njim. Njena glava je mirno ležala na njegovi rami. Med prisluškovanjem njegovim viharnim besedam se }e otresla vsega strahu, kakor bi se znebila tesne obleke. Pobahala se ie pred svojo dušo z zavestjo. da ima neomejeno moč nad tem možem, ki ji je bil pravkar ogražal življenje. In zdaj se je zastnejala, zasmejala tabo imeli že vsakega psa za leva, vsako mačko za tigra, vsako vejico za strupeno kačo. V kratkem je bil New york prazen, po vsem mestu je zavladala mrtvaška tišina. Ves New YOI"k se je zaprl po hišah, kakor je bil Bennet hotel, le po oknih so se ljudje prestrašeno ozirali po ulicah, da bi zagledali kakšno zver. Proti koncu dopoldneva so se iznova oglasili prodajalci listov. Začudeni in preplašeni so jih ljudje gledali, kako so hiteli po ulicah in še glasneje kakor zjutraj oznanjali najnovejšo senzacijo: Herald je poročal, da je bil postal žrtev obžalovanja vredne mistifikacije in da ni na ju-trnji vesti o zvereh k sreči niti besedice resnice; vse zveri da so lepo doma v svojih kletkah kakor zmeraj. Zara-»kq ie drgetala nri vratih. Potem ni videl več ničesar drugega kakor samo to žalostno in «*o!zno obličje, ki ga ie Iz velikih In obupanih oči prosilo za milost. In bilo mu je, kakor da ni bil še nikdar tako bogat kakor v tem trenutku*. Splošne mnenje je, da so Rumuni zmagali le z veliko srečo. Strokovnjaki trdijo, da bodo Bolgari, ki imajo izredno požrtvovalno moštvo, lahko v torek premagali Grke. Pri Rumunih sta bila najboljša igralca levi branilec Album in srednji krilec Ju-hasz, pri Bolgarih pa so se odlikovali levo in desno krilo ter srednji krilec. Ojačenje naše reprezentance Atene, 30. decembra. AA. Danes Je prišlo ojačenje za jugoslovensko moštvo, ki se udeležuje nogometnih tekem za balkanski pokal. Pripeljala sta se Igrača Marja-novič in Zečevič. Na tekmi med Jugoslavijo ln Rumunijo bo igral Marjanovlč desno zvezo. Danes je jugoslovensko moštvo imelo svoj poslednji trening. Poslednji dve tekmi za balkanski pokal se bosta vršili v torek na novega leta dan Prva tekma bo od 13. do 15 med Bolgarijo in Grčijo, druga pa od 15. do 17. med Jugoslavijo in Rumunijo. rsunba Je sioer vzdržala Uo Konca, paC pa je krilska vrsta kmalu popustila. Postala je žrtev tempa m nasprotnikovih kombinacij Žagar, ki se Je spočetka zaletal in zaigral v lepem stilu, se je kmalu izčrpal, do konca je v tej vrsti vzdržal in bil od koristi edino Zemljak Napad je Igral in mnogo napadal v prvem polčasu, tako da je bila Igra v svojem prvem delu povsem odprta. V drugem polčasu pa je napadalni kvintet zapadel v težkoče, le redko je prihajal v nasprotno polovico Moštvo ii. razreda je bilo v toliko aa slabšem, ker je bilo sestavljeno lz petih klubov in niso poedini deli, razen v začetku igre, našli potrebnega medsebojnega kontakta. Pokazalo pa je, da so v drugem razredu nekateri prav dobri igralci, ki bi jih lahko postavili tudi v naša prvorazredna moštva Pregled drugega razreda Je pokazal očiten napredek. Ligašu se pozna, da pavzira. Od samih treningov se ne da živeti, igralcem so potrebne močne tekme, da se razživijo, da se ohranijo v formi Moštvo Je igralo prvi polčas, še tedaj ni dalo polnovredne igre. Sicer se Je res igralo ves čas fair in brez one ostrosti, ki je značilna za prvenstvene borbe. Zato tudi uspeh ni tolik, kot bi sicer utegnil biti. Toda v drugem delu igre so se črno-beli bolj poigravali kot igrali in so porabili priliko bolj za trening kot za borbo. Nekateri so kljub vsemu v dobri formi, tako Starec, Slamič; drugi so se manj potrudili, v celoti pa so dali mnogo bolj izdelano ln homogeno igro od nasprotnika, kar se Je v ostalem tudi pričakovalo. Prvič je Lipovšek kapituliral že ▼ prvi minuti Napad, izveden po levi strani Je zaključil Jež s precizno streljano žogo. Potem so se zastopniki drugega razreda takoj znašli ln so predvedli dobro igro. Napadi so šli e polja v polje in po preteku dvajsetih minut je reprezentativcem uspel udarec: trenutno zmešnjavo v vrstah črno-bele obrambe je Keravec strumno izkoristil in popeljal žogo v mrežo. V 2«. min. je bil zopet Jež ugodno na strelu in spravil moštvo v vodstvo. Par trenutkov po tem dogdoku je Praunseis izvedel 11-metrovko, ki jo je Starec ubranil. Tik pred koncem si je privoščil Jane-žič solo-akcijo in povišal na 3:1. DrugI del Igre je bil manj zanimiv, črno-beli so bili stalno v napadu, toda odločnih strelcev ni bilo nikjer šele ▼ 19. min je Makovec lepo podano Zemljičevo žogo poslal v mrežo in postavil rezultat. Potem pa kljub neštetim lepim situacijam n1 bilo nič novega. Sodil je g Lukežič. V predtekmi je nastopil črno-beli naraščaj proti Mladiki. Bitko je dobila Mladika z 2:1. Ostale nogometne tekme Zagreb: Concordia : Hašk 2:2 (1:0). Livorno: Rapid (Dunaj) : Livorno 3:2 Taranto: Libertas (Dunaj):Taranto 2:1 Napulj: Hakoah (Dunaj) : Napoli 2:0 Aquila: Sportklub (Dunaj) : Aqufla 2:0. Milano: Hungaria : Milano 1:1. Tekma Je bila za rad' neugodnega vremena predčasno prekinjena Trst: Triestina : Atilla (Budimpešta) 4:1. Pisa: Plsa : Bocskal 4:2. Luchese: Luchese : III. okraj (Budimpešta) 3:1. Rim: Roma : Stuttgarter Kickers 8:3. Sassarl: Sassari : AC Klagenfurt Z:2. Otvoritev nogometne sezone 1935 Na Novega leta dan se spoprimeta aa zelenem polju stara naša rivala Hermes ln Slovan, in sicer s prvima in rezervnima moštvoma, igra se na Igrišču Slovana, in sicer: ob 13. Slovan II. : Hermes II. ob 14.30 Slovnn I. : Hermes I. Tekmi bosta zenimlvi, ker zastopata kluba vsak svoj okraj in bo to borba med Siškarji in Moščam. igra se ob vsakem vremenu. SK Mladika : SK Mara Na Mladiki pa se bosta srečala Mladika ln Mars v prijateljski tekmi. Mars se bo skušal revanžirati za jesenski poraz, ki ga mu je zadala požrtvovalna Mla<^>a. A tudi Mladika se ne bo dala kar t To ugnati. Tekma utegne biti zelo zanimiva. Prične se ob 10.30. DOBRO IN PO CENI to je rudečilo ra lice in za usne Violet - Parts Depot: DROGERIJA KANC, Nebotičnik In židovska ulica. 10832 SK Mars. Jutri gramo z Mladiko. Ob 10. naj se javijo m> igrišču Mladike: Ive, Korel, Miloš, Ivo, Drobež K., Stane, Vrhove, Novak, »gor, Janez, Perko, Gene, Jenko. Reditelji: Stražišar, Herman, Kranjc. Stranski sodnik Klemenčič. Kdor ima opremo, naj Jo nemudoma odda gospodarju ŽSK Hermes (Nogometna sekcija). Vsi igrači se morajo danes javiti načelniku sekcije. Postava: Bodner, Daneu, Petrič, Močnik, Derenda, Zupan, Sočan, Bračič. kar.Goršič. Perharič, Soboda, Mrežar, Za-lokar Postava A: Oblak, Klančnik, Koš-merl, Kretič. Ferjan, Košenina, Glavič, Peteln, Brodnik, Primar, Mokorel, Kariž. po možnosti čebohin. Reditelji: Habicht. ž bona. Martinček. Opremo naj si uredi tekom današnjeea dneva vsak igrač sam — Upr^Til odbor želi vsem članom in prijateljem vedelo ln srečno novo leto. I ■ Frlde največja senzacija, PRVI film 6 v naravnih barvah Muzej živih lutk Zbor litijske strelske družine Litija, decembra. Mnogoštevilno članstvo strelske družine i» Litije, Ponovič, Gradca, Smartna, Grbina in okolice je po6etilo občni zbor, ki se je nedavno nadaljeval. Večina dnevn- reda je bila izčr-ana že na prvem zboru. Pri volitvah novega odbora pa so zbor takrat predčasno zaključili- Dosedanji predsednik g. Gjaja namreč ni hotel sprejeti ponujenega predsedstva, češ. da sklepa zaradi prepičle udeležbe — na zbor je prišlo takrat le okrog 30 članov — na nezanimanje članstva za od-borovo delo. Na ponovno povabilo pa je kakor omenjeno pokazala predavalnica v litijski šoli zanimivo sliko, saj je prišlo na zbor okrog 80 članov in nekaj članic. Po pozdravnih besedah g. Gjaje je čital poročilo o prvem delu občnega zbora tajnik sreski kmetijski referent g. šušteršič. Članstvo je vzelo z zanimanjem na znanje poročilo o lepih uspehih dosedanjega dela. Članov štejemo okrog 130. Vsi so plačali članarino. Krono uspehov dokazuje laslno strelišče v Ravbargrabnu tik nad železniško progo, odkoder je tudi ena najmičnejšib razglednih točk naše Litije. Disciplina je bila prav vzorna. V6em pogojem šolskega streljanja je ustreglo 110 članov. Na strelišču, kjer smo streljali z ostrimi streli, pa je zadostilo pogojem 75 članov. Novega življenja bo prinesel v naše vrste mladinski vod, ki bo porazdeljen v desetine, tako kakor ie pora^oi.onn ostalo naše članstvo, ki sestavlja 15 desetin, to je osnovnih strelskih edinie vse vežbajo naši marljivi rezervni oficirji, odnosno podofi-cirje v rezervi. — Občni zbor je sprejel več predlogov: Kdor ne bo plačal članarine do t. anrila vsakega leta bo črtan iz imenika. Odboru bodo v pomoč razni odseki, kakor finančni *a v7d»-7,»van>'e «treli5ča od- sek za strelski pouk in drogi. Namesto povečane članarine se bo vršila med člani nabiralna akriin da 6e zbere?r» notrebna sredstva za vzdrževanje mladinskega odseka, ki bo dobival patrone in vse ostalo brezplačno. Od letno članarine, ki znaša 12 Din moramo plačati Strelski zvezi po 10 Din od člana, kar ovira napredek podeželskih družin. Našo strelsko družino le uvrstila zveza med mestne organizacije, čeprav smo na kmetih Odbor ie bil pooblaščen za ponovno Intervencijo pri zvezi- Na predlog notarja g dr Grašiča in tajnika cestnega odbor« g. Turka eo prišli v novi odbor- nrednn55ki podravnateli c Gjaia Tvo iur;«t Brisan davVar Hlade. inž. Reber Demi liiri^t Virlpr Jn^kn banovinski tirarWV Tnnnlo s Pnnftvič nre^;1n!5ki nradn'k Tnne .T^tnfknr uČOeli Jn*e fcunan-čič. davkar Vaidetič .ToŽef lndn«trfW Rnaf Parie a ftmarfna. «re«k5 poHn^č^lnik dr Vidmar V'nko fp sren navzdol. — Ob 20. uri Ples v Savoyu. izven. Cene od 36 Din navzdol. Sreda 2. januarja: Zaprto. ★ Ljubljanska opera. Na Silvestrovo zvečer ob 21 opereta »Pri belem konjičku«. Pestro dejanje, temperamentna glasba. V glavnih partijah nastopijo Poličeva, spa-nova, smerkoljeva, Gostič, Magolič, peček in Simončič. Dirigent kapelnik štritof, režiser profesor šest, koreograf Golovin. Cene znižane od 36 Din navzdol. Novo leto: Ob 15 Beneševa opereta »Sveti Anton vseh zaljubljenih patron« po znižanih cenah od 30 Din navzdol Dirigent Leskovec, režiserka Vera Balatkova. Ob 20. prvič r sezoni Abrahamova opereta »Ples v Sa-voju« z Gjungjenčevo in Gostičem. Sodelujejo Thierryjeva Smerkoljeva, Peček in Magolič. Režiser šest, dirigent štritof, koreograf Golovin. cene znižane od 36 Din navzdol — Gostovanje Dariana. V soboto bo gostoval v opereti »Dežela smehljaja« operni in operetni tenor Ado Darian, član dunajske operete »Theater an der Wien«. Občinstvo opozarjamo na gostovanje našega rojaka, ki nastopi prvič po 10 letih spet na našem odru. Pel bo partijo princa njegova soigralka bo Poličeva nadalje nastopijo Ribičeva Peček in Zupan. Režiser in koreograf Golovin, dirigent Neffat Objave »Muzej živih lutk« Je velefilm v naravnih barvah in prava senzacija moderne filmske tehnike. Film je po svoji vsebini nekaj silnega in mora pretresti sleherne-ga, pa naj ima še tako močne živce. Film spada v skupino misterioznih filmov, polnih groze in neverjetnih dejanj človeka, ki je za neko delo žrtvoval vse ln na koncu postane sam pravo orodje svojih zlih nagnjenj. Glavno moško vlogo Ima slavni Lionel Atwill, a glavno žensko vlogo lepa in simpatična Fay Wray. Silvestrovanje v ljubljanski operi. Drevi ob 21. se bo pela v operi opereta »Pri belem konjičku«, delo, ki je imelo lani največji uspeh. Dobra zasedba: Poličeva, Spanova, Zupan, Magolič tn Peček. V sklepu H. dejanja pa nastopi kot imenitni neznanec Julij Betetto kakor na premieri tega dela Zapel bo znano narodno pesem »Pa moje ženke glas. .« Režija šestova. Veljale bodo znižane cene. Opozarjamo na začetek ob 21. uri. Vremenska napoved Stanje vremena 30. t. m. Evropa: Ciklon nad Britanskimi otoki, slaba depresija nad Sredozemskim morjem, visok pritsk v drugih delih Evrope. Prevladuje oblačno v vsej Evropi. Dež na zapadu. sneg mestoma v Vzhodni Evropi. Jugoslavija: Prevladuje oblačno v vsej kraljevini. Dež in sneg v dunavski banovini. Minimum Zaječar —o, maksimum Bonaster +13. Vremenska napoved za danea: Oblačno vreme, mestoma dež in sneg. Dalmatinski vinogradniki za ukinitev trošarine na vino Split, 30. decembra n. Zveza dalmatinskih vinogradnikov je poslala ban ©vinskemu svetu vlogo, v kateri zahteva ukinitev trošarine na vino. Vinogradniki poudarjajo da bo le tako mogoče oživiti vinsko trgovino Banovinski svet bo o tej zahtevi dalmatinskih vinogradnikov razpravljal že ca svojem januarskem zasedanju. Španska vladna kriza Madrid, 30. decembra. AA. V poučenih krogih trdijo, da se mona v najkrajšem času pričakovati splošna vladna kriza. Ne glede na sedanjo delno krizo pa je položaj vlade ie tako težaven, ker je vrhovno sodišče izpustilo iz zapora bivšega predsednika vlade Azano in poslanca Lui6a Bella. V vladnih krogih eo pričakovali, da bo vrhovno sodišče sklenilo, da se Azana in Bell izpustita samo na svoboden zagovor, ne pa, da bi se proti njima popolnoma ustavila sodna preiskava. S sklepom vrhovnega sodišča so posebno nezadovoljni trije ministri, ki pripadajo poljedelski stranki. V6i trije so že pri predsedniku vlade Lerrouxu odločno protestirali zoper sklep vrhovnega sodišča. Toda med tem je kakor znano predsednik Lerroux že dal listom izjavo, da se mu kolektivna ostavka vlade ne zdi potrebna. temveč, da zadošča navadna rekonstrukcija. Rekonstrukcija vlade bo po vsej priliki izvršena že jutri.* Prezgodaj pa bi bilo že sedaj napovedati, da bo s tem krize definitivno konec. Dunaislri župan pri Lebrunu Pariz, 30. decembra. Dunajskega župana dr. Schmitza je včeraj popoldne sprejel predsednik republike Lebrun ▼ prisotnosti zunanjega ministra Lavala. Kakor poročajo listi, je Lebrun obljubil avstrijski republiki vso podporo Francije v njenem položaju. Avstrijski deficit Dunaj, 38. decembra, č. Avstrijski državni proračun za prihodnjo poslovno dobo izkazuje deficit 53.2 milijonov šilingov. Predvsem so predvideni manjši dohodki od davkov v znesku 215 milijona šilingov in tudi za 97 milijonov šilingov znižani dohodki zveznih železnic. Pred preosnovo romunske vlade Bukarešta, 30. decembra g. Minister brez portfelja Diamandi, ki biva trenutno v Parizu, je poslal ministrskemu predsedniku Tatarescu pismeno ostavko, ki jo smatrajo kot začetek rekonstrukcije Tatarescove vlade, do katere bo prišlo takoj po pravoslavnem božiču. Protiboljseviška vstaja v Turkestanu London, 30. decembra č. Daily Express poroča da je prišlo v sovjetskem Turkestanu na afganski meji do krvavih spopadov med sovjetskimi državnimi funkcionarji in muslimanskim kmetskim prebivalstvom. Sovjetski organi so zbirali žito, kmetje pa so se jim postavili po robu. Razburjeno prebivalstvo je pregnalo sovjetske funkcionarje iz svojih vasi, že nekaj dni potem pa so se vrnili v spremstvu večjega oddelka ruskega vojaštva. Toda šele z letali je bilo mogoče streti upor prebivalstva, ki se je razbežalo na vse strani. Mnogo ljudi je bilo ubitih. Več sto kmetov je zbežalo tudi v Afganistan. Pred posaarskim plebiscitom Saarbriicken, 30. decembra č. Ob priliki prihoda posebnih vlakov z volilci iz Nem-j čije, ne bo nobenih pozdravnih manifestacij, ; kakor so bile prvotno nameravane. Posaar-■ ska vladna komisija je prepovedala vsakr-i šne slične manifestacije in razne ulične parade. Prav tako je prepovedano civilnemu prebivalstvu nošenje znakov in uniform. Pariz, 30. decembra. AA. Ameriški konzulat v Parizu je sporočil včeraj, kakor piše »Matln«, da so Nemci aretirali na posaar-ski meji 25 letno naturalizirano Američanko Elso Slddoll, češ, da se je žaljivo izražala o Hitlerju. Internirali so jo v koncentracijskem taborišču v Waldmehru, kjer bo skušal ameriški konzul v Frankfurtu omiliti njeno jetniško usodo. Paragvaj proti japonskemu dumpingu Montevideo, 30. decembra, č. Vlada ▼ Paragvaju je sklenila podvzeti najostrejše ukrepe proti japonskemu dumpingu, ker potiska japonska industrija s svojimi minimalnimi cenami na vsej črti paragvajske produkte v ozadje. Nesoglasje v nemški vladi Berlin, 30. decembra d. Minister za prehrano Darre je bil poslan na dopust, kar spravljajo v zvezo z nameravano izpremem-bo nemške agrarne politike. Rezultat ljudskega štetja na Gradiščanskem Dunaj, 30. decembra č. Po podatkih statističnega urada ima Gradiščansko 300.000 prebivalcev, med njimi 241.326 Nemcev, 40.500 Hrvatov, 10.442 Madžarov, 6.507 ciganov itd. Po veroizpovedi je 85 odstotkov katolikov. 13 odstotkov protestantov, ostali so židje in brezverci. Preimenovanje Perzije London, 28. decembra b. Perzijska vlada je izdala naredbo, da se mora od perzij-' skega novega leta, t. j. od 21. marca na-' prej namestu imena Perzija uporabljati ime Iran. Prebivalstvo Avstralije MeJbourne, 28. decembra č. Tukajšnji avstralski statistični urad je objavil, da šteje Avstralija nekaj nad 6,600.000 prebivalcev število prebivalstva je poraslo za okrog 48.000. V Avstraliji živi 98.000 žensk več nego moških. Izprememba v grški vladi Atene. 28. decembra. w. Grški kmetijski minister Teotokis je odstopil. Na njegovo mesto ie bil imenovan senator Dekason Prepoved nemške novinske korespondence Beograd, 30 decembra. AA. Z odlokom ministrstva notranjih zadev je prepovedano razftirjanje korespondence »Die Ausle-se aus Zeitschfritten aller Sprachen* izhaja v Berlinu. FILATELIJA Slovenska Izdaja 1919-1920 O tej izdaji imamo že tako obsežno literaturo, da bi iz vseh tozadevnih študij, člankov in razprav mogli sestaviti debelo knjigo. Ni tedna, da bi se ne razpravljalo v dnevnikih in drugih časopisih to in ono vprašanje o teh najzanimivejših jugoslovenskih znamkah, odnosno se objavila kaka študija. Dasi tudi jaz sam že več let pišem o tej izdaji, sem se uveril, da vseh teh študij, razprav in predavanj ni mogoče uporabiti in da zdaj po 15. letih povprečen zbiratelj še vedno ne ve, kako naj zbira znamke slovenske izdaje. Vse zadevne študije in razprave so raztresene po raznih dnevnikih in časopisih; nekatere teh študij so se objavljale skozi vse leto v odlomkih, druge spet so se nadaljevale celo v drugem časopisu, kakor spočetka. Umevno je tedaj, da danes še vešč specialist ne ve, kje naj išče in dobi te ali one potrebne mu podatke. Jugoslovenska filatelistična zveza je sicer določila poseben odbor, ki naj preuči vso snov, ti-čečo se te izdaje. Vendar utegne ta odbor kljub marljivosti šele po preteku let vso snov urediti in predložiti zvezi v odobritev in objavo. Člani odbora namreč bivajo raztreseni po vsej državi, pa tudi izven nje, zaradi česar je hitrejše poslovanje iz tehničnih razlogov pač nemogoče. Izdalo se je doslej nekoliko domačih katalogov, ki imajo slovensko izdajo specialno obdelano. Vsi ti katalogi — prav tako tudi obsežni inozemski — so nepregledni in vsebujejo v glavnem podatke, ustrezajoče trgovskim interesom izdajateljev. Glede na vse to sem se odločil, da slovensko izdajo obdelam s povsem novega vidika in s tem postavim osnovo bodočemu zveznemu katalogu jugoslovenskih znamk. Zamislil sem si obdelavo snovi tako, da bi nudila zbirateljem — tudi bodočemu specialistu — glede vsake posamezne vrednote vse doslej znane podatke. Pri tem delu sem se poslužil v prvi vrsti lastnega gradiva in lastnih izkustev, zatem dokumentov iz one dobe, ko so se znamke tiskale — listine so mi bile na razpolago s poštno muzejsko zbirko vred _ in literarnih del naših najboljših veščakov iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Maribora in Prage; podporo so mi pri delu nudili tudi Slovensko filatelistično društvo in njegovi člani. Ker je zgoraj omenjeni zvezni odbor med tem že obdelal snov, kolikor se tiče uporabe različnih vrst papirja pri izdelavi znamk, sem uporabil tudi tozadevne ugotovitve. Kljub temu, da sem podatke črpal iz naravnost ogromnega gradiva, ki mi je bil na razpolago, sem prepričan, da bo treba še to in ono dopolniti, morda tudi izpremeni-ti; toda tedaj bomo imeli že tudi natančen pregled vseh znakov, na katere je treba pri teh znamkah pazili. V svrho lepšega pregleda razprave bom ugotovil in razložil na kratko samo one znake, ki bi sicer utegnili ostati nejasni. Glede ozuačk sem se poslužil Kohlovega načina: barve so označene z »b«, »c« ..papir z >A«, £k, >Ck... Z zgodovino teh zni.mi, se ne bom pečal, ker domnevam. da je vsakomur znana, in je naposled za pretežno večino zbirateljev važnejše to, da ve, kaj obstoja, kakor pa, na kak način in zakaj je to nastalo. Oni zbiratelji, ki bi jih zanimalo tudi zadnje navedeno, dobe podatke v literaturi. Potrebna so zlasti naslednja pojasnila: barve sem razvrstil po temeljnih skupinah, pri vsaki skupini pa označil najočitnejše nianse, medtem ko malih razlik v niansi nisem omenjal; tudi se nisem pečal pri isti barvi s prehodom iz svetlejše nianse v temnejšo, razen, če gre za posebno redko barvo. Pti vsaki barvi sem označil tudi papir, ki se je pri tisku uporabljal, ker je to za vrednost znamke velike važnosti. Glede na navedeno pomeni »a/A« nianso >ac na gladkem papirju »A«. Glede papirja je ugotovil zgoraj omenjeni odbor Jugoslovenske filatelistične zveze 10 skupin, ki so na kratko nastopne: Papir A: gladek, bel papir, ki se je uporabljal največ; opazimo ga pri vseh vrednotah. Papir B: gladek, tanek papir; če gledaš ta papir proti luči, opaziš markacijo v obliki kratkih, svetlejših črtic. Ta papir opazimo samo pri znamkah za franco po 50 in 60 vinarjev in po 1, 2 in 5 kron. Papir C: grob, rumenkast, trd, pogosto bolj ali manj rebrast papir. Opazimo ga samo v kamenotisku pri znamkah za franko po 5, 25 in 30 vinarjev. Papir D: luknjičast (prozoren), progast papir, če tak papir gledaš proti luči, opaziš razločno manjše ali večje luknjice (pore) in navpično ali vodoravno progaste svetle črte. Ponekod se te črte ne vidijo, ponekod so spet vidne zgolj črte brez luknjic. Papir E: slonokoščenorumeno (ebenovi-nastorumeno) barvan papir. Ta papir je gladek, na površini nekako bleščeč, njegova barva pa je izrazito nežno rumena. Opazil se je tak papir le v knjigotisku pri znamkah za franko po 3, 5, 10 in 20 vinarjev in 10 kron. Papir F: kartonsko močen, bel papir, dobro satiniran. Opazimo ga le pri znamkah v knjigotisku po 10 vinarjev in 10 kron. Papir G: tanek, raskav (hrapav) bel papir. Znamka v kamenotisku ko 3 vinarje, je izdelana le na takem papirju in ga more vsakdo s pomočjo te znamke same ugotoviti. Papir H: raskav (hrapav), sivkast papir, kakor novinski. Na površini se opazijo nitke, večinoma modre barve kakor pri tako zvanem konceptnem papirju. Papir J: modrikast močan papir, na eni strani precej satiniran; če gledaš ta papir proti luči, opaziš isto markacijo, kakor pri papirju »H«, to je, jako izrazite kratke svetle črtice. Opaziš ta papir pri časopisnih znamkah po 2, 4 in 10 vinarjev dunajske izdaje in pri znamki v knjigotisku po 25 par. Papir K: kredast papir, ki ga opažamo le pri znamkah za franko po 15 in 20 kron. Potrebno je, da pojasnimo še tudi pojav tako zvanega vodnega znaka. Pri nekaterih polah se je ugotovila ravna, navpična ali vodoravna črta, ki se osobito opazi, če gledaš papir proti luči. Ta črta je bolj prozorna kakor ostali papir in je na dotični poli samo enkrat. Pojavlja se ta črta zelo redko, najčešče pri tankem raskavem (hrapavem) papirju >Gc, potem tudi pri gladkem papirju »A« in novinskem papirju «H«. Ta svetla črta se razteza od enega do drugega konca pole, tedaj čez 10 znamk, toda pogosto samo po belem robu papirja. Ne gre za nameravan vodni znak, marveč za črto, ki je nastala iz tehničnih razlogov pri izdelavi papirja. Naposled prosim vse filateliste, da me na morebitne nedostatke opozore in obveste, ali jim je glede dotične vrednote znano kaj takega, česar tu nisem navedel. Samo na ta način dobimo zanesljiv pregled te klasične izdaje naših znamk. Opozorila, odnosno obvestila naj se pošiljajo na naslov: S. Veselic, tajnik Slovenskega filatelističnega društva v Ljubljani, Beethovnova 14. Razpravo pričnem v prihodnji številki pone-deljskega s-Jutra«. V. S. Po praznikih jtvronika dogodkov je dandanes dolgočasna in prazna in tako nam ne preostane nič drugega, kakor da človek lepo sedi doma in šteje dneve. In takšen opravek, glejte, ni brez vsakega smisla. Na vratih so zazvonili tepežkarji, stara kolporterka pred pošto je mimo vsakdanjega >Jutra< pričela prodajati družinsko pratiko — to so stara znamenja, da smo polagoma do-šteli do kraja. Danes je Silvester in jutri se bo vse spet ianova začelo. Krizo 1934 smo premagali, mi je rekel zadnjič brezposelni delavec, zdaj bomo začeli pa krizo 1935. Tako se po malem vrti čas, vse odhaja, odkoder je prišlo, in zmerom pride kaj malega novega zraven. Le poglejte samo, kako smo lete« preživeli božični čas. Prazniki so zato na svetu, da so človeku nagrada za trdi delovni dan. Božično darilo ni darilo usmiljenja in sočutja: gospodar, ki daje ruto dekli in hlapcu škornje pa tobaka za pipo, daje samo delavcu, kar delavcu gre. In iz dobre volje, da so se opravki v tem letu tako dobro obnesli, privrže od uspeha žulja-vih rok nekaj malega še beraču, ki je mimo priromal, češ: glej, tako smo letos opravili, da lahko še ti živiš, čeprav hodiš samo z žlico in malho okrog. Dobro se spominjam, da smo v prejšnjih časih tudi mali tepežkarji iz Trbovelj tako razumeli to reč. človeško življenje teče tako, da lahko prav vsakdo, tudi vsak majhen otrok, napravi ljudem mnogo uslug. Temu je treba skočiti v trafiko po cigarete ali k peku po žemljo, sosedi je treba prinesti škaf vode z vodnjaka ali pa ji pohiteti z vestjo, da je veter perilo razmetal po tleh. Tisoč drobnih poslov je, ki bi jih človek težko sproti plačeval po krajcarju ali goldinarju, a v letu se jih nabere, da so vredni nagrade. Tako smo pred koncem leta hodili tepežkat pri nas. Opletali smo s šibo stare ljudi, da smo jih spominjali sebe in svojih zaslug in brez besede terjali plačila Ne, tepežkanje ni bilo prav nič podobno kakšnemu božičnemu prosjačenju takrat Toda razvoj reči je razrahljal moralo in uredbo sveta in izmaličil odnose med ljudmi. Tisto romantično preprosto, naivno, staro besedo, da brez dela ni jela, smo že zdavnaj vrgli v staro šaro, ker je izgubila ves svoj pomen. Prazniki so v tem času prenehali biti prazniki delovne družine, ki si odpočiva pri pogači in vinu od truda, zakaj dela ni. A ker je izkustvo, da človek brez kruha ne more živeti, še starejše. kakor pa tista samo napol resnična beseda da brez dela ni jela. mora človek tudi tako živeti Tako se je zgodilo, da skozi megleno, pridušeno atmosfero tega najbolj neusmiljenega, jeklenega časa. ki ga je kdaj človek doživel na zemlji, sije samo še medlo, poslednje solnce dobrote v obliki velikega zlatega takozvanega srca. Dela na, človek je ostal brez kruha, dobri ljudje, dajte mu kruha. Kruha ni, človek je ostal brez dela, dobri ljudje, dajte mu dela. Tako se je zgodilo, da sta oba, delo ia kruh, predla iz živih, normalnih, gospodarskih potreb naroda in družbe v območje socialnega skrbstva, in kakor je včasih vsakdo, ki je dal kos kruha beraču, lahko računal na zasluženje pri bogu, tako danes računa s podobnim zaslužen jem že tudi gospodar, ki najame hlapca na posel. Delo je v tem času že zdavnaj prenehalo biti častna dolžnost, ki se razume sama ob sebi, in je postalo prav takšna miloščina kakor 25 par. Toda ne moremo si misliti hujše nevarnosti za človeka in svet, kakor je ponižanje in razvrednotenje dela. V delu temelji ves moralni in socialni red, in kadar se ta temelj zamaje, zaniha vsa zgradba človeške kulture. V Ljubljani smo letos preživeli božične praznike z mnogo skromnejšim razkošjem in mnogo medlejšim sijajem kakor kdaj prej. še celo naši dobri, napol smešni, napol tragični stari znanci, sveti trije kralji, letos niso s pesmijo oživljali naših zakajenih krčem in zapuščenih stopnišč. Ti sveti trije kralji, ki so v času krize prav tako postali neke posebne vrste orožje socialnega skrbstva, so najbolj nazoren primer, kako moderna beda beži pred svojim lastnim naturalističnim obličjem in se sramežljivo skriva za romantično krinko Beda pa mora v resnici zakrivati svoje obličje posebno še zavoljo tega, ker je na svetu od sile malo tistih toliko opevanih, ob številnih svečanih prilikah fotografiranih plemenitih src. Nikjer ni tolikšnega prepada od človeka do človeka kakor v mestu in nikjer ni tako težkega tujstva na svetu, kakor med gospodom in beračem. Ko sem bil o praznikih za nekaj ur doma, sem se začudil, kako malo je v Trbovljah prosjakov v primeri z Ljubljano. In vendar je trboveljska dolina doživela v tem času krize kar dolgo vrsto težkih redukcij in dolga je vrsta družin, ki so ostale brez dela in kruha. Pa sem kmalu razumel: siromašni ljudje ki sami komaj kaj imajo, tisto malo od srca radi delijo s sosedom. ki ima še manj. Samo v teh spodnjih plasteh naroda še živi krepka, tvorna zavest, da smo vsi ljudje po skupni usodi zvezani v neločljivo celoto in da nihče ne ostane brez škode, če se njegovemu sosedu godi gorje Zato si ti ljudje tako iskreno pomagajo v največjih stiskah, brez geste, brez pompa ne da bi zato pričakovali pohvale in priznanj z voljo in silo, ki Je v teh ljudeh nam bo brez dvoma bog pomagal, da bomo premagali tudi krizo 1935 L. Mrzel: Prijateljica narave pozimi ne more Dit: brez vsakega rastlinstva v stanovanju. Nasprotno! Prav zdaj, ko je zunaj vse mrtvo, je njeno hrepenenje po cvetlicah tem večje. Pa tudi današnja stanovanjska arhitektonika, stanovanjski okua in moda zahtevajo sobne cvetlice. Kako boš uspešno gojila sobne rastli ne? V cvetličnem loncu mora biti Izpeljana drenaža za odtekanje odvisne vode v podstavek, ki prav tako ne sme manjkati pod nobenim loncem. Da odtekanje vode še bolj omogočimo, catrosimo v podsta vek malo drobnega peska. Rastlinam, ki ne rastejo in cvetejo, smemo zamakati pozimi le malo, približno enkrat v tednu, v splošnem samo toliko, da se ne posuši jo. Najbolj škoduje preobilna vlaga cvetlicam s krhkimi zeljnat:mi stebli, kakor n. pr. navadne pelargon je. Za rastline je sploh dobro, ako se morejo za nekaj mesecev v razvoju odpočiti. To pa je mogoče samo tedaj, ako jih ne prenasičujemo z moča Ako začne rastlina Icljub zadostni hrani hirati ter so ji začeli postajati spodnji listi bolj temno zeleai, kakor so ostali, ali pa so ji ti začeli celo odpadati, je to dokaz, da so pričele ?niti njene korenine zaradi preobilnega zalivanja ali pa zaradi skisanja zemlje. V teai primeru vzamemo rastlino z loncem vrel v desnico ter prekucnemo lonec t dlan levice. Nato odstranimo zunanjo prsr. in pregledamo korenine Ako so te nagnite, kar vidimo na tem, da so mehke in rjave, jih porežemo do živega, to je: do zdravega mesta. Nato jih potrosimo z apnenim prahom, ki smo ei ga napravili iz lesnega oglja, al; pepelom od sežganih drv (ne premoga). Potem pa rastline s;>et vsadimo. Prerez lonca sme biti malo večji, kakor je obseg korenin. Zaradi rega moremo vsaditi rastlino po potrebi v manjši lonec. Ako nam cvetlice venejo, postajajo (predvsem sprednji) listi rumeni, se povečajo ali odpadejo; to je dokaz, da strada rastlina vode. (Torej: ako odpadajo spodnji listi v temnozelecem stanju, je to dokaz, da ima rastlina premokro, ako pa odpadejo spodnji listi v porumenelem stanju, kaže to, da ima rastlina presuho.) V zadnjem primeru moramo rastlini takoj dobro zaliti, še bolje pa je, da vlijemo v umivalnik ali drugo primerno posodo vode ter postavimo lonec brez podstavka za nekaj ur v vodo, da se Je nasrkala. Seveda moramo skrbeti za radostno namakanje tudi v naprej. Čebulice in gomoljice, kakor hijacinte, tulpe, ciklame, gomoljaste pelargonije, amarilis itd. zamakamo najbolje od spodaj, kar se zgodi na ta način, da vlijemo vodo namesto v lonec v podstavek, ki naj bo vselej nekoliko večji kakor lonec. Pozimi z mrzlo vodo ae smemo zalivati. Rastline bi se prehladile. Prav tako se prehladijo sobne rastline ob mrazu pri odprtem oknu: posebno pa jim škoduje prepih. Kodranje listov nas opozarja na listnate uši. Nahajajo se na spodnji strani listov tn na malih poganjkih. Pokončamo jih najlaže na ta način, da postavimo rastline med okna, zažgemo ščepec tobaka ter okna dobro zapremo. Tobakov dim pomori uši. Po potrebi to ponovimo. Posušeni in razatrpani čiki so za to zelo primerni. Uši preženemo tudi s tem, da poškropimo rastline z vodo, kateri smo primešali 1 do 2% tobačnega ekstrakta in 1 do 2% mazovega mila. Posamezne, močno napadene vršičke in liste v tekočino kar pomočimo. Po potrebi moramo tudi ta postopek ponoviti. Mazovo milo moramo, posebno ako smo ga uporabljali večkrat, oprati pozneje z oprhanjem rastline. Pred uporabo tobačnega ekstrakta in makovega mila moramo prst pokriti, da ne prideta tekočini vanjo. Tobačni ekstrakt kupimo pri Kmetijski družbi in njenih podružnicah ali v trgovinah s semeni. Manjše količine tobačne vode pa si napravimo lahko tudi sami na ta način, da poparimo tobak. Tekočino preizkusimo pred uporabo z jezikom. Nt sme biti tako močna, da bi njeno jedkost občutili. Posebno na kaktejah se zaredijo pozimi rade puhaste u&i (bel puh). Odstranimo Jih najbolje na ta način, da vlijemo malo špirita (dober Je tudi gorilni špirit.) v kakšno posodico, prilijemo za polovico vode, vzamemo čopič, ga pomočimo v tekočino ter pomažemo z njo puhasta mesta. Čopič si naredimo lahko tudi sami na ta način, da ovijemo trsko z vato ali krpico. Eventuelno zadošča tudi kurje pero Ako se razvijejo iz preostale zaloge nove uši, je treba postopek čez 14 Cvetlice pozimi uejo korenine že gniti, zel se pa kljub temu suši. To se zgodi zaradi tega, ker je zbog gorkote in suhega zraka izhlapevanje iz zelenja in cvetja tako močno, da rastlina ne utegne nadoknaditi izhlapele vlage. Temu odpomoremo, ako opršimo rastlino vsak teden enkrat, po potrebi dvakrat dobro z vodo. Majhna škropilnica, kakor jih imajo otroci, je za to prav primerna. Da ne zmočimo tal, postavimo lonce v umivalnik, kad itd. Kadar kaže toplomer na prostem najmanj 5° C, lahko nesemo cvetlico na prosto in jih opršimo tam, ali pa prepustimo to dežju. Po iz vršenem prhanju pustimo rastlino približno eno uro popolnoma v miru, da ostane voda na nji. šele potem jo odnesemo na njeno mesto. Viseče rastline, kakor Sprengerjev špargelj, postavimo pred prhanjem na kuhinjski stol, na katerega poveznemo, ako je prenizek, še večji lonec itd. Oprhati moramo vse dele. Ako na tleh nimamo linoleja ali stičnega materijala, jih pogrnemo pred opravilom z debelejšim papirjem itd., s katerega vodo takoj posušimo. Na ta način ostanejo tla suha S prhanjem preprečimo ob enem tudi naselitev raznih uši ter nabiranje prahu na rastlinah. Zato priporočamo prhanje rastlin ob zimskem času sploh. Velike in široke liste listnatih rastlin, kakor filodendrona, fikusa, depidestre, palme itd., moramo osnažiti od časa do časa prahu, kar se zgodi na ta način, da jih obrišemo z mehko mokro krpo aH gobo. Imej v mislih vedno: da so tvoje sob ne rastline živa bitja, ki zahtevajo glede zraka, svetlobe itd. približno isto kot ti; da so, ker ne morejo ne kričati in ee ne ganiti, nebogljene revice, in da so izročene na milost in nemilost prav tebi. Josip Jeki viti, dno pa pokrito z neko rumeno sluzasto snovjo. Take vode vsebujejo železo, iz-vestne glive cepljivke pa postanejo od tega rumene. Slične, samo umazanobele so sa-prolegnije, ki se nasele tudi na ribah, a to na mestih, kjer so ranjene ali pa kjer jim manjkajo luske. Ko si ogledamo pod drobnogledom taka bitja, se čudimo oblikam, barvam in načinu razmnoževanja in življenja. Bajesloven svet zase so taka pritlikava bitja in rastline v delavnici matere pri-rode. ★ Ko akvariramo v zimskem času po jarkih na Barju, se često čudimo, da je voda kalna; skale jo pa akvaristi svoje vrste — ža-baiji, ki zasledujejo zelene žabice celo po zimi samo zaradi krakov. P-ed kakimi 40 leti je bilo žab nič koliko. Zabe so koristne, uničujejo nam komarje, brencije in dru^e' neprijetne žuželke. Treba bo tidi te vzeti v varstvo vsaj toliko časa v letu, da utegnejo zimo mirno prespati in se pomladi iz-mrestiti. Tako pri nas. V Srbiji pa imap ti prijazni v zelene jopiče oblečeni god»i v pomladnih in poletnih dneh in nočeh še mir. V mrtvicah in močvirjih, zaraslih z ro"0-zom in trstiko, jih je nič koliko. Pojasnil sem nekim tamošnjim ribičem, ki so s svojimi mrežami potegnili iz plitke mrtvics tudi žabe, da so kraki zelo okusni. Nekam čudno so me pogledali, potem mi je pa eden izmed njih odgovoril, da žab še ne bodo jedli. Značilno je. da tudi ščuk ne jedo in da jim je vsaka druga riba bolj všeč kakor ščuka. Potemtakem je žabam vsaj na jugu obstoj zajamčen, pri nas na Barju jim bo pa kmalu odklenkalo. Kje Iz akvaristovske torbe O algah In žabah Tiho in neopaženo deluje marljiva delavka neutrudljivo noč in dan v neizmerno veliki delavnici, kjer gradi in podira, ustvarja, uničuje in presnavlja po večnih, nezapisanih zakonih. Prirodo imenujemo to delavko, ki ji ni bilo začetka in ji ne bo konca. Občudujoč gledamo v jasnih nočeh v vsemir, posejan z neštetimi demanti, vzradoščeni smo ob lepotah okoli nas, a strmeti moramo, ko pomaknemo na stran zastor onega dela delavnice prirode, kjer se ustvarjajo najmanjša bitja, ki jih naše oko, ko nastopajo posamezno, ne opaža, pač pa, ko nastopijo v ogromnih količinah. Ko pogledamo z oboroženim očesom v kapljico vode, se nam zdi, kakor da ni meje med rastlinstvom in živalstvom: neopaženo se prvo preliva v drugo. Značilen primer za to prelivanje so bič kovci iz skupine praživalc, kakor n. pr. ze-ena lepočnica, ki je sicer živalca a tudi zrnca listnega zelenila ji ne manjkajo. Ko nastopi poleti v stoječih vodah, se voda po-jarva zeleno. A tudi v akvarijih nam često x>zeleni voda navadno od mikroskopskih alg, ki so pritljikavčki v kraljestvu flore. Akvarij, ki je stal nekaj dni v žarki solnč-ni svetlobi, ozeleni polagoma. V prvih dneh smo še videli skozi stekla akvarija na cesto, kasneje samo še nasprotno stekio, kmalu pa ne vidimo rib v akvariju samem. Pri tem se ribe silno dobro počutijo, kajti alge se naglo množe, jemaje ogljik iz ogljikovega dvokisa, pri čemer sproste kisik. Ko so se alge zaredile. nam ne pomaga zeleni papir, ki smo ga nalepili na proti-okensko steklo akvarija, tudi menjanje vode ne učinkuje, kajti v dveh, treh dneh ozeleni spet vsa voda. Zdaj poizkusimo s koščkom bakra. Pri izvestnih vrstah zelenih alg se nam bo posrečilo in voda se bo razbistrila, pri drugih vrstah pa tudi to sredstvo ne bo zaleglo. Če baker ne zaleže, postavimo akvarij v temno kamrico, a tako temno, da bi mogli v njej razvijati fotografske plošče Uspeh ne bo izostal, kajti alge so proizvod svetlobe in bodo izumrle. Ker pa v temi tudi rastline ne delujejo, moramo dovajati kisik s pomočjo prezrače-valnikov. V akvarijih, kjer rastline ne rasejo in kjer je svetlob« pomanjkljiva, se pa prav lahko pripeti, da se voda zamegli umazano belkasto. Oblački, ki so v začetku samo nad dnom, se čedalje bolj širijo in kmalu ne vidimo rib. Razvile so se glivice cepljivke. Ko postanejo svetlobne prilike boljše, se razbistri akvarij često kar čez noč, glivi- dnu. Dr. Bade ce pa leže v kepicah na ____omenja kot uničevalno sredstvo za te glivi- dn i ponoviti. Ako bi razredčeni špirit ne . ce modro galico in to 0.001 gr na liter vode. učinkoval, uporabimo nerazredčenega. ' Namesto omenjenih procedur za odstranje Pri rastlinah s trdimi (olesenelimi) stebli kakor so to mirte, praproti, asparagu-si fikusi, palme itd., se radi pojavijo ka-parji (ščitne uši). Kažejo ee po povsem mirnih, malih ščitom podobnih nabrekli-nah ki se trdno držijo stebel in vejic, tako, da je videti, kakor bi bila rastlina obrastla z nabreklinami. So to zamrla trupla samic mater, ki so dale življenje zalegi. Pripravimo si močnejšo tobačno vodo, vzamemo trdo krtačico, Jo pomaka-mo v tekočino ter odstržemo z njo kapar-Je Po potrebi to ponovimo. Močno napadena stebla najbolje odrežemo ln sežge-mo. Eventuelno porežemo celo vsa stebla (kakor pri asparagusu) ter jih sežgemo. Iz korenin zraste potem novo zelenje. Gliste preženemo iz prsti, če skuhamo na vodi divje kostanje in zamočimo lonce s to vodo. Z loncev in podstavkov odstranimo nesnago (zeleno prevlako, alge), če jih umijemo z lugom in trdo krtačo. Ples-nivo prst na vrhu loncev, moramo odstraniti ln nadomestiti 8 svežo in zdravo prstjo Zaradi gnojenja si nam ni treba delati sivih las. Ako smo rastlino Jesen ali poleti presadili, ima dovolj hrane preko zime. Pri uporabi umetnih gnojil moramo biti zaradi jedkosti oprezni. Od vsakega umetnega gnojila smemo vzeti samo po en g, za noževo konico na liter vode Gnojimo pa pozimi približno enkrat na mesec. Lonci morajo stati tako, da Je proti solncu obrnjena vedno ena in ista stran Po vsakem zalivanju moramo počakati, da se zemlja osuši To spoznamo, ako potrkamo na lonec, po zvoku Izjemo tvorijo samo bujno rastoče tn cvetoče rastline, katerih zemlja mora biti vedno dovolj mokra Ako Imamo rastline v kurjenih prosto rih (v kuhinji aH kurjeni sobi. delavnici) zapazimo časih, da venejo ali bledijo vkljub zadostnemu zamakanju Zgodi se da imajo rastline Se preveč moče In zač vanje zelenih alg in glivic je priporočati, da se urede akvariji nanovo. Če se ne moremo ločiti od rastlin, ki so bile dotlej v akvariju, jih razkužimo s hipermanganom, zemljo in mivko pa izmenjamo. Kateri akvarist ne pozna temnozelene alge na steklih. Navadno se pojavlja med šipo in zemljo na dnu, potem se pa širi po steklih, preide pa tudi na rastline. To je alga umazanka. Majhen košček zarjavelega železa ali pa prirodna kreda jo polagoma uničita. Zanimive so neke druge alge, ki pobarvajo vodo jezer tako kakor s krvjo. Gotovo je že sleherni akvarist opazil v pri rodi, da so v kakem jarku vsi predmeti v vodi ob- se najprej srečata staro in novo leto Drevi bomo zaključili s starim letom. Pisano je bilo dobro in slabo, veselo in žalostno. Bog z njim in da bi bilo novo leto vsaj tako, po možnosti pa boljše! Kako bo ob istem času drugod po svetu, ko bomo mi pozdravili novo leto? Različno. Kraji, vzhodno od nas bodo slovesni trenutek srečanja starega leta z novim imeli že za seboj, oni, zapadno od nas, pa bodo še čakali na polnočno uro Silvestro-vo. Ko bo Silvestrovanje nocoj pri nas šlo že h kraju in si bo opolnoči vse hitelo čestitat srečno novo leto, bodo naši rojaki v Severni Ameriki komaj pričenjali s Silvestrovanjem, oziroma bodo še sredi delavniškega vrvenja 31. decembra. Od nas bo hitelo novo leto preko Atlantskega oceana k njim in jih bo doseglo tam pri Newyorku šest, onstian pri San Fran-ciscu pa nekako devet ur kasneje kakor nas. Ofo rojstvu novega leta pri nas bo na severnoameriški obali Tihega oceana šelo tri popoldne, v največjem mestu, Newyor-ku, pa šest zvečer. V Južni Ameriki bo ob istem času v milijonskem argentinskem mestu Buenos Airesu, kjer je mnogo naših naseljencev, ura sedem, v opevanem Riu de Janeiru v Braziliji bo ura osem zvečer. Obratno bo na Daljnem vzhodu, kjer se bo rodilo novo leto 1935. Tam hiti čas pred nami. Ko bomo pri nas pozdravljali nastop novega leta, razigrani, pa tudi trudn' in neprespani, bo budistiCm Dalaj lama v svojem nedostopnem tibetanskem gnezdu Lhasi že vstajal k jutrnji pobožnosti; v vrhove najvišjih gora sveta v Himalaji bo dihnil nov dan, v bengalski ravnini med Gangesom in Brahmaputro se bodo oglašali misijonski zvonovi, po Kalkutskih ulicah bodo že hiteli spočiti posli po prvih opravkih. Ura bo kazala peto jutranjo uro Novega leta V velikem kitajskem pristanišču Sang-haju bodo tedaj zgarani kuliji že lačni hrepeneli po bornem riževem zajtrku, vrvenje bo naraščalo, saj bo že sedem zjutraj. V Tokiu na bližnjem Japonskem bo tedaj že eno uro več. Osem bo in odpirali bodo izložbe in cvetličarne. V vzhodni Avstraliji bodo ob onem času kazale ure že devet in veliko pomorsko tržišče Sidney bo praznično živo. Na Novi Zelandiji se bo takrat bližal dan že svojemu višku. Bogati farmarji Severnega otoka bodo po silvestrovanju odpočiti in skopani z avtomobili brzeli v mesti Auck-land in NVellington, da voščijo svojim prijateljem in znancem srečo v novem letu, ki bo tam doli staro tedaj že enajst ur. In nekako tisoč kilometrov vzhodno od tod je rojstni kraj novega leta. Tam leži otočje Chatham, imenovano po znamenitem angleškem državniku in v angleški posesti. Najvzhodnejši otoček nosi naziv »Novoletni otok«, ker on vedno prvi pozdravi nastopajoče novo leto, ki se tam tako najprej sreča s poslavliaiočim se starim letom. NEKAJ ZA VSE Platon je nekoč dejal nekemu sužnju, ki ga je razljutil: »Danes bi ti dal čutiti bič, da nisem bil jezen.« Starogrški filozof Bion je dejal: »če se poročiš z grdo, ti ne ugaja; lepa pa ugaja spet vsem.« — Neki drugi njegov izrek slove: »Pot do pekla je tako široka, da jo najdeš tudi z zaprtimi očmi.« Silvestrov večer boste najugodnejše proved li na domači veselici s plesom v gostilni »Dalma cijac, SiSka. Se priporoča in teli srečno novo leto Ivan Lasan. 3&762-1B Seseda I Oio. davek 2 Olo za Šifro ali dalanie aaslova S Din Nalmanlil znesek 17 Dia Stavbno parcelo kupim ob Trrievi (Dunaj tki) cesti proti takojšnje mn plačilo • hranilnimi knjižicami Mestne branil oiee v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Parcela !936« 35585 2T> Prodam Seseda f Din. davek 2 Dio ca Iifro ali dalanie laslovr 1 Din NalmanilH enesek H Dia Pumnarlce Mvrtnlki. oblek«, perilo itd najceneje pn tvrdki Presker Sv Petra e. 14 Siluestreuo na nebcticni/cu Deviza: ZBOGOM KRIZA! V vseh divno okrašenih in razkošno razsvetljenih prostorih kavarne brezplačna tombola s krasnimi dobitkL Izvajanje programskih točk priznanih gledaliških umetnikov, komični nastopi, šaljiva pošta, koncerti in ples. — Odprto do 4. zjutraj. SREČNO IN VESELO NOVO LETO! Uprava kavarne NEBOTIČNIK flrelule Davorin Ravljen. — Izdaja ea konzorcij »Jutra« Adolf Rtbnikar. — Za Narodno tiskarno d d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratnJ del Je odgovoren Alojz Novak. — Val t Ljubljani