Prikljenjene kcjige. V srednjem veku so poznali samo eno sredstvo zoper nepoštene obiskovalce javnih knjižnic: vse knjige so bile pritrjene !k pultom ali policam s posebnimi verižicami. Slične prikljenjene knjižnice so zdaj seveda povsod izumrle. Ohranjene so edino na Angleškem, ki l.aže izredno veliko umevanja za pre.eklost. Najvcčjo srednjeveško knjižnico imajo v Hcrtfordu. Ustanovljena je bila leta 1394 tcr je bila pred kratkim, po popolni prenovitvi, spet izročena javni uporabl. Začetek 19. stoletja je bil za to knjižnico usodcn. Mesto Hertford, njen lastnik, je priznalo, da »je malo zai.imiva in nepotrebna«. Do 250 starinskib, knjig je iz usmiljenja prevzela mestna stolnica. Ostale so se razpršile po zasebnih hišah kakor tudi oprema in pohištvo. Leta 1856 je sklenilo mesto obnoviti fcnjižnico kot redek zgodovinski spomenik in dokaj uspešno zbralo nekdanje zaklade. A latinski rokopisi so bili v žalostnem stanju. VeC strani se je porazgubilo ali prišlo v napačne zvezke. Smotrena obnova se jc pričela šele lanskega avgusta. Zahtevala je veliko denarja, ki so ga dali za« sebni bogataši. Znanstveniki so po drugih knjižnicah fotografirali izgubljene ali pokvarjene liste, obiskali v to svrho Francijo, Belgijo, Nemčijo ter naposled srečno izpopolnili vse nedostatke. Knjigovezi so tiidi kmalu opravili svojo nalogo. Preostale so še verižice, ki so varovale knjige pred tatovi. Od začetka so hoteli strokovnjaki na temelju ohranjenih vzorcev naročiti nove verižice pri kaki tovarni. A vratar, ki se je zelo veselil prenovitve poslopja, je slučajno našel v kotu starinsko kad. Izkazalo se je, da je bilo natlačeno polna starinskih izi virnih verižic. Posrečilo se je odkriti tudi nekdanje pisalne podstavke. Barbarski mestni očetje so jih bili razdrli in' preoblikovali v klopi ali mize, fci so še vedno stale po mestnih uradih. Stoletna hrastovina je kljubovala vsem neprilikam. Vešči mizarji so kmalu srečno obnovili vso nekdanje pohištvo v knjižnici. Nato je sledila svečana otvoritev. Zdaj je knjižnica v istem stanju kakor. v srednjem veku. Nad 1500 velikanskih, v svinjsko usnje vezanih zvezkov je priklenjenih v čitalnici na pulte. Hertford je pridobil zanimivost, ki ii je malo enakih na svetu. Pogrezajoče se gledišče. Najbolj znameniti amerikanski stavbeniki ne znajo rešiti naloge, katero jim je poverila mehikanska vlada. Gre namreč za rešitev opernega gledališča v Mexico City. Mesto Mexico je bilo zgrajeno od Špancev v osrčju doline, ki je bila v prastarih časih žrelo ognjenika, ki se je pa pozneje spremenilo v jezero. Ob času, ko so zasedli Španci pokrajino, je bilo jezero že suho. Tla, na katerih so pozidali mesto, so bila močvirrata. Predsednik.Mehike, Porfirio Diaz, je postavil krasno narodno gledalilče Uporabili so za notranjo opremo najbolj žlahten les, ki ga je dobiti po mehikanskih gozdovih. Oder je zelo velik in y gledališču ima prostora 2000 gledalcev. Krasna stavba se je poniknila. Čeravno sedaj neprestano betonirajo temelje, ne morejo zajeziti počasnega pogrezanja. Nekateri inženerji so predlagali, naj bi se odstranila velika kupola, da bi bila zgradba rešena prevelike teže. Drugi so zopet mnenja, da bo treba pod temelje podložiti debele Jeklene plošče, ki bodo preprečile pogrezanje. Strokovjijaki se prepirajo, kako odstraniti nevarnost, ki je že taJko narasla, da so morali gledališče zapreti. Odlikovan za prisotnost duha. Izredno bister duh je pokazal neki Orner, uslužbenec na nefcem letališču v Washingtonu v Zedinjenih državah. Šel je v aeroplan z nekim pilotom. Med vožnjo je postalo pilotu slabo in nevodeno letalo je bilo na tem, da trešči na zemljo. Edini potnik Orner ni še nikdar v svojem življenju vodil aeroplana, a vendar se je v tem kritičnem položaju spravil na tb delo. S poskušanjem na razne gumbe se mu je posrečilo, da je spravil letalo v višino, in tam je naprej poskuial, dokler se ni v par minutali seznanil z vsemi napravami, da je potem v resnici tudi srečno pristal. Odlikovan je bil za to s posebnim letalskim ikrižcem. Otrok preprečil bombni napad. Nevede, kaj je storil, je sedemletni sinček B. Hartnetta v Chicagu v družbi z nekim drugim dečfcom rešil življenje sebi in par drugim osebam. Dečka sta gledala skozi Okno na cesto in opazila neki avto, ki je postal pred hišo. Iz njega je skočil moški, ki je stekel proti hiši, položil neki zavojček pod prag in nato zbežal. Dečka sta šla -^ogledat in videla, da se iz zavoja kadi. Prinesla sta si nato vsak kozarec vode in jo vlila na zavoj. Kakor je policija pozneje ugotovila, sta dečka s tem neznatnim činom izvršila velikansko delo. V zavoju je bilo namreč pet kosov dinamita, in afeo bi z vodo ne pogasila gorečega vžigalnika, bi sledila eksplozija. Enaindvajset milijonov brezposelnih. Mednarodni urad za delo v Ženevi je izdal statistični pregled o brezposelnosti. Po njegovih podatkih je v 22 glavnih industrijsfcih državah sveta 21 milijonov hrezposelnih. To število pa je v primeri z resničnim stanjem gotovo še niziko, kajti ljudi brez zaslužka in kruha je mnogo več. Jezik in značaj. »Times« poroča iz Pariza, da je neki francoski učenjak objavil razpravo, ikako se po človeškem jeziku lahko določi značaj človeka. Po njegovem nauku predstavlja: dolg jezik — iskrenost; širok jezik — razširjevalnost; pzek jezik — osredotočenost; dolg in širok jezik — klepetavost; kratek in ozek jezik — lažnjivost. Učenjak trdi, da je do teh pravil prišel na podlagi dolgoletnega proučevanja človeških jezikov in značajev.