Novičar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Cesarica Elizabeta odpeljala se je dne 14. t. m. prišedša z Ogerskega naravnost na Angleško, z njo peljala se je princesinja Valerija. — Nedeljska uradna „Wiener Zeitung" naznanja silno pomenljivo osobno premembo v skupnem ministerstvu. Že dalj časa bolni vojni ministev grof Bylandt-Rheidt, odložil je zaradi bolehnosti, ki mu delovanje dela nemogoče, — svoje ministersko mesto. Cesar, ki je že večkrat vloženo tako prošnjo popred vselej odbil z nasprotno prošnjo, da naj minister ostane na svojem mestu, jo to pot ni mogel zopet odbiti, ker v tem trenutku nevarnost vojske ni videti tako velika in ker onemoglost ministrova od dne do dne postaja večja, tako, da bi moral biti vedno na dopustu, bi toraj delo zastajalo. Zato je sedaj cesar sprejel ostavko By-landt-ovo, podelil mu veliki križ Štefdnovega reda, z jako laskavim pismom, ter za naslednika imenoval poveljnika dunajskega generala baron Bauer. — Ogerski listi, ki pri vsaki priliki ponujajo na odlične mesta trde madjare, ponujali so tudi pri tej priliki tamošnjega brambovskega ministra Feyerwary-j a, pa jim je spodletelo.
Minuli teden je deloma mirovala velika politika zavoljo smrti in pogrebni svečanosti za nemškem cesarjem Viljemom. Pa takoj po pogrebu jelo se je gibanje, katero kaže, da še nevarnost vojske nikakor ni odstranjena.
Sredevropejska mirovna zveza postala je negotova po smrti glavnega zaveznika in zavolj bližnje smrti njegovega naslednika.
Naše razmere z Nemško skalilo je izrekoma nasprotno nam postopanje kneza Bismarka v Bolgarskem vprašanji. Bismarkov pritisk na Turško, da je sijajno izrekla izvoljenega kneza Bolgarskega nepo-stavnega — ima pomenljive posledice, ker se sedaj vsak iz kakoršnega koli uzroka nezadovoljen Bolgar čuti vpravičenega, ruvati in ščuvati zoper „nepostav-nega" kneza; in čuje se, da pristaši Zankov-a razpošiljajo oni brzojav Turške po vsi Bolgarski, da se nahajajo popi, ki v cerkvah hujskajo zoptr izvoljenega kneza. — Ker je ves tam nastajoč nered gotove nevarnosti za ves Balkanski polotok in za Avstrijo v prvi vrsti, potem je lahko umevno, da so zadnji koraki Bismarkovi pri naših uradnih politikih pouzročili, ne le nezadovoljnost, temveč tudi opravičeno nezaupljivost. Ako Bismark namreč v Bolgarski, katera mu po lastnem izreku ni vredna kosti enega pomorskega granardirja, vendar le stori korak zoper svojega zaveznika : Avstrijo, na ljubo svojemu nasprotniku Rusu,
tedaj je to dokaz, da zaveznika avstrijskega mara samo toliko časa, dokler njega ne mara Ruska; potem pa na stran vrže, ako kaže — celo nepotrebnega mu postalega svojega zaveznika.
To je dokaz, da se moramo zanašati samo na lastno moč in pa na naše naravne zaveznike, katerih interesi ne morejo nasprotovati našim interesom, ali se vsaj dajo poravnati z lepo.
Nemška. — V petek pokopali so umrlega cesarja z veliko slavnostjo v navzočnosti odličnih zastopnikov vsih evropejskih držav. Cesar Friderik se ni udeležil pogreba, ker mu tega ni dopustila njegova bolezen in slabo vreme, zdravniki pa so bili gotovo bolj zadovoljni, da je bilo vreme neugodno iu da so s tem izgovorom lažje zabranili cesarju udeležbo, katera bi bila tudi pri najlepšem vremenu zdravju njegovemu še bolj nevarna.
V ponedeljek naznanilo se je troje cesarjevih pisanj : prvo uemškemu državnemu zboru, drugo pruskemu deželnemu zboru in tretje nemškim državnim deželam. To pisanje opira se deloma na cesarjev „manifest", deloma na pisanje do Bismarka. v katerih je cesar izrekel načela svojega vladanja. Ta trojna pisanja pa imajo namen, namestiti za sedaj prisego, katero bi cesar moral osebno priseči, mesto te, pa zavolj bolezni stori samo pismeno obljubo. — V prvem pisanji nahaja se stavek:,, po vzgledu svojega nepozabljivega očeta delal bodem vedno na to, da skupno z zaveznitni knezi in prostimi mesti s sodelovanjem državnega zbora v smislu ustave varujem pravico in pravičnost, prostost in red v domovini, branim čast države, ohranim mir na znotraj in na zunaj in gojim blagostanje ljudstva.
Zavedni smo si dolžnosti, ki jo imamo v smislu člena 54 ustave, ker nam pa sedaj naše zdravjene dopušča, to dolžnost osebno spolniti, vendar pa čutimo potrebo, takoj označiti naše tako že nedvomljivo stanje k ustavnim redom dežele, zato s tem obetamo že sedaj, da hočemo spolnovati ustavo našega kraljestva trdno in neprelomljivo, in da hočemo v soglasji z njo in postavami vladati. Razun cesarja podpisali so to pisanje vsi ministri.
Državni zbor in deželai zbor odgovorila bodeta na to cesarsko pisanje z adresama, v katerih se bode izražala popolna udanost in zaupanje za cesarja z željo in nado, da bi se mu popolno zdravje povrnilo.
Pisanje do nemških državnih dežel izreka: „odločeni, pravice države do teh nemških, po dolgem prestanku z domoviuo zopet združenimi kraji varovati, zavedamo se svoje naloge, v njih gojiti nemško mi-šljeuje in nemške navade, pravico in pravičnost braniti ter blagostanje iu razvoj prebivalcev pospeševati. .  . .
O zdravju cesarja se poroča. V nedeljo imel je cesar, odkar se je vrnil z St. Remo še najugodnejši dan, tudi je zadosti dobro spal. Iz drugih virov pa se poroča: da je zdravje cesarjevo žalibog drugače, kakor se pa poroča v dnevnikih. Odkar se je vrnil z St. Remo, je le malo kedaj zapustil posteljo, v obče, da je tako oslabljen, da se je opustil   namen   preseliti ga v \Yiesbaden,
95
ker so zdravniki rekli, da še jedenkratno potovanje nikakor ni mogoče. Poleg tega pa cesar opravlja vladarska dela z razumnostjo, odločnostjo, hitrostjo in krep-kostjo volje, katera sploh zbuja občudovanje.
V  nedeljo popoludne sprejel je cesar vkljub svar-jenja zdravnikov zastopnike unanjih držav rekoč: sprejel bodem gospode, ker mi to zaukazuje vladarska dolžnost celo, afco bi me to življenje stalo.
Laška. — V zbornici pričela se je razprava o proračunu unanjega ministerstva. Na govor poslanca Chiaves-a, ki je izrekajoč Crispi-u zaupanje obžaloval, da za ministerstvo unanjih zadev toliko časa ni ministra, odgovoril je Crispi: da nihče bolj ne čuti bremena tega posla bolj kot on sam. Ako bi se ga mogel znebiti, storil bi to rad in to ne samo glede odgovornosti, glede unanjega urada. Mnogo bolje počuti se človek spolnujoč delo svojega poklica, kakor pa v mini-sterstvu. Nahajajo se sicer tu trenutki zadostenja, toda so precej redki. Treba je velikega zatajevanja, ako se pri vlasti ostane. Nagibov ne more razlagati, zakaj odgovornosti unanje politike ne odloži, pa boji se, da bi s tem ne oškodoval koristi dežele. Sklenil je z besedami: Ako bi zgubil zaupanje zastopnikov dežele, bi se ne obotavljal, svoje mesto zapustiti ter ga prepustiti onim, kateri bi imeli zaupanje in sočutje zbornice.
Francoska. — Znani general Boulanger stopil je zopet na vrhunec javnih razgovorov. Ker je bil pri zadnjih volitvah — gotovo ne zoper svojo voljo — mnogokrat imenovan ter prejel veliko tisoč glasov, akoprav postavno ni izvoljen, in ker je večkrat skrivaj našemljen dohajal v Pariz, odstavila gaje vlada od njegovega mesta ter ga dejala v pokoj.
Ta odločen korak vladen razburil je hudo pristaše Baulanger-jeve, sam pripeljal se je v Pariz, kjer so ga pristaši slavili, ter se z njim posvetovali, kako dalje postopati. Osnoval se je poseben odbor, kateri bo zanj delal pri vseh volitvah, za sedaj pa se je sklenilo, da naj ne stopi iz vojne.
V  ponedeljek so se že oglasili k Boulanger-jevi dogodbi v zbornici. Poslanec Cassagnac, znan pristaš Napoleoncev, vprašal je vlado, zakaj je generala Baulanger-ja dejala v pokoj. Ministerski predsednik Tir ar d, ki je bil v senatu, pride kmalu v zbornico ter takoj odgovori na vprašanje, navede dogodbe, ki so vladi dale povod, generala vpokojiti, prosi pa zbornico z ozirom na novejše dogodbe, ki dajejo vladi povod k daljnemu postopanju zoper Boulanger-ja, razpravo odložiti na jutri (torek).
Nekateri sodijo, da ga bode vlada izključila iz vojne, drugi pa, da pride v disponibliteto.
96