DELO rWM ,Л 11 »J i » ZVUENJE tglusilo f## ffgf f f f thUofnt* orđfunizai»iJv Alpina, ^ir# LETNIK 21 ŠTEVILKA 5 ŽIRI, MAJ 1984 Ali streznjenje res prihaja s prvim majem Praznovanje, razprave o rezultatih poslovanja v prvem četrtletju, pričakovanje, kaj bo prinesla sprostitev cen, kako bo z našimi obrestmi, ki rastejo in obremenjujejo dohodek, vse se odvija hkrati in daje ton našemu delu. Če vemo, da so lani znašale obresti na kredite, ki jih najemamo največ zaradi visokih zalog, kar 127 milij. din (skupaj 10 % dohodka) in so bile v prvem četrtletju 38 milijonov (skupaj 12% dohodka), je popolnoma na dlani, da lahko pričakujemo le še višjo stopnjo rasti. Zadnji podatek ne zahteva le pojasnil, in pa »z vsemi silami bomo skušali zmanjšati zaloge«, temveč izjemne ukrepe ги zmanjšanje časa poslovnega procesa in le do skrajnih možnosti načrtovanega in spremljanega nabavljanja. Prvi dejavnik je sigurno pomembnejši, saj neupravičenost cepetanja na mestu, kar zadeva organizacijska vprašanja, zgovorno ovrže tale preprost račun: če bi deset dobro plačanih strokovnjakov vse leto študiralo le to, kaj bi se dalo izboljšati in bi se naša poslovna učinkovitost zaradi tega izboljšala samo za I odstotek, bi (upoštevaje lanske rezultate poslovanja), desetkrat zaslužili svoj OD (v mislih imam le skupni prihodek), če pa bi še sicer smotrnejše delali, pa bi bil tudi dohodek in čisti dohodek še kaj višji. Prav gotovo pa ta misel ne zadeva le prizadevanj delavcev v proizvodnji in nabavi. Gre namreč za to, da imamo zaloge materialov, polizdelkov in končnih izdelkov v skladiščih in maloprodajni mreži. To pa že zahteva sistematično delovanje vseh nas, vsakogar na svojem področju, da po svojih močeh pripomore k zmanjšanju teh stroškov, ki nam lahko ne le močno zmanjšajo dohodek v zaključnem računu in osebni dohodek v naših denarnicah, temveč iiesposob-nost plačevanja računov (nelikvidnost) onemogoči nadaljnje delo, kar je seveda še dosti huje. N. P. Delavci s 30 let skupne delovne dobe Ugodni obeti V ZDA firma Alpina Sports posluje kar v redu. Tu je 7. ozirom na dobro zimo položaj na tržišču smučarske opreme sorazmerno ugoden. Trgovina na drobno v glavnem nima zalog, kar jim omogoča normalno naročanje za prihodnjo sezono. To velja tudi za firmo Alpina Sports. Alpina Sports je do sejma v I^is Vegasu in na tem sejmu prodala smučarskih čevljev precej več kot v istem obdobju lani, tako da lahko računamo tudi na višje naročilo kot lani, na okro^ 60.000 parov. Zelo se je povečala prodaja tekaških čevljev, kar za okoli 60 %. Vprašanje je, če bomo zmogli izdelati toliko kot se obeta naročilo, pa čeprav bi morda dosegli ugodne cene. Odločitev o tem bomo morali sporočiti prav v teh dneh. Fri tekaških čevljih uživamo ugled enega največjih in najsolidnejših dobaviteljev. V to se kar dobro vključuje prodaja, ki je vezana na nov sistem smučarskih vezi. Končna naročila je kupec dal konec aprila. Na razgovorih so obravnavali tudi kolekcijo za prihodnjo sezono in problematiko. Manj smo zadovoljni s prodajo v Kanadi. Tudi tu naj bi bi lo dokončno naročilo znano ob koncu aprila. Po poročilu s potovanja v ZDA in Kanado Ob rob sklepov delavskih svetov cLogovaTjaTTK) se - clogovoriU smo se Na sprejemu za jubilante je najprej spregovoril predsednik konference Zveze sindikatov Janko Kupnik Seznam delavcev s 30 let skupne delovne dobe /.usedanja vsoh delavskih svetov so bila prejšnji mesec 12. oz. 13. aprila. Delavski svet delovne organizacije je med drugim razpravljal o naslednjih vprašanjih: — o razpisu za glavnega direktorja delovne organizacije — sprejemali so spremembe pravilnika o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del oz. nalog za temeljno organizacijo — glavni direktor Tomaž Košir je poročal o potovanju v ZDA in Kanado — delavski svet je tudi potrdil sklepe odbora za izobraževanje. Kar zadeva imenovanje glavnega direktorja, je delavski svet ugotovil, da Tomaž Košir ustreza vsem pogojem razpisa in je sprejel predlog razpisne komisije, tako da bi Tomaž Košir še nadaljnje štiri leta opravljal delovne naloge glavnega direktorja, to pa do 30. aprila 1988. V zvezi s povračili stroškov je delavski svet sklenil, da imajo delavci, ki se vozijo na delo z javnimi prevoznimi sredstvi, pravico do povrnitve stroškov prevoza. Lastni prispevek delavca je 1 % glede na povprečni osebni dohodek delavcev v DO v preteklem letu. Kjer ni možnosti prevozu z javnimi prevoznimi sredstvi, ima delavec, ki se vozi na delo več kot 3 km pravico do povrnitve stroškov v višini 10% od vivdnosti super bencina. Pri tem mora seveda delavec takoj sporočiti, če nima več pravice do povračila potnih stroškov. Kot ste lahko brali v Informu-torju, je delavski svet sprejel tudi merila zu delitev regresa za letni dopust. Po tem bomo letos vsi prejeli najmanj 4.100,00 din; dodatni regres pa še tisti, ki imajo OD do 1.4000.00 din — 2.2(K),0« din, od 1.4000.00 din do 1.8000.00 din - 1.2W),tH) din, od 1.8000.00 din do 24.000.00 din — TIKI.(XI din: dodaten regres prejmejo tudi starši, ki preživljajo otroke; če ne prejemajo otroškega dodatka po 800,00 din na otroka, če pa prejemajo zanje otroški dodatek pa 1.300,00 din nu vsakega otroka. Samohranilci prejmejo nu vsakega otroka še po 800,00 din, starši, ki imajo invalidne otroke, še na vsakega otroka po 1.600,00 din; delavci, ki so invulidi II. ku-tegorije oz. delavci s 60priznano telesno okvaro pa 1.300,00 din. Delavci — invalidi III. kategorije pa po 800,00 din. Ob koncu meseca oz. začetku uprilu sta bila v ZDA oz. Kanadi Tomaž Košir in Iztok Čuk. Delavski svet je sprejel informacijo, katere kratek povzetek objavljamo na naslednjih straneh. Na seji so razpravljali tudi o predlogu odbora za izobraževanje in se pri tem zlasti pomudili pri razpisu za obutveno smer izobraževanja, kjer je glede na razpis izredno malo zanimanja. I)S TOZI) 1'roiluja: Poleg nekaterih točk, ki so jih obravnavali že delegati DS TOZD Proizvodnja, so na DS TOZD Prodaja razpravljali tudi o — imenovanju vodij samoupravnih delovnih skupin — prodajnih pogojih za leto 1984 — združevanje sredstev za nerazvite za dograditev hotela Turist na Palah pri Sarajevu — združevanje sredstev TOZD Prodaja za skupno finun-cirunje sezonskih zalog v TOZD Proizvodnja — vezavi sredstev skupne porabe — splošni d(?l pri Jugo-banki — najetje kratkoročnega kredita za sezonske zaloge pri Ljubljanski banki — o delu koordinacijskega odboru v MPM-u — investicijah v mreži Omejimo se le na eno izmed najbolj perečih področij, to je združevanje sredstev za financiranje zalog v TOZD Proizvodnja, Zaradi izrednega sezonskega značaju večjega dela prodaje naših proizvodov, polovica proizvodnje v pomladanskih mesecih poteka na zalogo. Pri tekaški smučarski obutvi proizvodnja začne teči v decembru za prodajo in izdobavo v poletnih in jesenskih mesecih. To pa povzroči izreden porast zalog gotovih izdelkov, ki porastejo v juliju za 4 do 5 krat v primerjavi z zalogami konec leta. Za leto 1984 ocenjujemo porast zalog gotovih izdelkov od 157 milij. po VC v začetku leta 1984 na din 681,5 milij. v mesecu juliju 1984. V TOZD Proizvodnja to pomeni izredno visoko vezavo likvidnostnih sredstev, ki jih ne more pokrivati niti s krediti za pripravo proizvodnje za izvoz in izvoznimi krediti, ker je ciklus obračanja zalog duljši od dobe koriščenju kreditov. V nuSih samoupravnih aktih pa je zapisano, da temeljni organizaciji skupno iščeta vire zu pokrivunje sezonskih zulog oz. proizvodnje nu zu-logo, ki je predmet skupnega dela in poslovanju. V tu numen nu-jemutu ločeno kredite pri bankah, se medsebojno kratkoročno kreditirata in združujeta sredstvu. S kratkoročnim kreditiranjem si TOZD medsebojno rešujeta dnevno likvidnost, glede pokrivanja porasta zalog pa se predlaga, da TOZD Prodaja združi 120 milijonov din v TOZD proizvodnja za čas enega letu in pol. V kolikor pa bi TOZD Proizvodnja uspel najti drugi vir za pokrivanje sezonskih zalog, bi združena sredstvu vrnil. Nadomestila za združena sredstva, ki jih TOZD Proizvodnja obračuna, bodo enaka kot za kratkoročno kreditiranju. In morda še komentur mimo razprave in sklepov delavskega sveta. Ob tem, da so lani znašale obresti kar 127 milij. din (skupaj 10% dohodku) so bile v prvem Delovna skupnost skupnih služb: Marija Bogataj — 201, Štefka Gladek — 402, Pavla Sink — 402, Franc Zalar — 503. TOZD Proizvodnja: Marija Albreht — 612, Pavla Albreht — 616, Veronika Be-nedik — 613, Anica Bogataj — 616, Alojz Burnik — 617, Irma Čibej — 616, Danica Dolinar — 613, Valentina Demšar — 614, Marija Eržen — 616, Marija Gantar — 617, Malči Kogovšek — 612, Marija Kavčič — 616, Stanko Kranjc — 617, Vincencija Kune — 617, Marija Kavčič — 631, Janez Lamovec — 617, Pavel Miklavčič — 614, Štefan Mlinar — 617, Nada Novak — 621, Ljudmila Oblak — 612, Marija Oblak — 613, Emilija Oblak — 616, P'ranc Oblak — 616, Ida Oblak — 621, Marija Polja-nec — 612, Pavel Petrič — 614, Anton Pintar — 614, (oil tletju 38 milijonov (skupuj 12 % dohodka), je popolnoma nu dluni, da luhko pričukujemo le še višjo stopnjo rusti. Zadnji po-dutek no zahteva le pojusnil in pu »z vsemi silumi bomo skušuli zmanjšati zaloge«, temveč izjemne ukrepe zu zmanjšanje času poslovnega procesu in ne le do skrujnih možnosti načrtovanega in spremljanega nabavljanja. Prvi dejavnik je sigurno pomembnejši, saj neupravičenost cepetunju na mestu, kur zadevu organizacijska vprašanju, zgovorno ovrže tale preprost račun: če bi 10 dobro plačanih strokovnjakov vse leto študiralo le to, kuj bi se dalo izboljšati in bi se naša poslovna učinkovitost zaradi tega izboljšala samo za 1 odstotek, bi (upoštevaje lansko re- Gregorij Pustovrh — 615, Marija Pirnat — 617, Jože Pisk — 635, Maksimiljan Glavni direktor Tomaž Košir se je zahvalil delavcem za njihov prispevek in orisal trenutni položaj Alpine /ultate poslovaniu), desetkrut zuslužili svoj OD (v mislih imam le skupni prihodek), če pa bi še sicer smotrnejše delali, pa še kuj več pri samem dohodku. Delavski svet DSSS: Uazpruvu je teklu približno o istih vprašanjih, kot nu drugih deluskih svetih. Delavski svet TOZI) Proizvodnja: je prav tako obruvnuval ista vprašanja, omenimo le še, da je sprejel sklep o spremembi delovnega koledarja, tako, da s tu 3. in 4. maj delovna dnevu zu naslednjo oddelke: prikrojevalnica in šivalnica Col, termoplasti, montaža šal in oddelek zu izde-luvo brizgane obutve. dogovarjaTTio se - dogcn^oriU smo se Sturm — 614, Anton Sink — 617, Janez Špik — 611, Milan Trček — 617, Čelestina Тг-ček — 626, Anton Tavčar — 631, Ana Ušeničnik — 626, Bernarda Vončina — 600, Stanislava Žakelj — 644. TOZI) Prodaja: Franc Dorič — Mežica, Franc Jesenko — 302, Kadić Derviš — Bihač, Poklič Bea-trika — Kranj, Zinka Treven - 302. Seznam delavcev z 20 let skupne delovne dobe Delovna skupnost skupnih služb: Alojz Bogataj — 503 TOZI) Proizvodnja: Frančiška Arhar — 613, Stanislav Andreuzzi — 626, Danica Bašelj — 613, Stanislava Bogataj — 613, Julijana Bernik — 626, Darinka Demšar — 613, Franc Dolinar — 617, Nada Eniko — 626, Pavla Guzelj — 641, Horvat Avguštin — 626, Hermina Kavčič — 613, Marija Kogovšek - 613, Vida Kosmač - 613, Ivana Kejžar — 614, Marija Kos — 615, Marija Klemen-čič — 600, Ivanka Leban — 623, Marija Leban — 623, Teodora Mlinar — 613 Marjana Modrijan — 613, Terezija Miklavčič — 615, Jože Ma-lovašič — 641 Jožica Moho-rič — 626, Janez Miklavčič — 644, Marjan Pišljar — 612, Danijela Podobnik — 612, Cirila Pešič — 617, Martin Pešič — 617, Magdalena Piš- Ijar — 635, Stefan Poljanšek — 617, Marjan Peternel — 641 Doroteja Seljak — 613, Cecilija Stanovnik — 613, Gabrijela Sedej — 616, Vid Sedej — 641, Vida Subic — 615, Marija Skvarč — 623, Anton Tratnik — 641, Gabrijela Žejn — 623, Rozalija Malovašič — 641. TOZI) Prodaja: Ankica Alković — Slovonski Brod, Jožica Brus — Jesenice, Merdžana Divović — Sarajevo, Nikola Fortunić — Zagreb IV, Stanislav Flajnik — Ljubljana IV, Nada Gove-kar — 305, Ivan Kovač — Varaždin, Srečko Kavčič — 304, Mirić Nataša — Varaždin, Breda Mikec — Šentvid, Nada Nemeškovi6 — Slavonska Požega, Bernarda Podobnik — Idrija, Marija Reven — 304, Janez Strel — 304, Ana Zupančič — Trbovlje. Čestitamo Delavci ki letos dosegajo skupaj 20 let delovne dobe Tomaž Košir bo še naprej direktor To priliko smo seveda izkoristili, da se za naše glasilo pogovorimo z njim o preteklih uspehih in težavah in da nam pove svoja razmišljanja o tem, kako naprej. Sistematično je nizal nekatera dejstva: »Naše delo moramo gledati in ocenjevati skozi prizmo jugoslovanskih gospodarskih razmer, saj mislim, da je bilo zelo malo štiriletnih obdobij v zgodovini Alpine, ko bi se razmere za poslovanje tako strahovito poslabšale. Zato velja kot dobro oceniti, da smo se uspeli prilagoditi, tako poslovanju z devizami; da smo prodrli na zahodno tržišče v tako velikem odstotku, od 20 % pred nekaj leti, do preko 50 % lani, in še napredujemo. Ali, kot lahko povemo v parih, od 300 000 parov obutve na več kot milijon parov obutve za zahodno tržišče. Poudariti tudi velja, da smo se v tem času na zunanjem tržišču zelo osamosvojili, da prodajamo direktno in s svojimi ljudmi, kar ni možno doseči čez noč, zato ta naloga še ni končana. Uveljavili smo lastno znamko, uveljavili naše ime, skratka zasidrali smo se na tržišču, posebno v ZDA, in nam dobro kaže tudi v ZRN. V svetu sedaj že nekaj pomenimo. Tako je sedaj najpomembnejše da bi proizvodnja tekla čimbolj nemoteno, kar pa nam seveda zelo otežuje tako majhna možnost koriščenja ustvarjenih deviz, problemi s pomanjkanjem materiala in razmeroma zastarele strojne opreme. Zdi se važno, da nam je v zadnjih letih uspelo »očistiti« proizvodni program in da smo na poti specializacije, kar pa seveda spet potegne za seboj nekaj specifičnih problemov, kot je na primer zmogljivost šivalnic, kar deloma rešujemo s kooperacijo.« (Nadaljevanje na J. strani) \_/ Delavski svet delovne organizacije je na svoji seji 13. aprila ugotovil, da dosedanji glavni direktor Tomaž Košir izpolnjuje vse pogoje razpisa, saj je diplomirani ekonomist, z več kot desetletnimi izkušnjami, od tega ima več kot pet let uspešne prakse na vodilnih delovnih opravilih, zato je bil ponovno imenovan za opravljanje delovnih nalog kot individualni poslovodni organ — glavni direktor delovne organizacije Alpina. SJ- * Kako ustvarjamo • Največja želja Leto 1984 je za Alpino Celje pomembno leto, saj praznuje tridesetletnica svojega obstoja. Zunanji videz prodajalne, ki je v središču, je zelo slab, če ga primerjamo z drugimi prodajalnami s čevlji. Tudi za našo prodajalno je bilo že leta 1979 rečeno, da bo obnovljena, kar še do danes seveda ni, čeprav je nujno potrebna. Prodajalna je začela poslovati leta 1954 kot zelo majhna: vodil jo je Leon Šket. V letu 1965 je bila prenovljena in povečana. V letu 1976 so prenovili le notranjost prodajalne. Lansko leto smo morali v prodajalni premenjati tla, ter obnoviti centralno ogrevanje, ker je bilo v tako slabih pogojih že nemogoče delati. So pa še druge težave: vse blago, ki ga prejmemo, moramo znositi v skladišče nad prodajalno, po petindvajsetih stopnicah. Nujno bi potrebovali dvigalo, ker če hočemo prodati preko 60.000 parov obu- — doseči plan tve letno moramo po teh stopnicah tisočkrat. Vseeno pa smo veseli, da smo leta 1979 dobili skladišče kar je urejal vodja MPM Ivan Capuder, ki je večkrat prišel v Celje. Pred tem smo zelo dobro občutili, kako je delati brez skladišča. V naši prodajalni se ves kolektiv zelo trudi za čim boljšo prodajo, ker se seveda pozna na prometu, saj smo vedno med prvimi petimi prodajalnami. Letos smo celo na tretjem mestu, kar pomeni, da smo kljub velikim stornom obutve, slabi izbiri modelov za kmečke ljudi, in veliki zakasnelosti obutve kar uspešni. Toda skrbi nas, kaj bomo prodajali naprej, kajti dobavitelji z dobavami zelo kasnijo. Plane imamo zelo visoke, izbira obutve pa je zelo ozka. V Celju mislimo, da nam nekdanji grupi Berta in Franca zelo manjkata. Celje je prodajalna, ki ima zelo veliko podeželskih kupcev, ki so se navadili na našo obutev in sedaj ne morejo verjeti, da odidejo iz prodajalne brez čevljev. Tudi za nas prodajalce ie zelo neprijetno, ker stranke mislijo, da jim čevljev nočemo pokazati in prodati. Zelo se nam tudi pozna, ker v kolekciji pomlad — poletje 1984 nimamo nobenih črnih čevljev. Modeli, ki so bili v črni barvi, smo takoj prodali, čeprav niso bili vsi le naši. Toda potrošniki želijo predvsem Alpina čevlje. V kolektivu se lepo razumemo, če pa naletimo na probleme, jih seveda moramo reševati, kajti prodaja tega ne sme občutiti. So pa tudi stvari, ki Pred dvema mesecema je v izvozu tozda prodaje začel delati Borut Krevelj, ki bo opravljal odgovorne delovne naloge nosilca izvoznih poslov. Prav je, da sodelavce, posebno če so iz drugih krajev, čimprej spoznamo, da s tem olajšamo vsakodnevno sodelovanje. Najprej nekaj podatkov iz osebne izkaznice: Borut Krevelj je bil rojen 1954. leta v Ljubljani, študiral je pravo in diplomiral leta 1977., nakar se je zaposlil pri Jugo-banki v Ljubljani, in sicer v pravni službi kot pripravnik. Delal je v kreditnem oddelku in ga je že od vsega začetka veselilo delo na področju komercialnih poslov in зоф-lovanja s tujimi partnerji. Se posebej se je poglabljal v mednarodna gospodarska vprašanja, zelo pa mu ležijo tudi tuji jeziki. »Lahko rečem, da sem bil v Alpini zelo lepo sprejet«, je začel Borut Krevelj. »Preden sem prišel v Alpino, sem v Jugobanki vodil plačilni pro- jim sami v prodajalni nismo kos, takrat pa iščemo pomoč pri vodji rajona Ivi Sobočan, ki nam tudi rada pomaga. V prodajalni nas je zaposlenih dvanajst. Prodajalno vodi Danica Klepej, nadomešča pa jo Jožica Simon; tu so še prodajalci: Jožica Kroflič, Martina Založnik, Betka Jo-van. Dragica Potočnik, Danica Verk, Majda Pungaršek, Filomena Maček, Srečko Mohorko, Marinka Furlan, Majda Šket. Upamo, da bomo tridesetletnico prodajalne praznovali z dosegom plana, še bolje s presegom, kar je največja želja vsega kolektiva. met z devizami in prav te izkušnje so mi omogočile, da lahko opravljam posle, kot me čakajo v Alpini. Res sem po poklicu pravnik, vendar sem pravo nekako zanemaril nekaj zaradi dosedanje prakse in pa drugačnih interesov. Sicer pa mi bo pravo prišlo prav tudi pri sedanjih delih. Ta občutek, da sem v delovni organizaciji dobrodošel, je seveda ugoden in upam, da mi bo uspelo uresničiti tisto, kar od mene Alpina pričakuje. Vem, da Alpina ponovno prodira s programom lahke oDutve, da si je s športno obutvijo že ustvarila določeno ime, kar lahko mojo nalogo nekoliko olajša. Na drugi strani pa se zavedam, da so razmere izredno kritične, zlasti kar zadeva poslovanje z devizami, saj dejansko delamo » iz rok v usta«. Prepričan pa sem, da si bomo lahko tudi s to obutvijo utrli pot na svetovno tržišče in si pridobili image in ceno. Poskrbeti bo treba, da bomo iz teh prvih korakov dosegli kontinuiteto poslov in dolgoročno usmeritev. Zato je v tej prvi fazi predvsem pomembno, da si pridobimo ustrezne zunanje poslovne partnerje in zagotovimo čimbolj ugodne pogoje za sodelovanje z njimi. Seveda pa za dosego teh ciljev ni dovolj le posameznik, ki je odgovoren za vodenje določenih poslov. Potrebno je timsko delo in kot kažejo prvi stiki z mojimi najbližjimi sodelavci v Alpini, s katerimi sem začel sodelovati zelo odprto, lahko računam da bomo tudi v tem uspeli,« je končal svoje razmišljanje Borut Krevelj. Kako naprej' »Mislim, da bi morali na teh osnovah graditi še naprej ... Pri izvozu bi morali zadržati najmanj dosedanji delež zahodnega izvoza. Tudi za lahko obutev bomo morali poiskati dolgoročni program in zanesljivo izvozno pot. Naša kolekcija, ki bo sprejemljiva za tržišče, je lahko trajna osnova za dohodkovno usposobljenost. Poleg tega pa bomo morali še več napraviti, da bomo ohranili ugled in ga še razširili. To pa lahko napravimo le s kvalitetno obutvijo, pravočasnimi dobavami, ustreznimi cenami in seveda tudi z ustrezno propagandno politiko, vključno z vlogo, ki jo imajo smučarji, ki vozijo z našimi čevlji. Od proizvajalca za široko potrošnjo smo se povzpeli tudi do proizvajalca, ki lahko izdela najzahtevnejšo tekmovalno smučarsko obutev, s čimer smo tudi lahko zadovoljni in v tej smeri bo treba še nadaljevati. Še bolj bomo morali specializirati proizvodnjo, posodobiti opremo, kar, vsaj tako upam, bomo vsaj deloma uspeli s pomočjo mednarodnega kredita v višini 750 000 $. Seveda ostanejo še mnoga organizacijska vprašanja. Na prvo mesto bi pri tem postavil strokovni kader, za katerega smo v zadnjem desetletju skrbeli premalo. Odnosi med delavci so prav tako pomemben dejavnik uspeha. Namesto — »kdo bo koga«, bi moralo prevladati načelo — »kako kaj lahko napravimo kaj skupaj«! Tudi nedoslednosti pri delu je še vedno premalo. To pogojuje tudi slabšo kakovost dela povsod in manjše poslovne uspehe. Pogrešam zdravo, odkrito kritiko, preveč pa je »deba-tnih krožkov«. Zavzemam se za odkrit dialog, k čemur lahko veliko pripomorejo sestanki po oddelkih oz. sestanki samoupravnih delovnih skupin. S tem pa bo povečana tudi samoupravna vloga delavcev. Ob koncu naj še enkrat poudarim: brez povečane odgovornosti ne bo šlo. Potrebno bo več reda in discipline, spoštovati delovne obveze in dogovore, kolikor mogoče dobro izkoriščati delovni čas, in uspeh, ki ga vsi pričakujemo, ne bo izostal«. To so bile torej misli prvega človeka Alpine. Kaj zadeva »mene in mojo vlogo« — se vprašajmo! Nejko Podobnik Nov sodelavec v izvozu Kako ustvarjamo Montaža brizgane obutve pred združitvijo v montu/i brizgane obutve ali kot nekateri pravijo — oddelek (>27 za enkrat še delajo v dveh prostorih. l)el delavcev, ki vlivajo spodnje dele copat, je s svojo DESMO neposredno vezan na oddelek športne montaže, medeni ko je drugi, večji del, že v hali nekdanje plastike. Skupno je v tej montaži zaposlenih Ki delavcev, ki delajo v dveh izmenah po približno 700 parov dnevno, poleg vlivanja copat pa trenutno izdelujejo tudi copate za surf. Takole nam je predstavil svoj oddelek dosedanji mojster Janko Slabe, ki je prav ta dan zadnjikrat (pred odhodom v pokoj) delal v Alpini. Delavci ene izmed izmen pa so svoje delo ocenili takole: Kiluj združitev obeh delov montuže brizgane obutve? Avguštin Horvat dela pri vlivanju copat na »stari« DE-SMI: tu delam že zadnji dve leti. Dnevno izdelamo od 500—550 parov obutve. Skrbim zu to, da so kopita vedno pripravljena za vlivanje podplatov, kar včasih ni tako enostavno. Delamo na skupinsko normo, zato smo vsi skupaj odvisni od raznih stvari — med drugim imamo težave z vozički. Ciril Bogataj: Najhuje je, it! ni ustreznega materiala in vozičkov Ciril Bogataj: Tu izdelujejo spodnje dele trim copat, jenki, gama, in tomi obutev. Sem nekako vodja te skupine delavcev na DESMI, "loja dolžnost pa je, da iz kleti pripeljem vozičke, pripravim vse ustrezne sestavne dele in obutev na vozičke, pripravim ustrezno ma-so, s pomočjo sodelavcev nastavim kopita in koordiniram delo skupine. Tu je največ problemov, če materiali niso ustrezni, s strojem pa Praktično nimamo nobenih težav. Marjan Trček mora pripraviti vse potrebno za kvalitetno brizganje Naravnati moram ustrezno hitrost vlivanja, glede na vrsto materiala in obutve, tako da je čas brizganja in ohlajanja najustreznejši. Sproti moram kontrolirati ustreznost dvokomponentne vbrizgane mase in takoj ukrepati, če opazim napako. Torej, kar odgovorno delo, ki je ovrednoteno z 10. skupino in mislim, da povsem upravičeno, saj ob napakah lahko pride do velike materialne škode. Olga Neveda Vili Mlinar, vHvalec na DESMI: trenutno nimamo kakšnih večjih problemov, tudi material kar redno prihaja in nam omogoča, da izpolnjujemo plan in normo. S svojo deseto skupino zaslužim okoli 22.000.— din mesečno in sem kar zadovoljen. Tu in tam nam tudi kaj po- Vili Mlinar, vlivalec na DESMI nagaja, vendar smo se pri delu že dokaj dobro izurili in hitro odpravljamo težave. Marjan Pivk: Sem nekvalificiran delavec in s peto skupino kot pomočnik pri vlivanju na DESMI zaslužim okoli 15.000.— din. Pred tem sem delal v skladišču in moram reči, da sem sedaj bolj zadovoljen. V začetku sem imel sicer nekaj težav, vendar sem se delu privadil in sedaj kar gre. Ce bi imel možnost, bi se v svojem delu želel še izpopolnjevati. Slavka Poljanšek, snemanje obutve: Tu je najtežje to, da je treba ves čas stati. Prej sem delala sedeče delo, kar je s časoma prav tako naporno. Sicer pa to delo rada (Nadaljevanje na 7. strani) Vse je treba pripraviti pravočasno Marjan Trček: Zadolžen sem za brizganje in pri tem moram paziti na več stvari. Dragica Petcrnelj in Cilka Mlinar pri gumiranju razgovor za urednikovo mizo — razgovor na temo KAKO RAZMIŠ-IJATE OB NAPOVEDANI SPROSTITVI CEN. Na razgovoru so sodelovali Borut Oblak, Stana Oblak, Marjan Podobnik, Alojz Sporiš, Alojz Semič in Mira Mur. Sogovornikom smo postavili naslednja vprašanja: 1. Ali vas ta napovedana odmrznitev skrbi? Zakaj? 2. Ali ste se v družini že pogovarjali o tem, kako bo treba ravnati v prihodnje, da se boste čim bolj prilagodili razmeram? 3. Kaj predlagate v zvezi z izboljšanjem gospodarjenja v tovarni? 4. Kaj pa menite, da bi kazalo izboljšati v krajevni skupnosti, občini? Kako bi se lotili stvari kljub pomanjkanju sredstev? Borut Oblak: Seveda me skrbi. Prav gotovo bo vse dražje in čeprav bomo tudi mi dražje prodajali svoje čevlje, bo vprašanje, če bo razmerje med cenami surovin, ki jih nabavljamo in cenami naše obutve nam v prid. Za razmere, v katere smo zašli, so prav gotovo krivi tudi pogoji v katerih smo delali in živeli dosedaj, saj vemo, da so mnogi slabši gospodarji živeli na račun boljših. Stana Oblak: Sprostitev cen me po eni strani skrbi, po drugi strani pa mislim, da ne bo tako hudo. Povsod si bomo prizadeli, to velja tudi za delovne organizacije in nas delavce, da bomo ustvarili tak dohodek, da bo možno osebne dohodke vsaj približno prilagajati višjim cenam. Vemo, da bo tudi naše čevlje težje prodati, če bodo dražji; s tem pa se bo zmanjševal tudi naš dohodek. Novim pogojem življenja se bomo morali prilagoditi in mislim, da je veliko odvisno predvsem od tega, kako se bomo na to pripravili v tovarni sami. Menim, da je rezerv še veliko, še posebno na organizacijskem področju, kjer bi lahko ustvarili še precej višji dohodek. Žal pa je stimulacija delavcev pri nas še premajhna, kar bo nujno treba spremeniti, če bomo želeli hitrejši napredek in večji dohodek delovne organizacije. Zdi se mi prav, da sredstva javnega obveščanja temeljito seznanjajo z napovedanimi pogoji življenja in dela, vendar se mi zdi, da marsikaj povemo prepozno ali preveč zavito, namesto da bi ljudem pravočasno povedali, kako se bo potrebno ravnati, in mislim, da bi uspehe dosegli že prej. Kar zadeva varčevanje v družini, lahko rečem, da smo že dosedaj živeli bolj skromno, res pa je tudi, da smo manj številna družina in zato kakšnih posebnih varčevalnih ukrepov ne bomo delali. Seveda pa bomo bolje izkoristili naše njivice. Za delo v tovarni pa mislim, da bi lahko marsikaj prihranili ali zmanjšali stro-ske, ki nastajajo zaradi premajhne odgovornosti, posebno v drugih službah, medtem ko so rezerve v proizvodnji že precej izčrpane. Marjan Podobnik: Ves čas smo živeli v pomanjkanju in mislim, da se bomo lahko prilagodili težavam, če bodo nastale. V tovarni pa je še vedno ponekod veliko malomarnosti in neodgovornosti, za proizvodnjo pa lahko trdim, da si preveč prizadevamo le za količino, premalo pa gledamo na kakovost, kar se nam kasneje maščuje. Kljub temu pa mislim, da v tovarni kar dobro gospodarimo, čeprav me rezultati včasih celo presenečajo. Alojz Semič: Mi starejši smo že marsikaj doživeli in čeprav nam ni vseeno, kako bo, se mi zdi, da bomo znali preživeti. V družini se kaj dosti o tem nismo pogovarjali, čeprav je tu in tam možno kaj privarčevati — na primer pri energiji, itd. Kot je že povedal Marjan, se mi zdi, da je v tovarni premalo delovne discipline in odgovornosti. To pogrešam še posebno pri mlajših delavcih. Mislim, da bi tudi morali hitreje obnavljati stroje in opremo, na drugi strani pa nam to onemogočajo predpisi, saj je oprema iz uvoza. Mira Mur: Če že vse skrbi, naj bi skrbelo tudi mene. Moram pa reči, da me v resnici ne. Že doslej smo varčevali kar naprej, če bo težje bomo še nekoliko bolje izkoristili svoj čas, v gozdu, v naravi in na polju. Tudi za tovarno velja, da bo predvsem važno bolje izkoriščati delovni čas, torej v krajšem času napraviti več in bolje. Spremljam tudi življenje v krajevni skupnosti in mislim, da so akcije, ki so bile izvedene v zadnjih letih zelo pomembne in koristne. Izgradnja kanalizacije, asfaltiranje cest, gradnja telefonskega omrežja, in ostale pridobitve so zelo pripomogle k napredku kraja. Težava bo v tem, če tovarne, zaradi pomanjkanja sredstev ne bodo več mogle odvajati toliko denarja kot doslej. če za delo v krajevni skupnosti ne bo denarja in če bomo želeli kljub vsemu napredovati, bomo morali organizirati več delovnih akcij, združevati sredstva, morda tu in tam k delu spodbuditi srednješolsko in študentsko mladino in življenje bo prav tako napredovalo. Alojz Sporiš: Upam, da podražitve ne bodo prišle nenadoma in da bo možno osebne dohode prilagoditi življen-skim razmeram. Sigurno pa je gospodarska situacija zelo težka: za Alpi-no vemo, da se nam surovine izredno dražijo, obutve pa ne moremo prodajati po tako zvišanih cenah. Sprašujete, če smo se doma pogovarjali Kako ustvarjamo (Nadaljevanje s 5. strani) opravljam, saj je manj monotono kot je bilo prejšnje. Poleg snemanja tu in tam še kaj popravim (začinim) in tako zaslužim preko dva stara milijona. Marjan Pivk se je dela hitro privadil Slavka Poljanšek je pri snemanju kar zadovoljna Ce so škatle in pari, norme ni težko doseči, pravi Marta Maček Dragica Peternelj, gumira-nje čevljev: Pri tej fazi moram najbolj paziti, da je na-gumirano približno enako na obeh čevljih v paru, tako da ni problemov s kasnejšimi reklamacijami. Osebni dohodki res niso veliki, saj dobim mesečno okoli 16.000.— dinarjev, še posebno ker je tu veliko hlapov organskih topil, za odsesovanje plinov razgovor za urednik o varčevanju. To delamo že ves čas; najprej smo gradili hišo, sedaj se šolajo otroci, tako da je stroškov vedno veliko, denarja pa malo. V tovarni vedno ne teče vse tako kot bi moralo. Plan je eno, praksa pa včasih popolnoma spremeni načrte. Mislim, da bomo morali poskrbeti, da bo proizvodnja tekla nemoteno in dohodek bo tu. Na drugi pa bo nujno posodobiti proizvodnjo z novimi stroji, sicer ne bomo konkurenčni. V krajevni skupnosti smo zelo napredovali, čeprav bi marsikaj uredili že prej in z manjši stroški, še posebno če bi se bolje organizirali. Tudi sedanji načrt krajevne skupnosti je zahteven in le z združenimi močmi in sredstvi ga bo možno uresničiti. Zaključek: Kot je videti, delavci zelo trezno ocenjujejo položaj v katerega smo za- šli. Kar pa je najpomembnejše: brez frazarjenja resno opozarjajo na večjo neposredno odgovornost in s tem povezan osebni dohodek vseh delavcev v tovarni. Ma-lodušja ni čutiti, saj se ljudje znajo prilagoditi in v težjih razmerah kljub temu doseči vsaj osnovne delovne in ži-vljenske cilje. Mislim pa, da bi ideje, ki so jih izrazili naši delavci morali opredeliti v nekem načrtnem delu, ob upoštevanju še vseh drugih dejavnikov, ki bodo krojili naše delovne in življenske razmere. Ne gre le za tako imenovani stabilizacijski program; gre za to, da se resno dogovorimo, da od danes naprej ravnamo na vseh področjih tako, da bomo s čim manjšimi stroški naredili čim več, da bomo ohranili pozicije na tržišču oziroma še napredovali. V krajevni skupnosti pa je rezerv res še veliko. Kar ozrimo se! pa ni poskrbljeno. Mislim, da bi morali zato poskrbeti vsaj za kakšen j upi ali dva. Cilka Mlinar, gumiranje čevljev: preden sem prišla v ta oddelek, sem delala v šivalnici. Moram reči, da sem tu veliko bolj zadovoljna, v šivalnici je zelo veliko faz, postopek se stalno menja in težko je kaj prida zaslužiti. Tu pa dobim okoli 17.000.— dinarjev mesečno. Kot so nam povedali, se bosta obe skupini delavcev sedanje montaže brizgane obutve združili po dopustu in takrat bo delo mogoče še bolj organizirati. Delavci sami ocenjujejo, da bo proizvodnja v oddelku po tem lahko tekla bolj načrtno in da ne bo tako razdrobljena kot je sedaj. Tako lahko upajo na večjo storilnost in boljšo kakovost, s tem pa tudi na boljše osebne dohodke. Nejko Podobnik Mladi vedo za težave v Alpini je zaposlenih 420 delavcev starih od 15 do 27 let. Glede na število mladih, bi vsakdo pomislil kako močna organizacija smo, toda temu ni povsem tako. V okviru organizacije je delovnih le peščica, ki skušamo izpolniti plan, ki smo si ga zadali na začetku leta. Naj omenim nekaj akcij, ki smo jih izvedli v preteklem obdobju. V sodelovanju z Delavsko univerzo v Škot j i Loki smo organizirali osnovno .šolo za odrasle v Žireh. S precej težav in pomočjo kadrovske službe, nam je le uspelo izbrati dovolj prijav za 8. razred, ki sedaj teče v prostorih osnovne šole. Za organizacijo 7. razreda bomo zaenkrat še počakali, če pa bi bilo dovolj kandidatov, bomo pomagali organizirati tudi to. Decembra so mladinci obiskali vse naše upokojence na območju Žirov. Vzdušje pri srečanjih starejše in mlajše generacije je bilo prijetno; z našimi nekdanjimi delavci smo poklepetali o Alpini in o težavah, ki se pojavljajo danes. Nekateri so predlagali, da naj bi v prihodnje obdržali navado, da mladinci obiskujemo starejše in izročamo koledarje, le da bi poskusili na kak drug, bolj stabilizacijski način, na primer ob vsakoletnem novoletnem srečanju upokojencev v Alpini; v bodoče bomo skušali to pripombo upoštevati. тшш 96 Marko Kavčič V jesenskem času smo organizirali izlet v Logarsko dolino, ki se ga je udeležilo 50 mladincev in mladink. Tudi letos pripravljamo dvodnevni izlet v Belo Krajino, če le ne bo prišlo do kakšnih organizacijskih zapletov. Pred kratkim se je končal začetni šiviljski tečaj, ki smo ga organizirali preko Delavske univerze. Pričetek tečaja se je nekoliko zavlekel, tako tudi ne bomo mogli izvesti nadaljevalnega tečaja v spomladanskem delu, temveč bomo to skušali pripraviti jeseni. Pri pripravljanju za šiviljski tečaj se so bili nekateri zelo neresni, saj je od petintrideset prijavljenih obiskovalo tečaj samo 13 delavk. Zaradi izmenskega dela smo planirali tečaj v dveh izmenah, toda z odstopom prijavljenih to ni bilo možno. Lansko leto smo dobili od komisije za letovanje v najem počitniško prikolico, ki smo jo namestili v Novem Vinodolskem. Vsi, ki so lani letovali, so bili zelo zadovoljni, zato smo se odločili, da ostane prikolica na istem mestu. Pomagali smo tudi pri čiščenju in pospravljanju ostalih prikolic ob obali. Tudi letošnjo sezono je zanimanje kar precejšnje; za letovanje na Jadranu. Vsak drugi četrtek imamo predstavniki DPO koordinacijske sestanke, na katerih osvetlimo razna vprašanja, probleme ali nejasnosti, ki se pojavljajo na naših sestankih ali v delovni sredini. Mislim, da so ti sestanki zelo primerna oblika sodelovanja med predstavniki DPO. Udeležujemo se seminarjev, tečajev, političnih šol, športnih iger in ostalega, kar organizira OK ZSMS Škof j a Loka, in se s tem vključujemo v življenje občine. Upamo, da bo v bodoče še več kandidatov za podobne akcije, saj je množičnost tudi porok za kvaliteto. O vsem, kar vas zanima o delu mladinske organizacije, povprašajte za podrobnosti predstavnike iz vaših oddelkov, njim tudi lahko sporočite pripombe in kritike na naše delo, kar nam bo nedvomno samo koristilo pri nadaljnjem delu. Marko Kavčič Važno je da vemo # Važno je da vemo • Važno je da vemo Irma Dolenec — referentka za delovna razmerja Tudi aprila je kar precej delavcev odšlo, prišlo pa jih je tudi približno toliko; delovno razmerje je nastopilo 13 novih delavcev, z delom pa je prenehalo 14 delavcev. V TOZD Proizvodnja so nastopile delovno razmerje delavke Mateja Gruden v Zi- reh, Silvestra Bogataj in Jelka Domislic v obratu Gorenja vas, v obratu na Colu pa naslednje: Damjana Praček, Florjana Kobal, Suzana Božič, Marija Sajovic, Orjana Čefnigoj, Stanislava Mikuž in Marija Mikuž. V TOZD Prodaja, sta nastopila delovno razmerje Borut Krevelj in v prodajalni Dubrovnik Marijan Buljan: v delovni skupnosti skupnih služb je nastopila delovno razmerje pripravnica Karla Križnar. Največ delavcev je prenehalo z delom v TOZD Proizvodnja in sicer: Milan Bogataj, Anton Fortuna, Peter Je-senko, Miroslav Podobnik, Milan Prirnpžič, Herman Strel, Drago /akelj in Anton Semič, ki so odšli v JLA, nato še Marija Mohorič in Ivanka Oblak, v obratu Gorenja vas pa Maksimiljan Hojkar, Pavla Stanonik in Francka Špiček. Zaradi odhoda v JLA je z delom v delovni skupnosti skupnih služb prenehal Aleš Dolenc. Ob odhodu v pokoj Dolgoletnim sodelavcem Pavli Stanonik, Ivanki Oblak in Maksimiljanu Hojkarju ob odhodu v zasluženi jiokoj, želimo še vinogo let trdnega zdravja, dobrega počutja in zadovoljstva med domačimi ter prijeten spomin na delovna leta v Alpini! Ob odhodu v pokoj še razgovor z glavnim direktorjem, od leve proti desni: Maksimiljan Hojkar, Cilka Mahnič in Janez Žakelj (pococlli 60 бв. z njimi je rasla Alpina Sprejel nas je :elo prijazno, čeprav je bilo videti, da ima okrocj hiše obilico dela. Ko pa je i:vedel, da bi se z njim radi pogovorili za časopis, se je vznejevo-Ijil: "Prav nič ne maram, da me dajete v časopis«, in ko sem le vztrajal, sva se dogovorila, da vendarle lahko kaj napišem, medtem ko je Brigita tokrat ostala brez dela . . . Toda, kar hitro sva našla stične točke, to je razmere v Alpini nekdaj in danes. >>V kasnejši tovarni Alpina, tedanji zadrugi, sem začel delati takoj po vojni, in sicer pri Arharju. Delovne razmere so bile takrat povsem drugačne; tudi sistem dela ni bil industrij.ski. Toda še potem, ko smo začeli delati v novi tovarni, smo imeli več let fazni sistem. Takrat smo delali predvsem gojzarje. Večinoma sem delal v montaži, pred upokojitvijo leta 1971 kot mojster. Od takrat se lotevam predvsem domačih del. Tu in tam sem komu kaj pomagal pri gradnji, nekaj easa sem se bolj ukvarjal tudi s po])ravili starih čevljev, sedaj pa to opuščam, ker ni dobiti pravega materiala, pa še drag je. Včasih dobim kakšen odpadni material v Alpini, vendar je :daj :e težje. "Sicer pa Je nadvse pomembno, da je človek zdrav,« pravi Stanko, ko se mu stisne v naročje eden od vnučkov. »Tale je pa res moj.« in kar vidi se kako mali spremljajo starega očeta na vsaketn koraku. »Sicer pa ne prihajam na srečanja vAlpino. me nekako ne vleče,« je zaključil Stanko Mravlje, ki je 24. aprila praznoval sedemdesetletnico življenja. Mi mu želimo ob tem še veliko zdravih in delovnih let ob njegovih vnučkih. Nejko Podobnik OB VSTOPU NA NOVO ŽIVUENJSKO POT: želimo sodelavki Nevenki Zorč iz prodajalne Nova Gorica zadovoljstva, sreče in razumevanja v zakonu! шт GRAFIČNO DELO MESECA Žirija Društva oblikovalcev Slovenije je za delo me.seca februarja izbrala knjigo In hvaljeno nosi v .sc-bi. To je celovito umetniško delo pesnika Franca Kopača in oblikovalca Tomaža Kržišnika, v katerem sta si poezija in ilustracija enakovredni. Knjiga ohranja tradicionalno obliko in razdelitev tekstovne vizualne predstavitve, v kateri je oblikovalec s smiselnim prehodom sivo riscine podloge spojil avtorsko risbo, odtisnjeno v grafiki, in pesjiikove verze v enoten organi- zem. n , I • Delo, Lj. Od tu in tam • Od tu in tam • Od tu in tam Nova generacija na Žirovskem vrhu ni tako aktivna kot je bila prejšnja Dom Prešernove brigade na Žirovskem vrhu, ki je že dolgo pod streho, naprej pa ne gre pa prav gotovo drži tudi za to mladino. Prav neenotnost v mislih in dejanjih hromi sedanjo generacijo mladih. Prejšnja delovna generacija je namreč že stopila v novo, resnejše in odgovornejše življenjsko obdobje. V zadnjih letih je kar osem najde-lavnejših deklet iz mladinske organizacije odšlo na novo življenjsko pot, lahko rečemo podobno tudi za fante. Mlajša generacija pa ni nadaljevala začetega dela starejše generacijo. Sedanji predsednik mladine negoduje nad' neodgovornostjo v lastnih vrstah. Menda niti vabil ne morejo razdeliti. Pri takem stanju bo verjetno potrebna pomoč drugih družbenopolitičnih organizacij, da bo delo mladine na Žirovskem vrhu spet zaživelo. Če so namreč pred dvema letoma vplivale, da se je pomladilo mladinsko vodstvo, bodo morale prav gotovo pomagati, da se bo delo prejšnjega vodstva nadaljevalo. Pri gradnji doma so mladinci veliko prevozov opravili z lastnimi traktorji in to so pripra- vljeni delati še naprej. / občutno podražitvijo goriva, je to seveda na raztegnjenem Žirovskem vrhu postalo težavnejše. Vse vožnje so omejene le na najnujnejše potrebe. Zaradi visokih cen goriva so otežkočene tudi mladinske delovne akcije na Žirovskem vrhu. Letošnja obilica snega je povzročila, da so bile šele sredi aprila odprte najnujnejše prevozne poti do domačij. Dolge zimske mesece so morali dobršen del poti v dolino prepešačiti čez visoke snežne nanose. Mladincem Žirovskega vrha sicer ne zmanjkuje volje za nadaljevanje začetih del. Njihove delovne roke so še vedno pripravljene prijeti za delo za uresničitev zastavljenih ciljev, treba jim bo priskočiti na pomoč, organizacijsko in moralno. Ne glede na to kdo bo predsednik, mu bodo morali nuditi v.so podporo, da ne bo vsakdo vlekel na svojo stran. Upamo, da bodo uspeli. Ivan Keven Vsu povojna leta je bila na Ži-1'ovskem mladina določene vasi aktivnejša in naprednejša od drugih. Najprej so izstopali mladinci v Hačevi, sledili so jim mladinci v Hrekovicah, ki smo jim že v šali rekli, da so postale Zaradi njih Brekovite slavne. ' udi na Hreznici so bili mladinci pred kakimi šestimi leti zelo delovni. tudi Selani niso držali križem rok. Pred leti se je v dobri organiziranosti ujela tudi mladina iz Žirovskega vrha. Delavnost mladine določene Vasi ali zaselka potegne za seboj gospodarsko preobrazbo kraja, 'judi potegne iz mrtvila, jih po-Polje iz zaostalosti v boljši in naprednejši način dela in življenja. Trda zemlja Žirovskega vrha ysa povojna leta ni dajala pogo-K'v za dostojno življenje mladih, ^kopa zemlja, ki ni dajala kruha, je gnala mlade v dolino, v industrijo. Tudi slabe, strme kolovozne poti, po katerih se je z muko Pehala oznojena volovska vpre-Ka, in na katerih skalnatih poteh je bil le težki okovani šihtni čevelj primeren za hojo, je gnala mlade bližje svojemu delovnemu mestu. Toda pred dokaj leti je tudi mladina na Žirovskem y hu začela odločati, da bo ostajala doma. Neprevozne poti so Začeli izboljševati in graditi nove ceste za dostop z motornimi Vozili in tudi za tovornjake, ki bi Zamenjali neokretno volovsko Vprego. Prvi kmetijski stroji in mali traktorji so se pojavili prav Pfi teh kmetih ali kakor jim pravimo, bajtarjih. Z boljšim in hi-'■'cjšim delom s stroji so nadoknadili zamujene ure, ki so jih pustili v tovarni. Prav žuljave in zgarane roke na dveh šintih so tudi vnašale gospodarski napredek in življenje na Žirovskem Vrhu, ki je vse prej kot lahko. I rav bajtarji s svojo lahko kme-1'jsko mehanizacijo, ki so jo ra-"'li v svoji nuji za življenjski ob-stoj in da zemlja ne propada, je potegnila za seboj tudi prave kmete, da so začeli nabavljati kmetijsko mehanizacijo. Izboljšane poti so zbližale tudi mladince. Mopedi in druga motorna vozila so krajšala poti mladih, da so bili lahko več in hitreje skupaj. Organizacija zveze mladine na Žirovskem vrhu z njenim tedanjim predsednikom Stanetom Mlinarjem ie dala pobudo in svojo pomoč, da so obnovili nekdanjo vojaško cesto, ki pelje po vrhu Žirovskega vrha in jo nasuli, da je urejena za prevoz ob vsakem vremenu, razen pozimi do prvega maja. V spomin in počastitev tradi- , cij narodnoosvobodilne borbe so se odločili za gradnjo mladinskega doma — »Doma Prešernove brigade«. Prav Prešernova brigada je na Žirovskem vrhu bojevala najtežje boje v času narodnoosvobodilne vojne. Iz znanih razlogov se je dolga leta zavlačevalo z gradnjo. Predlanskim so ga končno po vseh zaprekah spravili pod streho, tako pa je še danes. Za gradnjo Doma Prešernove brigade so dobili veliko pomoči tudi od drugih. Precej je prispevala tudi krajevna skupnost Žiri. Mladinci od drugod so se preko svojih delovnih organizacij obvezali za pomoč. Drugi so jim spet obljubili poleg drugega še okna, vrata, premaz za les in še in še. To pa se pozablja in nihče ne ve nič zato. Jeseni so škofjeloški mladinci priskočili na pomoč pri izkopu za položitev kabla od Lovskega doma do Doma Prešernove brigade. Položitev kabla jim je potem preprečil sneg. Po občnem zboru pred dvema letoma, ko so zamenjali prejšnjega predsednika Staneta Mlinarja, so se izmenjali kar štirje predsedniki. Ta pogosta menjava predsednikov prav gotovo hromi organizacijsko in delovno zagnanost mladih v Žirovskem vrhu. Vsaka glava ima svojo pamet, pravi ljudski pregovor. To Mihu v spomin Komaj dobra tri leta je minilo od takrat, ko je Miha kmalu po odsluže-nju vojaškega roka prišel med nas. Litostrojska šola, kjer si je nabral teoretično znanje in nekaj delovnih izkušenj kot strugar, mu je vcepila dobro strokovno podlago, kar je kaj hitro dokazal, saj je bil na področju vzdrževanja zelo uspešen. Še veliko več kot to — dela se je lotil z vso zagnanostjo in sposobnostjo. Najbližji sodelavci vemo, da mu skorajda ni bilo para, saj je delal izredno hitro in natančno, kar za mlajše delavce ne velja vedno. Prav zanimivo je bilo pogledati v njegovo delovno mizo, kjer je hranil načrte, skice in risbe, tabele, ki jih je sam pripravil kot delovni pripomoček in tudi s pridom uporabil. Delo, ki ga je opravljal, je bilo izredno zahtevno in raznoliko. Holj, ko je bilo delo zahtevno in komplicirano, bolj je užival. Kaj tak odnos do dela pomeni za tovarno, ve vsakdo, ki pozna razmere v proizvocinji, kjer vsak zastoj povzroči milijonsko škodo. Ob tem, ko se je s takim veseljem posvečal svojemu delu, pa smo ga imeli radi tudi zaradi vesele narave in iskrenega tovarištva. To medsebojno razumevanje pa ni nikoli izkoriščal in nikogar ni obremenjeval s svojimi težavami in stiskami. Ilaje je z nami zaigral partijo kart, omenil kakšno glasbo, ki mu je bila všeč, pri čemer je imel čisto izbran okus; tu in tam smo pokramljali ob kozarčku ... Življenje pa Je pritiskalo tudi nanj. Čeprav smo opazili, da je v zadnjem času postal nekoliko bolj vase zaprt, smo mislili, da ne gre za stisko, ki bi ga utegnila streti. Prav zato je naša žalost še toliko večja. Komaj smo doumeli, da smo izgubili izjemnega delavca, sodelavca in iskrenega prijatelja. Miha, hvala za tvoje delo in prijateljstvo! Vsem svojcem pa v imenu delavcev Alpine izrekam iskreno sožalje. Od tu in tam • Od tu in tam • Od tu in tam Delavske športne igre so postale množične v aprilu so se končale IV. delavske športne igre občine Škofja Loka, katerih se je prvič udeležila tudi Alpina in mod 28. delovnimi organizacijami zasedla odlično III. mesto. Svečana razglasitev rezultatov je bila 14. aprila v športni dvorani Poden, kjer so kar štiri naše ekipe prejele kolajne: odbojkarji zlato odličje, tekači in ekipa za vlečenje vrvi srebrno, strelci pa bronasto. Tudi druge ekipe so zasedle solidno uvrstitev, tako da si bomo na naslednjih igrah prizadevali za osvojitev drugega mesta v ekipni uvrstitvi. Tekmovalci so ugotovili, da bi lahko z nekoliko več vadbe dosegli še boljše rezultate. Gotovo so k temu pripomogli mladi delavci, ki so se zaposlili v zadnjem času. Žal nismo pripravili ženskih ekip, ker bomo poizkušali prihodnje leto, torej tudi ženske vzpodbuditi za to tekmovanje. Trenutno ni pred nami kakšnega večjega športnega tekmovanja, le- tni čas pa nam omogoča udejstvovanje v različnih rekreativno športnih dejavnostih. Priliko je treba izkoristiti, saj vidimo, da vedno več ljudi kolesari, hodi v hribe in naravo itd. Pridružimo se jim 7. zavestjo, da bomo le zdravi, duševno in telesno dobro pripravljeni kos našim delovnim nalogam, kar je naša prva in osnovna dolžnost. Se nekaj rezultatov z delovnih športnih iger: točk 1. I.TH 677,5 2. Iskra Železniki 609,0 3. Alpina 536,6 11. KladivarŽiri 235,1 Pri ženskah pa so bili rezultati naslednji: točk 1. Zdravstveni dom 581,1 2. LTH 545,1 3. Center slepih 390,1 13. Kladivar 81,4 Stane Car Žirovski skakalci letos uspešno Smučarji skakalci že snujejo načrte za prihodnjo sezono, vendar je prav, da se še enkrat ozremo nazaj, da omenimo najboljše. Žirovski tekmovalci so v tej sezoni v glavnem izpolnili vse zadane cilje, po kategorijah so dosegli naslednje: Cicibani: smučarski skoki so individualna športna disciplina, kjer je uspeh enega tekmovalca, lahko že uspeh kluba ali celo reprezentance. Do tekmovalca vrhunskih sposobnosti pa lahko pridemo le s čim večjim številom tekmovalcev in pravilno izbiro. Da ta že preverjena sredstva upošteva tudi žirovski klub, je dokaz v številčnosti in rezultatih naših najmlajših tekmovalcev. Tu izstopa Zupančič, ki je v letošnji sezoni postal republiški prvak in zmagovalec skupnega pokala COCKTA. Točke, ki se v tekmovanju za ta pokal delijo po sistemu svetovnega pokala do 15. mesta, pa so osvojili še: Sebastijan Jereb, Sašo Kavčič, Erik Klemen- Borut Mur — mladinski državni reprezcntant na sliki — letos v Planici 75,5 m čič, Matej Pagon, David Pa-gon, Bojan Jereb in Boštjan Zver. Pri mlajših pionirjih je bil naš najboljši predstavnik Andraž Kopač, ki se je boril za tretje mesto v skupnem seštevku pokala COCKTA. Žal mu zaradi bolezni v zaključku sezone v odločilnih tekmah ni uspelo še kaj več, vendar smo z doseženim lahko vsi zadovoljni, saj to ni malo v konkurenci stotih tekmovalcev. Z osvojitvijo točk v pokalu so se izkazali še; Tomi Zupančič, Matej Po-Ijanšek in Matej Oblak. Pri starejših pionirjih sta se v petnajsterico uvrščala Ev-gen Jesenko in Primož Kopač. Slednji je tudi zmagal na domači tekmi za pokal Alpine; dobre rezultate pa je dosegal tudi v višjih kategorijah na večjih skakalnicah, kar ga je tudi uvrstilo v selekcijo najbolj perspektivnih pionirjev v Sloveniji. V kategoriji mlajših mladincev smo letos dosegli ver- jetno najpomembnejši klubski rezultat, saj je naš edini tekmovalec v tej kategoriji Robi Kopač zmagal na republiškem prvenstvu. V skupnem seštevku pokala COCK-TE pa je dosegel odlično 3. mesto. Oba rezultata sta mu prinesla v naslednji sezoni mesto v mladinski državni reprezentanci. Pri starejših mladincih nas je zastopal Borut Mur, ki je bil malce slabši na začetku sezone, vedno boljši pa proti koncu, čeprav rezultati tega v celoti ne pokažejo. Z mladinsko reprezentanco, katere stalni član je, je tekmoval tudi na mednarodnih tekmah za alpski pokal. Na eni izmed njih je v močni konkurenci zasedel odlično 15. mesto. V pokalu COCKTA pa se je uvrščal od 4. do 8. mesta. V kategoriji članov sta tekmovala Igor Eržen in Du- šan Kavčič. Največ smo pričakovali od zadnjega, a smo žal malce razočarani. Največji uspeh je dosegel z osvojitvijo 7. mesta na državnem prvenstvu na veliki skakalnici v Sarajevu. Značilna zanj sta bila nihanja iz skoka v skok. Za vrhunske rezultate je pač poleg talenta, telesnih sposobnosti in kakovostnega treninga potrebna tudi velika mera samood-povedovanja in športnega načina življenja. Igor Eržen je navkljub poškodbam, ki so ga pestile še iz prejšnje sezone, dosegel pričakovane rezultate, precej pa je pripomogel k ekipnim zmagam, ki jih je žirovski skakalni klub dosegel to sezono v Ravnah na Koroškem, v Zagorju, Ljubnem ob Savinji ter na Jesenicah. Sezono smo končali tudi skoraj brez poškodb. Upam, da bomo naslednjo sezono s trdim delom dosegli še več. Niko Dolinar Mladinske delovne akcije v letu 1984 Center za mladinske delovne akcije pri Občinski konferenci ZSMS Škofja Loka obvešča vse mladinke in mladince, da se pričenja postopek evidentiranja za udeležbno na letošnjih mladinskih delovnih akcijah. V tem letu bo brigada »Jože Gregorčič« iz OK ZSMS Škofja Loka sodelovala na MDA »Bela krajina 84« v drugi izmeni, to je od 15. julija do 5. avgusta 1984. Brigadirji bodo delali na izkopu vodovodnega omrežja, bivali pa bodo v novo zgrajenem brigadirskem naselju v Lokvah pri Črnomlju. Za brigado potrebujemo 45 brigadirjev. Za vse informacije se lahko obrnete na svojega predsednika 00 ZSMS v TOZD ali KS, lahko pa tudi direktno na Občinsko konferenco ZSMS, Kidričeva 1, Škofja Loka, telefon 60-232. To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj Kaj nas čaka letos v krajevni skupnosti Tajnik krajevne skupnosti Ziri Vinko Kopač »Najprej je tu regulacija Sore« je začel tajnik Krajevne skupnosti Vinko Kopač. 'Projekt je seveda širših razsežnosti in tudi denar za to П0 treba zbirati na širšem območju. Sedaj je lokacijska dokumentacija že pripravljena in Prvo etapo naj bi začeli izvajati v kratkem. Gre za odsek regulacije Sore od cerkve na Ledenici do Zirovskega mostu. Predvidoma naj bi letos vložili v ta dela preko tri sta- miljarde. Ob tem bo treba seveda Urejevati vse pritoke in opra-^'ti nekatera vzdrževalna dela. Vloga krajevne skupnosti pri tem je predvsem v tem, da zagotovi soglasja vseh lastnikov. Mislim pa da velja ob tem opozoriti vse krajane, da so dolžni na svojem zemljišču vzdrževati red, čistiti naplavine in grape, posebno pa iz strug, hudournikov očistiti grmovje in drevje. Druga naloga je seveda dokončna izgradnja telefonije in računam, da do to uresničeno do konca tega leta. Kot vemo, je bil velik problem pomanjkanje kablov, sedaj pa smo to s pomočjo Janka Smoleta uspešno rešili. Gradnja infrastrukturnih objektov v industrijski coni je dogovorjena in kar v redu teče. V zvezi s tem so delovne organizacije podpisale samoupravni sporazum, ki vsebuje določila, kako bomo gradili ceste, kanalizacijo, vodovod, elektroenergetsko omrežje z elektroenergetskimi objekti in telefonijo na tem območju. Letos naj bi predvidoma zgradili drugo fazo industrijske ceste, istočasno pa tečejo priprave na izvedbo ostalih gradenj ži-rovske industrijske infrastrukture. Krajevna skupnost ima pri tem bolj povezovalno vlogo, medtem ko sredstva zagotavljajo delovne organizacije. Ali bo cesta Jurišnega bataljona res še dolgo tako neurejena Pripravljen je zazidalni načrt soseske S-7, ki naj bi jo gradili od Freliha proti Blažontarju. Kar zadeva preostalo gradnjo, je še vedno problem precej parcel v dosedanjem zazidalnem okolišu, ki jih lastniki nočejo prodati. Občina ali krajevna skupnost nimata denarja, da bi lahko sprožili postopek za obvezen odkup. V planu so tudi nova področja za zazidavo, ki bodo prišla na vrsto kasneje. To so pobočja Žigonovega griča in okolice. Vzdrževanje cest je eno najpomembnejših dejavno-(Nadaljevanje na 12. strani) l^učunovodkinja Tatjana Drmota in administratorka Kseni-Planinšek imata vedno več dela Plan izletov v letu 1984 Kot vsako leto Planinsko društvo Žiri, tudi letos pripravlja izlete za svoje člane in druge krajane. Oglejmo si seznam izle- tov od 15. maja naprej: SMEH Datum Vodnik Ledine 20. maj M. Oblak Lajnar 27. maj A. Koleno Storžič 24. jun. T. Kokalj Srečanje z zamej. Slov. n. jun. M. Dolenc P. Žakelj Špik 4. jul. V. Eniko Razor pl. Črna prst 30. jun. J. Bekš Stol 15. jul. V. Eniko Kočna — Grintavec 8. jul. F. Oblak F. Temelj Skuta 29. jul. M. Poljanšek Učka 22. jul. S. Dolinar J. Fakin Robanov kot — Kamniško sedlo 15. jul. T. Kokelj Kanin — Rombon 5. avg. M. Pečelin Lepena — Krn M. Praprotnik 12. avg. F. Reven Mangart 19. avg. J. Strel Frisojnik — Razor F. Temelj 26. avg. V. Podobnik Jalovec 18. avg. T. Kokelj Triglav med dop. V. Eniko Pohod treh dežel — 9. sept. Л. Kolenc Peč—tromeja P. Žakelj Ratitovec — pohod 2. sept. J. Bekš V. Podobnik Dan planincev 23. sept. V. Podobnik I. Pečelin Snežnik 16. sept. S. Dolinar Loška planinska pot 30. sept. R. Tinauer J. Fakin Dovški krž 7. okt. M. Poljanšek Notranjska plan. pot 14. okt. F. Temelj Hlev. plan,—Vojsko— 14. okt. R. Tinauer M. Goljaki—Čavn J. Fakin Trad. ^om. pohod 21. okt. P. Žakelj okrog Žirov V. Podobnik Izlet v neznano 28. okt. F. Reven Pohod okrog Brežič 11. nov. A. Kolenc To je naš kraj To je naš kraj To je naš kraj 1лр prostor za novo stanovanjsko sosesko, kajne? (Nadaljevanje z 11. strani) sti na našem področju, saj moramo skrbeti kar za 98 km cest in poti, za kar seveda ni dovolj denarja. Poudarim pa naj da k temu lahko s prostovoljnim delom veliko prispevajo vaščani posameznih vasi in zaselkov. Tudi vzdrževanje komunalnih naprav je še vedno problematično. Posebno se ne ve, kdo naj bi pravzaprav vzdrževal otroško igrišče, trim stezo in druge objekte, kajti mislim da bi se toliko denarja vendar dobilo. Tudi za varstvo svojega okolja bomo morali bolj poskrbeti. Odlagališče večjih kovinskih predmetov oziroma bele tehnike bo v kratkem urejeno, počasi pa se bo treba dogovarjati za organizirano zbiranje uporabnih odpadkov ali kot jim rečemo sekundarnih surovin. Če se povrnemo na vzdrževanje cest, bi omenil še to, da bo za cesto jurišnega bataljona namenjeno toliko denarja, da se do sedaj zgrajeno ne bo uničevalo. Čakamo pa seveda na sredstva cestne skupnosti oziroma sredstva občinske komunalne skupnosti, s katerimi bi lahko uredili marsikaj. Moram pa povedati, da je dotok sredstev OSKIS vezan na sprotno odvajanje prispevkov delovnih organizacij in samo delovne organizacije so dolžne odvesti precej preko stare milijarde dinarjev. Nalog v krajevni skupnosti je še veliko; naj omenim le dve: to sta gradnja vodovoda v Goropekah in ceste na Breznico in pa seveda niz stvari, ki jih nismo dokončali v prejšnjih letih. Mislim, da marsikaj ni odvisno le od denarja, če bi združili moči, bi s prostovoljnim delom lahko veliko opravili.« N. P. 20 LET MPZ ALPINA V soboto, 12. maja je moški pevski zborAlpi-na praznoval ZO-letnico svojega delovanja. Ob tej priliki iskreno čestitamo in našim pevcem želimo, da bi nam še vnaprej s svojo pesmijo bogatili kulturno življenje! Podvig prebivalcev Goropek podpira tudi KS Takole izgleda nekdanje smetišče; kako neki bi lahko izgledalo še lepše? Ali smo za zbiranje odpadnih surovin res napravili že vse?! Na prvomajski proslavi je le-tQs spregovoril predsednik konference 00 Zveze sindikatov Alpine Stane Car ur.N.Mv. }i-Uiasllo Al,PINK, (ovariic ()l)iU\ f Žil i. Stidjai ska ul. 2, n. sol. II.. ki ima \ SM)jl sfslavi: rO/.l) Prciiz-vodnjo, TOŽI) Prodajo in Delovno skupnost skupnih slu/l). — I 1Ч'ја ца uredniški odhor; Anica (ioM'kar, Kado Ka\iii-. Anton l.niko. Helena Kavčič. IMarjan Pišljar. Anuška Kavčič — tehnični urednik. Nejko Podobnik — glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 22б(» izvodov. Fotografije: Hri-gita Grošelj. Tisk T K Gorenjski tisk, Kranj