List 49. spodarske, obrtniške narodil lahajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za Četrt leta 1 gld. 15 kr. wrr r Ljubljani v sredo 6. decembra 1871. Obseg: Vrednost človeškega gnoja Razstava mlekarnih pridelkov na Dunaj Vélika dunajska razstava 1. 1873 Ljudske šole. na Kranjskem leta 1871 Terminologija za matematiko. (Dalje.) Dop Novičar Gospodarske stvari. Da Vrednost človeškega gnoja Priobčil Fr. Schollmayr. mlji, ki so jo rastline izmolzle in Je pile y novih redilnih moči dodajati treba, to vé iz lastne skušnj e in iz lastnega prepričanj vsak tudi tak kme tovalec, ki nima o znanja emlj prav nobenega teoretičnega Ako se namreč izmolzlej zemlji ne pomaga z do-stojnimi sredstvi, postane zemlja na posled popolnoma slaba in nerodovitna. Zemlji je tedaj treba njene odvzete sestavke zopet povrniti. To se pa zgodi po najbolj naravnem potu s tem, mlja dobi, in sicer v podobi trdih ali teko ako to, kar nam zemlja dá in kar povžijemo pet — ----, _ «.....r.............— čih človeških očedkov, to je, v podobi človeškega blata jemo ) Rodivnost ako mlj po tem takem lahko vzdržu človeške odpadke marlj in pridno na- bi ramp ter ž njimi svoja zemljišča gnojimo e pa tega ne storimo, lahko se nam primeri to kar nam Liebig od starega slavnega mesta Rim ) pripoveduj ; ko pravi : „Podzemski překop (kloake) vsemu svetu znanega mesta Rima so požrli v malo stoletjih vso srečo in blagovitost rimskega kmeta, in ko zakladati rimskih niso več mogla z živežem zemljišča prebivalcev, utonilo je v ravno teh prekopih tudi obilo premoženje nekdanje Sicilije, Sardinije, kakor tudi plodovitega afrikanskega primorja". Mogoče je, da tudi deželo Angleško enaka nezgoda zadene, ki že zdaj za blizo 30 milijonov prebivalcev potrebnega živeža ne zmore. In če se kaj ta-tega primeri, krivi bodo tega Angleži sami, to pa zatega del da jim plodnost njihovih zemljišč ne zastaja? kitajskih sporočilih najdemo edino to da jim za 3 vseh vzdr-kte- ževanje zemljiške plodnosti služi človeški gnoj rim svoja polja gnojijo. Ves gnoj namreč, ki ga Ki-tajci za obdelovanje svojih zemljišč potrebujejo, si delà marljivemu nabiranju in vporab- ín člověk sam ljevanju človeških očedkov ima Kina zahvaliti da wiviTvomu vvwavf mu« aauvftllll, KXik jej že skozi več stoletij toliko gotovih in obilnih pridelkov dohaja. Pa ne samo v Kini , marveč tudi v Japanu je Mak on, ud vzhodno-azijske pruske odprave _ _ ki tako. (expedicije), nam pripoveduje, da je Japan dežela ^^^vvtivijvyj i^/v/ v vu uj U y ViW JV U C*jk/C*JLl UUACia y XkX ima velikost vélike Britanije, in se zarad obilnega goro vja ne more na vseh krajih primerno obdelati. Al čeravno komaj polovica japaneške zemlje služi polje- delskim namenom, vendar ondotnim prebivalcem, da si tudi jih je več nego v Britaniji, nikoli ne primanjka potrebnega živeža, kajti pridelki so jako obilni. Poleg vsega tega pa vendar Japanci ne potrebujejo živin-skega gnoja, in si tudi ne kupujejo ne gvane (tičjega gnoja), ne koščene moke, ne Chilskega solitarja, ne Štras burške solí. Toda to še ni vse. Med tem, ko Britanci za nakupovanje živeža vsako leto mnogo milijonov potřebuj ejo, se iz Japana, odkar mu so odprta morska pristanišča, prav obilo živeža tudi izvozi v druge dežele. (Konec prihodnjič.) Gospodarska novica. Razstava mlekarnih pridelkov na Dunaji . kr. kmetijsko ministerstvo je dovolilo napravo razstave mlekarnih pridelkov na Dunaji, da bi s tem tudi napredek v tem delu gospodarstva napotil. Ta razstava bode od 13. do 17. dne t. m. Pri tej razstavi bodo ne le mleko in izdelki mléka ker skrbijo mnogo bolj za pridobitev oskrunkov (sir itd), ampak tudi raznotera dotična orodj morskih tičev, živečih ob morskih bregovih, premečejo ki služiio pri izdelovanii mléka • #•» t y 1 * * V V • • i M • y ___ 4/ jl j stroji 9 in prenjejo raj se bojišča in si tudi rajše gnoj kupu jejo iz seh straní svetá, nego da bi skrbeli za nabi- vrsti Razstava bo imela 9 oddelkov vrsta : m 1 e k y ki padaj v in delki mlek ranje človeškega gnoja, ki se po podzemeljskih vodo- delek: mleko, sladka in kisla smetana « » « % . % <* « « • t t i • • 9 od tokih odtaka v ondotne reke, ter se tako najbolj s kterim bi se dalo za milij brez vse koristi pogubi . gQ0J ljudi živeža pridelati f ) mleko sort ? ? maslo in kuhano maslo ohranj 5 raznovrstni izdelki iz mleka 5 sir raznih II. vrsta t K vse drugače. Rodivnost ajvečem cesarstvu sveta, je pa temu rine, potreb emlj dj mlekarst tr ----7 J A - v 1 u u v. oddelek: tvarine: telečjek itd., • f idflUU ostaja tu zmerom v vrstna orodja, ktera se potrebujejo od hleva do dovr (mašine) razno 9 pravem razmerji in naj se ljudjé še tako silno mno- šenega izdelovani w • • i • • # "i t i i i • t • i+ O 13 bati se jim vendar ni treba, da bi jim zemlj ne žijo, dala toliko živeža, kolikor ga ljudstvo vsako leto po aparati za preiskavanj mleka V • • vzij e in v tej ogromni državi ne vedó, da bi se rodivnost zemlje manj šala in da bi se zemeljski pridelki ne pomnoževali. In kaj neki delajo slavni Kitajci, modeli, načrti poslopij, hlevov, sirarnic itd Za najizvrstneje tvarine, 2* mnogo daril sir, maslo itd. je odločenih Vélika dunajska razstava leta 1873. Spisuje Fr. P o t o č n i k. II. Predno o prihodnji dunajski razstavi obširneje govorim, treba je našim bralcem misli o razstavah sploh razodeti. Obrtnijske in kmetijske razstave so one začasne izložbe obrtnijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov, ktere nam očitno spričujejo človeško marljivost na polji človeŠkega uma in dlana. — Če obsega razstava posebne izdelke, bodi si kmetijske, obrtnijske ali umetnijske, potem se taka razstava imenuje posebna ali specijalna; če pa obsega razstava vse kmetijske, rokodel-ske, obrtnijske in umetnijske izdelke, tadaj se imenuje splošna. Ce razstavlja ena dežela sama samo izdelke svojih krajev, brez podpore drugih dežel ali narodov, tadaj je tudi taka razstava le specijalna, to je dežel na. Kakor je francoski narod v vsej obrtniji prvak, tako je tudi prva ideja razstav francoska. Že 1796. 1. je marquis ď A veze prvikrat izdelke velike fabrike gabelinov, tapét in oponov razstavil. Okolišcine tadanjih časov bile so krive, da ta prva razstava ni imela pra-vega vspeha, in še le cesar Napoleon I. je s svojim bistrim umom to reč 1798., 1801. in 1806. leta v svojo mogočno roko vzel in izvrstno dovršil. Tudi ideja raz-stavnikom naj bolj ših del po porotnih možeh darila (premije) razsoditi, je misel Napoleonova bila, in če temu še pristavimo, da do današnjih časov še noben narod ni toliko razstav dovršil kakor francoski, tedaj tudi lahko razvidimo veliki napredek tega silnega naroda v obrtniji, umetniji in kupčiji, kteri so mu bogatijo dale tolikošno, da je Prusom 5000 milijonov frankov od- škodbe za vojsko brez prevelikih težav kar nagloma plačal. Francoske razstave so bile leta 1819., 1823., 1827., 1834., 1839., 1844., 1849., 1855., in posebno velika 1869. leta. ^ Nemci so še le dolgo za Francozom začeli razstave napravi jati. Prva nemška razstava bila je v Mo- nakovem 1818. leta, 1824. leta v Draždanah, 1827. 1. v Berolinu. Rusija je prvo veliko razstavo 1818. leta v Var-šavi in 1825. leta v Moskvi napravila. Anglija je s svojimi razstavami še le 1843. leta začela; pozneje so angleške razstave bile 1845., 1847., 1849., 1851. in 1862. leta. Tudi naša Avstrija sije dolgo prizadevala, v borbi za umetnije, obrtnijo in rokodelstvo pridružiti se družim državam in zadnje čase skor ni bilo leta, da ne bi bilo razstav v enem ali drugem mestu. Prva velika obrtnijska razstava bila je 1828. leta v Pragi ; na Dunaji je bila velika razstava kmetijsko-obrtnijska leta 1857. Tadanja notranjo avstrijska družba je napravila razstavo v Gradcu, Celovcu in v Ljubljani ; v Ljubljani je bila obrtnijska razstava 1844. leta, malih kmetijskih in zlasti sadnih razstav je bilo več v Ljubljani, Mariboru itd. Al vse te in še druge evropejske razstave — razun štirih — bile so le specijalne in lokalne. Velike razstave celega sveta so bile: leta 1851. v Londonu, ktere se je vdeležilo 16000 razstavnikov, leta 1855. v Parizu z 20.000, leta 1862. v Londonu z 25.000, in leta 1869. v Parizu s 50.770 razstavniki. Že te številke kažejo, da francoska razstava 1869. leta je vse druge veliko prekosila; da je pa ta razstava gotovo tudi Parizu, kjer je razstava bila, dober dobiček naklonila, se vidi iz tega, da je ob času razstave , to je, od 1. aprila do 3. decembra 1869. leta Pariz obiskalo več kakor 10 milijonov tujcev, med njimi naš in ruski cesar in vsi drugi kralj i in vladarji Evrope, da! celó vladarji Azije in Afrike. Razun teh štirih razstav še ni bilo do zdaj nobene resnično splošne , pri kteri bi narodi celega sveta bili razstavili svoje blagó. Tem štirim se bode 1873. leta na Dunaji 5. pridružila, in če smemo po velikanskih pripravah soditi, bode ta dunajska razstava presegla vse, kar je svet do zdaj o teh zadevah videl. Na vprašanje: kaj take razstave človeštvu sploh in posebno človeškim potřebám koristijo, bo obširen govor še le na koncu naših člankov mogoČ; al to moremo že zdaj reči, da so ne samo dosedanje skušnje, temuČ tudi velikodušni možje, kteri so se do zdaj s tem pecali, nam gotova priča, da imajo razstave za obrtnijo in kupčijo velik dobiček. Ker one namreč v pogled stavijo, kaj ta ali ona dežela znamenitega izdeluje, se pri bistroumnih umetnikih, obrtnikih, roko-delcih in kmetovalcih pogum vname, kdo bo druzega s tem ali drugim delom vžugal. Na ogled takih velikih razstav se zberó fabrikantje in kupci celega sveta, pa tudi kmetovalci; ondi vidijo, kaj vse tuji kraji pride-lujejo in česa od druge straní potrebujejo; — tam se vidi, kaj in kam morejo svoje pridelke dobro in z do-bičkom prodati, in kaj in od kod z dobickom kupiti; — ondi se vidi stopinja obrtnijske in umetnijske omike narodov celega sveta in nas uči tisto neogibno pot nastopiti, ktera je pri dandanašnjem stanu obrtnije člověku potrebna, ako hoče s svojim delom napredovati in svoje pridelke vredno pridružiti najbolj omikanim narodom. Dandanes je civilizacija in omika vsakemu narodu na vse strani tem več potrebna, čem bolj vsak narod, • ki se tem zahtevam našega stoletja ne pridruži, propasti mora. V naših časih ni zadosti, da člověk — če še tako pridno in marljivo in v potu svojega obraza po starodavnem kopitu delà; dandanes je, če se hoče z dobickom kupčevati, vednost človeškega napredka ne-ogibna. Najlepša priložnost pa si tako vednost pridobiti, gotovo so razstave, kjer se obrtniki in kupci iz vseh krajev sveta zbirajo in seznanijo med seboj. Šolske stvari. Ljudske šole na Kranjskem leta 1871. Statistika ljudskih šol na Kranjskem v preteklem šolskem letu nam kaže sledeči stan: Ljudskih šol je bilo 259, 187 nedeljskih ponavljaj očih , 160 sadjerejskih, 18 čbelorejskih in 25 svilorejskih. Napravilo se je 10šol na novo. Med ime- novanimi 259 šolami je bilo 171 ljudskih šol slovenskih, 56 slovensko-nemških in 32 čisto nemških. Učiteljev — razun katehetov — bilo je 291, učiteljic 46. V šolo je hodilo 37.248 otrók, število vseh pa, ki bi bili imeli v šolo hoditi, je v všolanih krajih znašalo 42.844. Vsi otroci, ki so v šolo hodili, so bili katoliške vere, le 31 je bilo protestantiške, 1 pa grško-orien- talske vere. Šolskih posl opij je bilo 215; med temi je v dobrem stanji 153, 62 pa ne. Plača učiteljem deloma v gotovem denarji, deloma v druzih (naturalnih) dohodkih znašala je 77.337 gold. 9 kr., po takem počez na enega učitelja po 265 gold. Vrh tega placila so druge přiklade, ki so jih nekteri učitelji dobili za več službenih let itd., znesle 3127 gld. 58 kr., in dohodki zemljiški 730 gold. 77 kr. Matematika terminologija Sostavil prof. Ivan Tušek. (Dalje.) H. Konvergent primičen stičen. f Hinterglieđ Hohe zadnj ak. visina. Hohler Winkel — vbokli kot, vdolbeni kot. _ . Korrespondirende Punkte žeče točke, protitočke. Korrespondirende Winkel nasproti le- pr otik oti. Multiplicator množivec Multipliciren multiplikator, poštevavec 9 množiti, poštevati. istoven, istoroden. istovnost, istovrstnost. istoimen, a, o. horizontálen, vodoraven. stotica, stotnina. hiperbola, kosatica. Homogen Homogeneitât Homolog Horizontal Hunderter Hundertstel Hyp erb el Hyperbolischer Bogen — hiperbolični lok krog. Kreisabschnitt Kreisausschnitt x. krogov odsek. 99 izsek. Kreisbogen Kreislinie Kreisring Krumm Krummgebrochene Linie — krivo prelom- krogov oblok, črta krožnica, krog. kolobar. Nâherungsbruch Nebenwinkel približnji drob sokot. Nebenseite Nebenscheitel diagonala so vrh. kriv. Negativ Neigung negativen, nikaven. naklon. Hypothenuse hipotenuza, podpona Ijena črta. Hypothesis (Bedingung, Annahme ? Vor Krummlinig krivočrten. Neigungswinkel Nenner naklonji kot. ímenivec. aussetzung) P°g°J Kubikwurzel — tretji koren, kubični koren. Nepersche Analogie Neperjeva analo- Kubus kubus 9 kocka tretja vzmnož „ «fr «: J Nominalđennition N. nalika. (potenca). ; besedna oznamba. Identisch Ikosaeder Imaginar Incommensurabel Index — k azalka. Indirekter Beweis Ku gel krogla 9 istoveten, isti, istoveljaven. Kugelabschnitt Kugelausschnitt ikozaeder. imaginaren, umišljen. obla. krogelni odsek. izsek. Note (Scholie) Normale Nulle dodatek 9 opomba pravilnica. ničla, nicica. 99 Kugeloberflâche krogelna površina. Nullwinkel ničevni kot. nesoméren. Kugelzone krogelni pas o. absurdo) dokaz iz protivja, indirektni dokaz Induction Inneres Glied indukcija, navod. notranji člen Lângenmass Lebensrente L. dolgostna mera. dosmrtni dohodek In sich selbst zuriickkehrende Linie v-se vračaj oča se črta. Ins Unendliche theilbar Lehnsatz, lemma dovod, lema. brezkončno delen. Intensive Grosse širjena količina. Leitstrahl (radius vector) vodnica. Lineareinheit črta Oberflache Oktaeder Oktogon Ordinate Ordinatenaxe povrsje. oktaeder. oktogon. ordinata. rédnica. ordinatja os, redniška os ' ^ Ordnen die Gleichung — urediti enačbo linearna edinica intenzivna aJi neraz Linie gostna edinica. 9 dol- Ordnung réd. črta. p. Involution Irrational Irregular Isoperimetrisch sega. involucija, vvojek. nerazložen. nepravilen. Logarithmentafel Logarithmus Ludolfische Zahl logaritmovnik. Parabel parabola, metnica. logaritem. Parabolischer Bogen parabolični oblok. Ludolfovo število. istoobsežen, istega ob- Parameter Parallel M. parameter, pamera. vzporeden, enakotečen. Parallelismus — vsporednost, enakotečnost. K. Mantelflache — plaše, obstransko površje mantisa, pridavek. Kallote Kante kapica rob. Mantisse Materie Materiell einerlei tvar, tvarina. v bitnosti tisti. Kan ten winkel Kapital Kathete Kegel robji kot. glavnica, kapital, istina. kateta, zatezica. kegel, stožec. Mathematik Maximum Mehrgliedriger Ausdruck matematika. maksimum, največje Parallelogramm rednik. . Parallelopiped Partialdividend Partialprodukt paralelogram , vspo- paralelopiped. delni deljenec. delni produkt zmnožek, delni izvod. 9 delni mnogo Členik Kegelschnittslinie črta stožnica. poldnik, poldnevnik. meriti. Keil klin. metoda, nacin. 9 Keilfórmiger Ausschnitt klinasti izsek Kettenbruch Kettenregel Klammer sovezni vlomek ali drob. sovezni račun, zaporka. Meridian Messen Methode Metius'sches Verhàltniss méra. : Minimum Minuend Partialquotient količnik. delni kvocient 9 delni Pentagon pentagon. Meti je va pri- mimmum 9 naj manj e minuend, odštevanec, zmanj- Pentagonalzahl Pente dekagon Perimeter Periode Periodisch peterokotno število pentedekagon. obseg > obod. Klasse Kôrper razred, teló. sevanec. 99 99 runder eckiger Korperinhalt okroglo teló. oglato teló. telesnina. vsebina. Minus Minute manj. minuta Peripherie Permille Permutation perioda, povraćaj, povraten. periferija, obód. odtisoček. premestba. Mischungsrechnung zmesni račun. Mittelpunkt središče. «^^V/A .v^M'"» J ----------- JT Korperlicher Raum — telesni prostor, te- Mittelpunktswinkel središčni kot. lesnina. Korperliches Dreieck Korpermass lesa. Korperwinkel Mittelpunktsgleichung — središčna enačba. telesni triogelnik. Mittlere geometrisehe Proportionale nj a geometrijska razmernica. sred- telesna mera, mera za te telesni kot, ogel. Monom Multiplicand enoclenik. Permutation sform Permutiren Perpendikel Plus Pol Polaraxe Polarcoordinaten v v • premescaj premestiti, premestovanje perpendikel, navpičnica več. pol, tečaj, skrajnik. polarna os. polarne koordinate multiplikand, poštevanec ; polarne sorednice. Kongruent Konisch skladen. stogast. mnozenec Multiplication množitev, poštevanje. Polargleichung Polarwinkel polarna enačba. polarni kot, tečajni (Dalje prih.) ♦ kot. Prirodoslovno. Myurella Careyana trgaj o da hoćete biti varni da hoćete sami pa Sidi. y Km.», »aiui , — ua uut-cic sami u* svoji veri živeti in da morete tudi otroke kršansko katoliško odrejati da hoćete toraj v svoji deželi le Tako se imeuuje v Evropi dozdaj ne še najdeni katoliške in domoljubne može imeti za namestnike v znamenivi mah. deželnem zboru! In zdaj Na svojih prirodoslovnih izletih sem letos mimo locno odgovorili, kaj je vaša druzega tudi mahove nabiral. Viševška okolica je raz- y tretje iti volit ! će tudi ste že dvakrat do- vendar morate še ) ličnih plemen in vrst tako bogata onih ) da skoraj polovico f ktere Rabenhorst v svoji kriptogamni flori zbor je bil Ai m m m. * - * A ^^^ «m ^ a 4b • Zakaj ? Liberalci vam bodo rekli našteva, sem samo v tukajšnji okolici nabral, med njimi post zadnj deželni To je laž! Cesar je dvé postavi m zato je razrešen i nas eno) raz- pa tudi zgorej imenovanega, o kterem mi g. Jurat ska, rešenega deželnega zbora potrdil in s tem je sam spo kteremu sem nekaj meni se neznanih mahov v deter- znal in potrdil, da je bil zbor postaven minacijo poslal, niše. da te vrste mah do zdai še ni I š*ž ia i 7.*h-ai i« com^ a pise bil naj den v Evropi, ter se nahaja samo v severni Ame- je Zakaj samo vsi tisti deželni zbori so To nam zadosti priča, da v naši lepi, na priro- čino imajo « m • % i • 1 k^ 11 • 1 • • 1 __t/ riki. doslovnih stvaréh tako bogati deželi se marsikaj najde, česar bi drugej zastonj iskal, a marsikaj bi se še našlo, razreseni, v kterih katoliški in patrijotiski poslanci ve vseh kje tiči, ako bi f / » - " I VWWU* Úl K LJ.J y V JU «. JUL-» v/JL 1J v/ žalibog! nečimurnost ne litev v tako kratkem času bode Resnica je to-le : Liberalci na to merijo (bere se po jih časnikih), oni merijo na to, da že tretja in omečila vo utrudila kar nepoznáno bila tako velika za prekrasno prirodo, in ako bi več da vas ne bi bilo več ljudi z večim veseljem se pečalo z njo ter jo preiskavali. prostor pustili. — Odgovorite jim moško, prvič pri vo volitvi, in da jim bodete lepo R o b i č. Politične stvari. litvi volilnih mož^ in potlej pri volitvi poslancev! Storite jih deželni zbor so poprej razre- kakor Tirolci Tudi Kako bode z volitvami v druzih deželah. ševali, kakor zdaj vašega; pokazali so pa pred vsem svetom, da možje se ne dajo vpregniti in podreti, kteri do- ; časnikih se bere, da povsod se na vso moc pri- ímajo pregovor movino!" 9) Bogom za vero, cesarja i Po njih se ravnajte ; držite skupaj, in poslednjikrat pravljajo na volitveni boj in da povsod se bojijo nem- bode to, da se liberalci vmišljujejo z vami se skušati! Čurski ustavoverci, ki ne privoščijo nobenemu drugemu narodu njegovih pravic, in da bodo spet padli. Na Vorarlberském je škofa namestnik Am- berg po deželi poslal navdušeni oklic na duhovsčino in Dopisi. Iz hrvatske Reke 26. nov. ( Tužna nam majka ljudstvo, ki jim priporoča, naj se vsak od prvega do Slava! Slovenci! ne vdajte se tujcem!) Primite drage zadnjega, kdor ima pravico voliti, udeleži volitve. Greh „Novice" v svoj mnogocenjeni list sledeče vrstice (sam bi bil, zdaj necimurnemu biti! Ce se država v deželnih Bog vedi, kako bi rekel) naše ali?? Reke! Ko se je in državnih zborih vtikuje v cerkvene zadeve, sme in to mesto v Magjar-orsag prekrstilo, mislili so Rečani mora se tudi duhovščina v državne. Prepričani smo — da jim bode Fiumera iz Magjarskega preko Hrvatske piše časnik „Vaterland" — da na Vorarlberškem sam med, sladkor, zlato in srebro vozila; al tužni jako kakor na Kranjskem bodo zopet voljeni vsi prejšnji so se prevarili! 9 9 Od velikega poslanci, ki so v poslednjem zboru pokazali, da so tugo in žalost! Naši mladi očetje (stari veselja prišlo je brzo na vredni zaupanja, ki ga narod v nje stavi. Na Moravském nemčurska koterija zemljo in na nos na vrat , koji so pametni, se ne brigajo za to) dělali so i še danes delajo da vse kar je narpdnega 9 se iz Reke pekel na pomoč kliče, da bi premagala našo stično) stranko; vendar v kmečkih in mestnih obcinah gate i srečne storila ne bodo nič opravili; velika nevarnost je le v vélikem (federali- zapodí; misleći, da vsemogočna Ungarija bode jih bo- , — da bode njihove domaČe sine na časti i posestvu; prićakovati je, vu* uuuc muuguůaoiuiicm tv/- J«iuja uoiuuuuu«, - 14« J1ULL uuuo oaiiiv uiaw x o^uiv ditelj federadstične stranke grof Egbert Belkredi pošiljala, i da tako od hrvatske svoje matere nikdar da bode mnogozasluženi vo- jarma oslobodila službe postavila 9 da jih bode vojaškega da jim bode samo zlato i srebro vso moč na pel, da jej pomaga do z mage , čeravno je več nobene potrebe ne bodo imeli, ampak kakor bubrek zdaj oni Chlumezky minister, ki je popřed kot c. k. v boji bodo plavali. Al tužna majka Slava! kako nizko vládni svetovalec kok>vodja bil ustavoverski stranki in so padli ! Magjari pošiljajo svoje ljudi na prve službe jej bode pomagal na vse kriplje. 9 Na Ceskem je Magjari nočejo, da se kaka služba v maternem jeziku zmaga federalistiČnih velikih posestnikov gotova. gornji Avstriji bodo kmečke občine gotovo opravlja, i kar je še več, odstranili so tudi vredne spoštovane i učene učitelje od nižih šol, i to samo zato 9 9 prejšnje poslance volile in morebiti, da tudi v mestih ker niso hoteli magjarski čardaš plesati; postavili so pridobí naša stranka nekoliko poslancev 9 bolj nevarne neznane pa so volitve velikih posestnikov; vendar je pričako- telje tuje 9 lahone ali druge vélike liberalce za uči 9 kajti ti plešejo, kakor oni gosljajo; Magjarov niso 9 da veliki posestniki, ki so pri zadnjih volitvah v mogli, a Hrvatov niso hoteli, zato so poklicali tujce tako vam gre vse narobe. Sedaj pred nekoliko dnevi vati ■■■^■■■■■■■■■■■■■■■^^^^■IH^I istem duhu, kakor mi volili, se ne bodo izneverili svo- mHHi načelom. je magjarska vlada dala zapoved, da se Rečka županija Gornjo-avstrijski volitveni odbor katol. društva ima prenesti na Sušak, to vam je preko vodeFiumere e dal za srenje na kmetih glasilo: Ravno tisti vo- naj gre vse ven iz Reke > kar po hrvatskem diši. Zu % ilni možje ravno tisti poslanci! in potem panija je imela skupščino v soboto preteklo, i odločila kliče : je ostati na Reki, ^«tu, j« j Dvakrat v kratkem času ste bili prašani, če hočete zorno dana ; ako pa viša oblast bode zapovedala zato ker je Reka Magjarom provi 9 ta dve uri daleč a ne naša j y v aai at v rvi aiiwyiu v>aou oiu uni \j\j uv/vvi^ «viuv; uuuu ^ «au y* c» rio» vwawoi potegniti z liberalci; vi pa ste določno in z enim gla- krat se bode přenesla v Bakar, « «« som odgovorili, da tisti niso možje vašega zaupanja, ki v Sušak. Malo kasneje bode morala marširati tudi očitno govoré od razpada cesarstva in vse od Prusa pri-čakujejo, tudi ne cerkveni roparji, brezverniki, začetniki šolskih postav in sleparji ; odgovorili ste, da hočete imeti mir in pokoj v cesarstvu, kterega uni podkopujejo in i to tem več, ako je istina, kakor se piše vredna, narodna mladež z gimnazijo skupaj ali v Bakar ali v Karlovac, zato, ker je vse v njej narodno; i tako bode „in fine imali" ostala Reka prava pustinj da bode 9 se skušala napraviti železnica iz Trsta in iz Ljubljane tudi o zadnjih volitvah upali kaj več moči si pridobiti, potem v Dalmacijo. Takrat z Bogom pa dobili-so manj. Da! neki „premodri" domaćini so v Karlovec, i V \J\J y £ pv/ tv (XI f JL^ MÍ JL ULft | v/ ■ JLUIU.JLMU 4J ^ ^ V «-M. V« W M« V« Mj « W • JLM VIAX )) VUl 1 VI U LU C% V/ 1 JUL JL ž njo oholi Magjari! Pametni Rečani vse to jo tako slabo zakrenili, da so protivniki naši nam so v ^ —J * Ï i ma n Aon f aI/iai a • o nnanAřrn A i a ! fmoínůnřQ lUOŽžl v* a af a ! ma/1 aI in Ua/wa aiamm J U r. ^ ^ ^ ^ Beka i dobro previdi jo i se po nosu tolčejo; a prepozno je! vražuega Sedaj vidijo, da gré vse pod zlo. Dragina velika, fiti na stol rodoljubega gosp. dekana po sadili. — Toraj da bi se tudi na Kranjskem strahoviti, i stanovanja ša za dober deaar ni mogoče mile Slovenije — kaj nerodnega ne pripetilo dobiti. Davki vsak dan veci; meso, tobak, í vse drago ostalo častite može volilce prav lepo prosimo t y da akoravno je nesrečni azijatički Ceh s svojim vse prejšnje možake volite popom Matkovičem obetal zlate gore, da Rečani ne bodo davali vojakov, če se od matere svoje hrvatske v srcu Vas vse sogla3no nam. Pomozi Bog! Iz Cola nad Ipavo 24. nov. slavi in sreči Vam in Skušen rodoljub. velikim vese- 1 o či j o 1 druzega vec. Sedaj vidijo, da so v vsem pre- Ijem primem danes za pero, da vam, dragi kmetovalci, . ki varani. Tako je pravo; kdor hoće polno zagrabiti, malo naznanim važnost slavne naše kmetij s ke družbe poprime! Naša železnica od sv. Petra do Reke je imela nam je preskrbela zlatega denarja vrednega plemenskega biti gotova 1872. leta i Karlovac-Reka 1873. leta ? al bika, ovna, ovac in Sufolških prešičev ! Od bika nimamo bojim se 9 da bode še mnogo Fiumere v morje steklo, še kaj povedati, ker smo ga ravnokar dobili njej vozilo. predno se bode po eljen" sabo donaša! Novice" dopustile, pišem vam zopet To i vendar vse magjarski veliko upanje imamo, ker je po vse izvrsten ; od koristi 99 99 Slovenci ! kratkem, ako J)odete drage ovna pa smo že popolnoma prepričani; ovca, ki je bila ~~ Bogom vsi od njega breja, je porodila jagnje 19 funtov težko; . dné Iz Istre dec. V. dělala mnogo in dobrega Naša Istra je letos pri- S u fois ka svinjkase je tudi kaj dobro obnesla vina, ako je vlih suša druge m. je vrgla 6 prav lepih in zdravih, a a picuic i\aj pripravnih samčkov. Pri tej priliki omenjam, ako bi za pleme kaj prirodnine zatrla. Letos Slovenci zeló hojevajo po vino kdo kakega mrjaščeka hotel za pleme imeti, naj se V JLSli'U j ili C Li i je iieis.1 gubtiimv/ttjl pu uuivu icaci, \*<* uaiavuuob u. u uicuo uuiucj vu cucuj pčt LlčtruučlLLl uastiliill vže je 15 let, kar Kranjci niso tako hodili po vino v kupcem, kisozmenoj vred kupili Sufolške prešiče, ako Istro meni je neki gostilničar pod Učko rekel da naravnost do mene obrne; ob enem pa naročam častitim Istro kakor letos. Točijo ga okoli Pazina od 7 do 11 ima kdo mlado svinjko, temu jez prav rad mrjaščeka za Xnn/] 4><\ ň rt KO Unir n lnrr T^nrlî t?a/îlr A r»y»i m Arm mia dam n «. on M nTT.' nnťí rt ínli n«nXíXíU « ' ~ » 1 « ' « gold, spod, tu je , KJ£d uuixaiuv« iuui i-iovau ^11LUV1|V AJj w uauj. ivai ou letos nima dosto vina, zato so ga Rečani vže na sto in gotova resnica. Povem 9 to je 52 bokalov. Tudi Rečko primorje njo Kar so Novice" o teh prešicih pisale sto špodov nakupovali v^lstri. Ali > J® dragi čitatelj, ako tudi mi mnogo več vina iz Istre, kakor po suhem. jam »au ua oiw gutwa icouiva« i uvcui bi, uxagi v/ibc*bdj , atVU luui Lul na morje gre še morebiti ne verjameš, da, ko sem prešiča letos dné 12. malega travna v Ljubljani kupil, je tehtal 45 funtov, Trst 29. nov. (Roj an ska čitalnica**) se je z zdaj pa tehta že 240 funtov tedaj se je malo manj besedo, ki je bila 26. dne t. m. in v kteri se je pred- izredil kakor vsak dan za cel funt. To pa našim staro stavljala igra „Mlinar in njegova hči", postavila lep kopitarjem oči kolje, ki ne verjamejo, da se dá po obavljala igra ^lUHUar iu UJCBU > ^uonavna jvu^uaijcm uui auijo, uc vcijamcju, ua spominek čedalje većega napredka svojega. Vršila se žlahnih plemenih živinoreja neznano zboljšati. Zato v je igra večidel v vseh nalogah hvalevredno, in posebno im^uu voću puocouumuv , »a o^uzmaju uiagi u^mcu zadnji prizor, ko Marijica umira, ganil je vso množico umne živinoreje izrekujem srčno zahvalo slavni kme- poslušalcev (nad 200 oseb) prav do solz. Premil je tijski družbi in vsem možem, ki v ta namen kaj bil pogled onega prizora, ko je bengalični ogenj posijal pripomorejo. Našim starokopitnežem pa kličem: spre- bledi obraz umirajoče deklice. Gromovita pohvala je obrnite se, in ne bodite sami sebi nevošljivi ! imenu vseh posestnikov ki spoznajo blagi namen donela vrlim diletantom našim, in to prav po pravici Iz Vipave. Naš „Sokol" je napravil na slavo Jaz temu nimam^dostavljati druzega nego živo željo: dr. Franceta Preširna dne 3. decembra v čitalnični dvo tako naprej ! Čitalnica Rojanska zasluži res imé ná- rani besedo z jako zanimivim programom rodnega središča na obalih Adrije. Dramatični odsek Iz Notranjskega 23. nov. (Zalostno politično ob namerava prihodnjo igro zadnji božični praznik pred- nebje.) Vse tu je bilo veselo, ko je grof Hohenwart in. m m ^v M ^v rJ m # staviti in sicer vesela igra: „To sem bil jaz 9 Frickov Janez. naš rojak, prevzel težki nálog správě med narodi, da bi se Avstrija vendar enkrat pomirila. Že smo skor (.Rojanska Čitalnica) napravi v nedeljo 10. dne gotovi bili, da po sreči iziđe modrému možu delo nje-t. m. ob 5 »/a uri zvečer veselico s petjem in tombolo, govo in da v zadovoljnost ogromne većine avstrij skih Vljudno se vabijo vsi častiti udj M^I^IMHlBBIÍHH i I^H Dol taj nik narodov jo blagonosno dožene, da nastopi doba pravice al kakor střela z jasnega neba nas udari tjs uimat , taj um. 1Q reSUlCe; ai oucia ju jasucga ucua li»» uuaii Iz Goriškega 4. dec. {Čujte kranjski volilci!) Ako odpust grofa Hohenwarta, in odložena je sprava bi jaz slavec bil, iz srca rad bi bil lani po dovršenih med narodi — Bog zna kako dolgo! Mi volitvah kranjskih deželnih posla pravimo od- štenemu volilcu slavo pel slehernemu po- ložena je sprava, kajti sam presvitli cesar je odločno daj bi pa prerad vse rekel, da hoče mir med narodi. In do tega mora priti 9 9 volilce milo prosil, naj volijo poprejšnje poslance, da ne prepade država. Mizaupamo cesarjevim besedám tem pa nečem reči, da nima Kranjska zraven dose- al bojimo se, da oni svetovalci, ki so jamo kopali danjih tudi drugih vrlih možakov; al jaz zato tako Hohenwartu, ne bodo Avstrije izkopali iz zadreg. prosim, ker se ne vé prav, kaki bi drugi (novejši) bili, Nobeno ime Auerspergo v o nam ne kaže oljike sprave sedanj doba je pa prevažna mi tu na Goriškem imamo stranko granj t Tudi 9 koj in poravnave. Sprave med narodi drugače še misliti ne si je o moremo, nego jo je grof Hohenwart osnoval. Dokler zadnjih volitvah gorko prizadevala za premembo de- namreč le en narod vse pravice in vse dobrote vživa želnih poslancev, in res se je veliko radost stranki 9 drugim narodom pa le raz svoje bogato obložene mize in rajnemu „Primorcu" nekaj želj spolnilo, upajočim na padajoče drobtinice prepušča, ne more nikakoršne za- bolj zbor. Drugi hladněji pa se nismo tište premembe dovoljnosti med narodi biti. Le če se vsakemu svoje kar nič veselili, pa tudi istinito nič boljega zbora ni- dá 9 mamo mimo prej snjega Štajarski Slovenci so država vrne se mir med narode avstrijske in okrepi se 9 v to pomozi Bog! * * Bode nam jako drago. Ko je ta dopis Vred. Iz Bohinja na Gorenskem dec. (Adresa, bil že 8tavlj en prej el ktero smo mi Bohinj ci, nam na Čelu naš župan, 20. dne smo še dru- novembra poslali grofu Hohenwartu), se glasi tako-le: zega i ki potrjuje kritiko, v tem dopisu izrečeno. Vred Vaša prevzvišenost ! Visokorodni gospod grof! Bohinj na Kranjskem na meji italijanski je za vso Avstrijo 9) ze 16 vážen kraj; tu biva blizo 5000 zdravih, delavnih, spravi v teku dveh let za radoliški polit, okraj ,,po- domoljubnih slovenskih ljudi, ki^ svitlemu cesarju od- močno društvo" v življenje, kteremu bi oni znesek kot Ako raj tuj ejo vojakov in davkov eseljem je ves Bo- glavnica pripadel, ako ne bi se za tabor porabil hini pričakoval od Vašega ministerstva pomoči za srečno med tem časom, namreč v dveletni dobi ne kaže skli il ^ i - ~ ^ rs ^ t 1 • . • v> m m .m % a • • « . _ _ in slavno Avstrij Sedanje politične negotovosti dar begajo nas in delajo nezadovoljnost cati tabora, in bi se tudi kazalo ----- — - -—, o\j buui , da ni mogoče skli- Vi blagi cati pomočnega društva v življenje, onda pripada znesek gospod grof ste in ostanete nam vedno naše zaupanje slovenski Matici v Ljubljani proti temu guopuu glUl Olu *U VUWMMVVV ' «M^wjv wtVT vuwtti Í.UMVÍVA ▼ JUJUUIJ«UI J/iVU bUUiU y dâ daj KJy glCUC v dobro prihodnost. Blagovoljno imejte v dobrem spo- na velikost tega zneska, nekterim dijakom na kranjski gledé minu Bohinj, kteri Vam tudi v prihodnje v brambo gimnazij ki » ui«uimv ^luiunuiji, xvi SO IZ lauuiio&c^a u&raja ier V da slavno mini- slovenščini najbolj izurjeni, vsako leto po njej izdane zvest ostane in željn< Bterstvo Hohenwart pričakuj časa adoliškega političneg o k raj ter v 9 zopet pogumno nadaljuje pre trgano mu težavno vladarsko delo v blagor cele Av knjige Lescah 30. novembra 1871 strij na slavo habsburške monarhije! Slava Vam j c , ua oit» » v «MvwMv.. -------j ~ " * » • Iz Gorenskega 3. dec. (Učiteljem prijazna beseda o volitvaTi.) Predragi učitelji ! Narod naš, slovenski narod, nas kliče zoper našega najstarejega in najhujšega so- L Pint 9 taborskega odbora načelnik Radivoj Seraf Mihelač, odbornik vražnika na boj 9 na boj za nase najsvetejse pravice, za naso árodnost. Pokazali smo že dvakrat v kranj da skem učitelj skem zboru, da smo prepričani na Kranjskem morajo biti na národni podlagi osnovane da se narod naš na stopinjo povzdigne, ktera mu je Kamnika jeve vsem prijateljem domači čitalnici Iskreno se zahvalju- posebno znancem gospodom iz Ljublj kteri namenjena, kakor vsacemu omikanemu narodu. Národně Sole so pa edino le od národně ga deželnega zbora odvisne, ki nam je v poslednji sesiji s svojim sklepom djansko pokazal, da ga je res volja, tudi materijalni stan zboljšati učiteljem. Zatoraj na noge, predragi to- Delajmo, podučujmo, vnemajmo in spodbujajmo rajnega g. Podrekarja, nepozabljivega so-pruga, oziroma očeta na pokopališče 27. listo- milo nama skazano sočutj premili, kakor tudi gubi ranjcega Žalostni zaostali: Marija Ana varši i _______^ __ Iz Jirškega na Dolenskem. (Pevsko društvo) se našnarod, da bo na dan volitve stal, kakor se izvede- Je tukaj osnovalo, ter napravi v nedeljo 10. dne t. m nemu narodu spodobi, kakor je že trikrat kot skala v S08P- Gregoričevih sobanah svojo prvo „besedo" na stal. Posebno pa mi, učitelji v me stih in trgih, ima naš národni sovražnik naj več upliva za svoje po nemčevalna namena, bodimo možje, delajmo našemu čitelj skemu stanu, slavo P uljudno vabi Iz Vrhnike dec K tej veselici vse domoljube odbor. Proti koncu novembra čast nost. Stojimo vsi brez najmanjšega izjemka na narodni da moštvo, narodno zaved- hvala Bogu, je vendar strani. Pridimo vsi vsi k volitvam in pokažimo, vi« vocmu ©vetu jcu^ucga uaaega irgovsnega vsak po8amezen tako misli, kakor je zadnji učiteljski Trajala je ova preiskava samo dva dni in pol odnij čij o po višem povelj c. kr. deželne svetovalec gosp. Kaprec preiskaval veliko kup vsemu svetu znanega našega trgovskega sodnika bilo Ljubljani sklenil ; pokažimo, da smo S1 zbor Rudečica je zalila moj obraz od J® ko sem v „Slov. Nar." v tem kratkem času zaslišanih malo manj ko 30 oseb so jo že „Novice" popisovale ktere barantijo, kakor 9 ? LUčt JC drtina UIUJ yj VI a. u , IVU ovui » v . . xki^xv o\j uwiauwju, rvcviwi ou JU JUKj U VUJC pupiSUVttlC, grudna čital, da so pri zadnjih volitvah v nek- ne samo popolnoma potrdile, marveč še dostavile to, da mškutarske poslance je še vse premalo naznanjeno, kako in o čem se že od terih mestih in trgih učitelj volili. Nikdar več, posebno zdaj, tega ne sme biti, da več časa suče barantija, akoravno so si nekteri bi slovenski učitelj pod nemškutarsko zastavo stal, ako gosp. Mul ej sem pa u»i\Vl«TUV OV 01 JLiUIVIGl I y u finaneno odvisni nemškutarj hočemo, da bomo pred zrelim ljudstvom za izobražene na vso moč prizadevali, ljudem zatajčati: „tako in tako n \r okrajni glavarji, po večem nem- govorite, če ne boste zaprti!" Al prihajali so vendar učitelje spoznani skutarski paše, nam ne morejo nič več tako škodljivi ljudjé z veselim srcem od vseh strani našega okraj biti, kakor v prejšnjih časih. Okrajni in deželni šolski gosp. Kap 9 kteri se je v vsem jako objekt svèt so v večini narodni in ti gotovo zarad poganjanja pa vendar z ljudmi tako vljudno obnašal da 9 ne sikdo vskliknil : ,,oh! da bi ie mar Mulej mi imeli mesto grobega za pravično narodno stvar gotovo nikomur bodo zakřivili. Zatoraj stojimo kot skala za zagovor nike narodnih pravic, brez kterih so ljudske šole na Mnogo je pa tudi še prié, ktere niso bile zaslišane in zmirom tacega sodnika, bili bi v nebesih illivu iiai vuum w ▼ iv y vavm —- j ^ j/aiv^ uiuvy wiiu ^aoiioauu ili Kranjskem brez prave koristi, brez koristi, ktero narod ktere těžko čakajo, da si odvalé težeči kamen od srca od ljudskih šol zahteva. Cas je kratek ) y koj na delo s pritožbo do c. k ljudski učitelj preiskovalne sodnije; ter komaj Iz Radoljce. ([Naznanilo.) O zadevi zabranj enega tab v Lescah se po vladi nam pričakujejo veselega naznanila, da so oprošteni sodnika barantača in da dobijo samo za sodstvo živečega in občinstvu in ne od trgovskih strank odvisnega c. kr. sodnika posebno onim častitim domoljubom, ki so v ta namen koršnega po našem mnenji vsak avstrijsk državlj 9 ka in kaj darovati blagovolili, naslednje naznanja: 30 vembra zbrali so se taborski odborniki v Lescah sklenili > noter tudi vsak pravicoljuben člověk zahtevati mora in sme Sèm ter tjè se sliši Znesek 301 gold. 54 kr., kteri se je za govarja, da ni on 9 da barantal, ampak Mu lej se s tem iz njegova drugi tabor nabral, shrani do novega leta 1872. gosp. Albert pa pravijo, da se s tem hoče olepšavavati, da, akoravno Kap Pihelsteinski v Kamni gorici in pri njemu bil v dobi vsak darovalec svoj donesek, ako to do novega svoji leta 1872. zahteva. Ako pa kdo do tega časa svojega kupe No kupe pleten, ni dosti zamudil v pisarni kar prvo zadene 9 a ne žena. lahko to je 9 da o n t darů ne bo zahteval, bode se potem sodilo bo več tirjal /m , uuuc oc puicui ouunu , da ga uc jjuoticacíuu uuiiuu, o tetivu Ostanek doneskov za táborské stroške more z golo roko prijeti gospodu, ako prav n mu drago ne postrežemo očitno, s tako resničnimi dokazi, da ]ih » «.^«1. ~------ - _--'------------------- - O------r-'J-" y p«* 9 se potem naloži skoz dve leti pri „pomocnému društvu" nadzorstva v pisarni, naj oznanimo memo druzeg (Aushilfskassa-Verein) v Ljubljani ali kakem drugem dečo historico : Neki kmetovalec je imel opravilo v drugo pa, kar se tiče i sle- a. Ako denarnem zavodu proti navadnim obrestim bi kazalo, se skliče v prvi priliki letos po vladi za- trebuje, gré po-nj v prodajaln branj tabor Domoljubi se bodo prizadevali 9 da okrajni pisarni, in ko tudi za svoja pisma koleka po nazaj přišedši s ko- lekom, obdrží v pozabljivosti med zobmi majhen konec že ugašene smodke. Ko pa dotični uradnik to zapazi, jem in živimi podobami, in pa „Stepán Šubič", igra v skoči kviško in brez kakega svarila, da to ni spodobno, dveh dejanjih. Zive podobe so bile jako lepo vredj kmetovalca budo ozmirja in tebi nič meni nič za 24 predstavlja! se je pa „Krst pri Savici > vže prejšnja ur v zapor porine. — Gosp. Mulej, povedite nam: leta bolje. Obžalovali smo zeló, da pri tej predst ali lažemo, če rečemo, da te dogodbe ni v zapisniku? sodeloval gospt Gr a seli. Gladko se je vršila ni Ci* in^v.mv , v^ * v v y ----~-----I---------------- Ali morebiti tudi ne veste, da se je neka tožba Vašega vinska igra Step godo Subič". Obcinstvo je to igro spre prijatelja z vrhniskimi kajžarji zarad živinske pasnje jelo s živahno pohvalo, ktero so si predstavljalçi tudi tako přestavila, da se pooblastenci, ktere lili, o tem nič vedeli niso, kakor tudi tega ne so zadnji vo- zaslužili. Odlikovali so se posebno g. Schmid (Štep } da Subič) y l rvi luij \J uuđij ougiaouvj vac» uc ua tao uc ouicjv izurjenih predstavljalk in predstavljalcev. Obcinstvo je gaii£ki poslanci odstopiti od resolucije deželnega zbora pa tudi mnogokrat pokazalo svoje zadovoljstvo pred- Vsi kriči jo zdaj sogl da ne za las ne smejo stavam. Vršile ste se igri „Rdečilasje' , „ poglavje" in pa komična opereta „Vino, tako II. m III. žene petje a To je res, da Auerspergovo ministerstvo ne meše tari zdaj več s Poljaki; al kmalu pride morebiti zopet čas, da se začne mešetarij e namreč ..ustavoverska" y lišče. da je občinstvo jako zadovoljno zapustilo gleda- stranka zmaga v deželnem zboru moravském, gornje-" drugi igri pa se je posebno odlikovala gospo- avstrijskem in bukovinskem, potem se ministerstvo ne ----------------o O--I J JL----------------U l a Y Oblij 0£VUJLU AUL wuuvTAUuavmj i^vvvua KJ uim^vvi wi f v dičina Erbežnikova, ktera je izvrstno dělala ko- bode změnilo za Poljake; če pa „ustavovercev" ne pride ketno vdovo, in pa gosp. Schmid. opereti gospá Od ijeva z „Elizo" entuzijazmirala občinstvo tako, da je želja se razodevala enoglasno, naj bi jo kmalu in v „reichsrath' dosti Poljake in jih bode — dobilo potem bode ministerstvo spet lovilo večkrat viděli na narodnem odru. Dne t. m. se Kursi na Dunaj! 5. decembra« je pa v spomin rojstnemu dnevu Francetu Preširnu 5 kimi pravicami vse narode, da bi bili to, kar je brat bratu. Vsi nenemški narodi Avstrije od prvega do zadnjega in tudi velika večina Nemcev se drži tega gesla in hrabri naš rojak grof Hohenwart je po cesarjevem naročilu: „naredite mir med mojimi narod i" prevzel težko nalogo, na tej, vsem narodom pravični podlagi prenarediti avstrijsko ústavo. Vse mu je šio prav srečno izpod rok ; sprava bila je skoro že gotova. Al grozoviti hrup in vriš tacih ljudi, ki so se drznili očitno in brez ovinkov reči: ,,če mi (Nemci) ne moremo gospodovati v Avstriji, ne maramo za-njo", je s pomočjo Magjarov iskal in najdel pot, da se je odstranilo Hohenwartovo ministerstvo v zadnjem trenutku, ko se je imel dovršiti njegov cilj in konec. Novo ministerstvo pa je razpustilo z drugimi vred tudi naš deželni zbor, ki je soglasno pritrdil Ho-henwartovim načelom, češ, naj na novo pokaže dežela: ali se sklada z mislimi narodne dose- danje več ine, ki so izrečene v adresah lanskega in letošnjega deželnega zbora. Rojaki ! s polnim zaupanjem in skoro enoglasno ste že trikrat izvolili dosedanje poslance. Oni so se tega zaupanja vredni skazali. Ostanite tedaj nepremakljivi kakor skala in pomislite, da tako važnih volitev dozdaj še ni bilo. Vsa prihodnost Vaša leží v Vaših rokah. Po večletnih skušnjah vemo, da v stanovitnosti Vi ne potřebujete izgledov; če pa jih vendar kdo potřebuje, naj gleda na čvrsti čehoslovanski narod, ki v tem času zdaj že sedmikrat stopi na volilno bo-jišče in se ne dá niti vtruditi niti prestvariti; — naj gleda na jugoslavjanske naše brate Hrvate, ki so pri zadnjih volitvah enoglasno vkljub strašanskim zaprekam izvolili narodne zastopnike. Ne dajte se prekaniti od nasprotnikov naših, ako se bahajo z ,,ústavo- in svobodoljubnostjo" svojo. Tudi naše načélo ste ustava in svoboda; al ustava prava, ustava taka, ki je vsem narodom, tedaj tudi nam pravična, in svoboda taka, ki ne ž?li nobenega naroda v tem, kar je njemu drago in sveto, in vsakemu narodu dá pošteno živeti po svoje Pomislite le, kaj imate zgubiti, ako pridejo nasprotniki Vaši v većino! Kakor že do zdaj na vse kriplje delajo ".oper to, da bi se deželi naši potrebne in koristne, od deželnega zbora sklenjene postave ne potr-trdile, takor ,do potem sklepali ravno nasprotne postave, ki so nevarne Vaši národnosti, Vaši veri in ] ravi svobodi. Pomislite, da tudi narodi vselej dobijo le to, kar si pribojujejo na postavni poti. Naše bojiščA »c vo litve. Vsakdo naj tedaj stopi na volišče, kakor da bi stopil pred sodišče svoje vesti in Onega, pred kte, m lî5 ni skrito. Toraj na noge po vsej deželi! Vsak glas je važen. Enoglasno tedaj volite k*.kor dozdaj vse dosedanje poslance, in impozantna, velikánská zmaga bode konečno zopet le nasa v kar Bog pomozi, z geslom, ki nas je vsegdar peljalo na volišče: Vse za vero, za cesarja, za domovino! Odbor narodnega društva „Slovenije44 v Ljubljani 1. decembra 1871. Pomnoženi odbor národnega društva „Slovenije" priporoča Vam za poslance v deželni zbor: Za kmeČke obline. Za okraj okolice ljubljanske in vrhniške: gospoda dr. Janeza Bleiweis-a in dr. Jožefa Poklu kar-ja v Ljubljani. Za okraj Kamnik in Brdo: gospoda Janeza Toilian-a, dekana v Moravčah. Za okraj Kranj, Tržeč in Loko: gospoda Franecta Kramar-ja, korarja, in gospoda dr. Radoslava Razlag-a, advokata v Ljubljani. Za okraj Radoljico in Kranjsko goro: gospoda Lovro Pintar-ja, fajmoštra na Březnici 5. Za okraj Postoj no, Planino, S t in Bistrico: gospoda dr. Etbina Costo, advokata v Ljubljani, in Matija Koren-a, posestnika v Planini Za okraj Vipavo in Idrij o: gospoda Jurija Grabrijan-a, dekana v Vipavi. Za okraj Novomesto, Koštanjevico in Krško: gospoda Jožefa Zagorc-a, posestnika v St. Jerneji. Za okraj Trebno, Zatičino, Žužemberk, Mokronog, Litij o in Radeče: gospoda Jožefa grofa Barbo-ta, grajsčaka v Rakovniku, gospoda Miha Tavéar-ja, fajmoštra na Vačah, in gospoda dr. Valentina Zarnik-a v Ljubljani. Za okraj Kočevj e, Lašče in Ribnico: goapoda Luka Svetec-a in gosp. Petra Kozler-ja v Ljubljani. 10. Za okraj Crnomelj in Metliko: gospoda Martina Kramaric-a, posestnika v Radovici. 11. Za obcine v mestih in trgih. Za Idrij o : gospoda Janeza lrkič-a, notar ja v Krskem. Za Tržeč, Radoljico in Kamnik: gospoda Janeza Murnika, tajnika kupčijske in obrtnijske zbornice in vrednika „Novicam". Za Postoj no, Vrhniko in Lož: gospoda Franceta Kotnika, posestnika na Vrhniki. Za Kranj in Loko: gospoda Leopolda Jugovie-a, posestnika in trgovca v Kranji. Za Novomesto, Kostanj e vico, Krško, Črnomelj, Metliko in Višnjo goro: gospoda Karola Rudeža, grajščaka v Gracarskem turnuo a Kočevje in Ribnico se nasvetuje poslanec vprihodnje, tako tudi poslanca za Ljubljano.) Odgovorni vrednik: Janez fllurnik. — Natiskar in založnik: Jožel Blazilit v Ljubljani.