Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 262 1363–2013 : 650 Jahre Tirol mit Österreich. Herausgegeben von Christoph Haidacher und Mark Mersiowsky. Innsbruck: Universitätsverlag Wagner, 2015, 335 strani. Leta 2013 je minilo šeststopetdeset let od prihoda Tirolske pod habsburško žezlo. Dogodek iz 1363, ki je imel dolgo in dinami čno predzgodovino in je predstavljal najve čji teritorialno-politi čni uspeh mladega in nadvse ambicioznega vojvode Rudolfa IV ., je odlo čilno zaznamoval zgodovino Tirolske do današnjega dne, vklju čno z njeno razdelitvijo po prvi svetovni vojni. Z najve čjo verjetnostjo je mogo če re či, da bi brez njene integracije v gospostveno obmo čje Habsburžanov, tedaj ene od treh najmo čnejših dinastij poznosrednjeveškega rimsko-nemškega cesarstva, iz katerega je v nadaljevanju zrasla ena od petih velikih sil evropskega novega veka, zgodovina Tirolske potekala druga če, kot je: habsburška mo č je mali, a strateško izjemno pomembni deželi med nemškim severom in italijanskim jugom stoletja dolgo nudila zaš čito in oporo ter ohranjala njeno celovitost, ki jo je bilo tudi konec s koncem habsburškega cesarstva. Jubilejno leto je bilo, kot je to obi čajno, primerna priložnost za zgodovinsko oziroma zgodovinopisno refl eksijo takratnega dogajanja. Teh je do sedaj seve- da bilo že kar nekaj, saj gre za tako reko č klasi čno poglavje iz tirolske in širše srednjeevropske zgodovine 14. stoletja, kateremu je v historiografskem kontekstu še vedno aktualne znanstvene temelje postavil Alfons Huber ob petstoti obletnici z monografi jami o Margareti Maultasch, Rudolfu IV . in združitvi Tirolske z Avstrijo. Ob šeststopetdeseti obletnici so se zgodovinarji dogodkov iz leta 1363 spomnili z znanstvenim simpozijem, ki je maja 2013 potekal na univerzi v Innsbrucku. Njegovi rezultati so bili objavljeni dve leti kasneje v posebni monografski publikaciji, ki jo je izdala tamkajšnja univerzitetna založba Wagner. Ob tem bo pozoren bralec opazil, da govori knjiga v svojem naslovu o šeststopetdesetih letih povezave Tirolske z Avstrijo in ne o šeststopetdeseti obletnici prihoda Tirolske pod Habsburžane. Na takšen na čin je bila iz jubileja – na pa na sre čo tudi iz vsebine knjige same – izlo čena Tirolska južno od Brennerja, ki je prišla po prvi svetovni vojni pod Italijo in ni z Avstrijo povezana že skorajda stoletje. Po besedah izdajateljev knjige, Christopha Haidacherja in Marka Mersiow- skyega, so simpozij in na njem predstavljeni referati zasledovali ve č ciljev, ki so vsaj deloma prišli do izraza šele z njihovo objavo na enem mestu. Tako je široka raztresenost referentov, ki so prišli iz italijanske in avstrijske Tirolske, Dunaja, Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 263 Tübingena in Stuttgarta poskrbela, da so bili takratni dogodki opazovani iz razli čnih zornih kotov, med katerimi je zlasti pomembna izventirolska, lahko bi rekli tudi tuja prespektiva. To je obenem omogo čalo postaviti »usodno leto 1363« v širši kontekst, katerega pomemben del je tudi primerjalni kontekst. Novi poudarki so prišli do izraza tudi ob obravnavi glavne akterke takratnega dogajanja, tirolske deželne kneginje Margarete Tirolske (Maultasch), v kateri se refl ektira ena od usmeritev sodobnega zgodovinopisja, ki je postalo senzibilno za žensko zgodovino. Vsega skupaj je tako v knjigi zbranih šestnajst prispevkov, ki se med seboj še kar dobro tematsko zaokrožujejo, čeprav se le nekateri med njimi tudi vsebinsko dopolnjujejo. Na tem mestu jih seveda nima smisla povzemati, niti ni to namen takšnega prikaza. Zainteresirani bralec jih bo moral tako ali tako sam prebrati in si sam ustvariti mnenje o njih. Za lažjo orientacijo želim zato na tem mestu navesti le o čem so pisali posamezni avtorji in avtorice. Mark Mersiowsky je v uvodnem članku obravnaval pot in s tem politiko, ki je 1363 pripeljala do prihoda Tirolske k Avstriji. Julija Hörman-Thurn und Taxis je v svojem prispevku s podnaslovom mo č in nemo č neke kneginje, obravnavala Margareto Maultasch s poudarkom na njeni vlogi in položaju pri prehodu Tirolske na Habsburžane 1363. O Margereti je v primerjalnem kontekstu z madžarsko kraljico in njeno sorodnico Agnes († 1364) pisala tudi Ellen Widder. Christian Lackner je predstavil ne tako enostaven in predvsem dolgotrajen proces integracije Tirolske v gospostveno obmo čje Habsburžanov. Gustav Pfeifer je svoj prispevek namenil vlogi tirolskega deželnega plemstva v dogodkih 1363. Gertraud Zeindl je tematizirala vlogo Rudolfa IV . kot podpornika mesta Innsbruck, medtem ko je Claudia Feller na podlagi ra čunskih knjig oz. obra čunov predstavila nekatere pomembne etape v življenju poznosrednjeveškega tirolskega plemstva, kot so bile rojstvo, poroka in smrt. Christoph Haidacher na primeru razmerja med Tirolsko in Habsburžani tematizira vprašanje centra in periferije. Franz-Hainz v. Hye se na podlagi »Spomenika osvoboditvi« v Innsbrucku sprašuje o odnosu do spomenikov. Sodobnozgodovinsko je orientiran tudi prispevek Wendelin Weingarten, ki piše o tem, kaj je ostalo od samostojnosti Tirolske, medtem ko obravnava Andreas Oberhoferer recepcijo dogodkov iz 1363 in njihov (ne)pomen za tirolsko identiteto. Christina Antenhofer in Andreas Zajic obravnavata iz kulturnozgodovinskega in paleografskega zornega kota tako imenovano poro čno kupo Margarete Maultasch. (Zavajujo čim) Upodobitvam Margarete Maultasch, ki so dobile s časoma groteskne poteze odvratne ženske, je namenjen prispevek Magdalene Hörmann-Weingartner. Zbornik zaklju čuje Leo Andergassen s prispevkom o kulturnem transferju med Avstrijo in Tirolsko v poznem srednjem veku. Knjiga, ki prinaša za objavo prirejene referate simpozija o šeststopetdeset letni povezavi Tirolske z Avstrijo in katerim so bila dodana še tri besedila (Hye, Zajic, Zeindl) je zanimivo in koristno branje tudi za slovenske medievaliste, saj so bile povezave, ki jih je imel slovenski prostor s Tirolsko v poznem srednjem veku številne in ve čplastne. Peter Štih