Št. 85 (14.481) leto XLIX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bilje edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24maggio 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70
SOBOTA, 27. MARCA 1993
Gradimo »skupaj.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
REFERENDUMI / FRONTA ZA DA DOKAJ NEENOTNA
BALKAN / SRBI PRISTALI NA POGAJANJA
Volilna kampanja postaja bolj vroča
Na kampanjo vpliva tudi afera s podkupninami
RIM - Kampanja za re-etendume postaja vse °lj vroča z ostrim soočanjem med kriloma obenem pa dcji z razčlenjevanjem stališč znotraj posamez-n.m skupin. To velja Se zlasti za sile, ki se opre-deliujejo za DA in ki Vsaka po svoje tolmačijo Pomen in doseg svojega Pristanka. Segnijev DA Postaja tako povsem raz-rpen od DA-ja strank socialistične internaciona-e’ Pednji pa se razlikuje °d Da-ja krščanske demokracije.
A pojdimo po vrsti. Ceraj sta uradno zaceli , arnpanjo za NE Mreža ln Stranka komunistične Prenove. Leoluca Orlan-a° in Diego Novelli sta skupaj z upravnim taj-. °rn stranke Kinom Pi-seitellom na obiskani tiskovni konferenci obraz-°žila svoja staliSCa in
Vojmir Tavčar
utemeljila svoj NE referendumu, ki naj bi spremenil volilni zakon za senat iz proporcnega v večinski. Orlando, ki je bil med podpisniki refen-dumskega dogovora, sedaj pa se odločno opredeljuje za nasprotno stališče, je svoj preokret utemeljil s trditvijo, da je bil referendum na začetku vzvod, ki bi lahko razbil partitokratski sistem, sedaj pa se jp spremenil v sredstvo, ki zagotavlja obstoj strankam. Zakaj? Po referendumu bi moral sedanji parlament nujno pripraviti novi volilni zakon, nato začrtati volilna okrožja, nato... V bistvu bi se mandat sedanjega parlamenta nadaljeval. Novelli pa je to misel dopolnil z ugotovitvijo, da o volilnem sistemu ne mo-
rajo odločati sile, ki bi po zadnjih javnomnenjskih raziskavah zbrale komaj 30 odstotkov glasov. Zaradi tega in zaradi podkupninske afere Mreža zahteva takojšen razpust parlamenta, to pa je mogoče le ob zmagi NE.
Podobna razmišljanja je med zborovanjem v nekem rimskem kinematografu razvil predsednik SKP Armando Cossutta, ki je dejal, da bi zmaga DA na referendumu prispevala k razbitju enotnosti Italije. Misovski voditelj Gianfranco Fini pa je v zagovarjanju za NE poudaril predvsem razdvojenost nasprotnih sil in njihove različne opredelitve do volilnega sistema. Zato je zagovarjal glas NE na referendumu,
Prejšnjih dneh Mario Segni za DA, je včeraj Leoluca Orlando začel s kampanjo za NE
*	Stil Slino
*	v oti. are."
.S3f
o voto M)
reso le sol
ker le »zmaga NE bi jih vse odpravila«.
Toda referendumska kampanja ni samo soočanje staliSC med zagovorniki DA in NE. Zaradi napete situacije, ki jo podkupninska afera zaostruje, je refendumska kampanja tudi nagniti sadež, ki s svojimi strupi lahko okuži vejo ali celo drevo. Tako je referendumski lider Mario Segni včeraj izročil sodnikom dosje anonimnega avtorja, ki ga prikazuje kot prijatelja vrha tajne fra-mazonske lože P2. In prav ta dosje je bil izhodišče za razmisljanjen republikanske glasila »La voce. repubblicana«, ki v podtalnih strupih in manevrih vidi »rovarjenje fronte, ki tezi k ustvarjanju neke ruske situacije v Italiji z izzivanjem spopada med oblastmi kot edino sredstvo proti praznini politične avtoritete«. Ta fronta se po mnenju republikancev poslužuje klevet na račun najvišjih institucionalnih predstavnikov in »srdite kampanje, ki tezi spreminjanju upravičenega protesta ljudi v upor«. Zato PRI po eni strani odločno napada Orlanda, Pinija in Libertinija ter njihovo referendumsko kampanjo, obenem pa poziva sile, ki so se opredelile za DA, naj se ne razdvajajo. »Vse kaze namreč,« zaključuje republikansko glasilo, »da obstajajo mračne sile, ki so pripravljene na skoraj vse, da bi preprečile dogovor o reformi volilnih pravil in oblikovanje take vlade, ki bo omogočila nadaljevanje zakonodajne dobe«.
V nedeljo opoldne premirje?
Ameriški predsednik Clinton je sprejel bosanskega predsednika Izetbegoviča
Razdeljena Bosna in Hercegovina
Načrt OZN predvideva, da bi bila Bosna in Hercegovina razdeljena na 10 pol-avtonomnih provinc:
1. Bihač (Muslimani), 2. Banjaluka (Srbi), 3. Odžak (Hrvati), 4. Bijeljina (Srbi), 5. Višegrad (Muslimani), 6. Tuzla (Srbi), 7. Sarajevo (Muslimani), 8. Mostar (Hrvati), 9. Zenica (Muslimani), 10. Tomislavgrad (Hrvati in Muslimani)
■ Srbi
1 Muslimani □ Hrvati
j Hrvati in Muslimani
Vir: OZN
AP/Karl Gudc
NEW YORK, BEOGRAD, SREBRENICA - Potem ko sta predstavnika bosanskih Muslimanov in Hrvatov Izetbe-govic in Boban podpisala izpopolnjen mirovni načrt lorda Ovvna in Cymsa Van-cea, se je v balkanski vojni po dolgem Času vendarle premaknilo, čeravno to se zdaleč ne pomeni, da je vojne konec.
Poveljniki Unproforja so po Četrtkovih pogovorih s srbskim predsednikom Miloševičem dosegli, da je poveljnik srbske vojske v Bosni general Mladič v petek zveCer pristal na premirje, ki naj bi začelo veljati v nedeljo opoldne, in na sestanek predstavnikov bosanskih Muslimanov, Hrvatov in Srbov, ki naj bi ga organizirali šestega aprila (ob obletnici vojne v Bosni) na sarajevskem letali-
šču. O premirju in o sestanku na visoki ravni v Sarajevu se morajo predstavniki Združenih narodov dogovoriti Se z bosanskimi Muslimani in Hrvati. Kot je sporočil poveljnik Unproforja v nekdanji Jugoslaviji general VVahlgren, so bosanski Srbi na pogovorih v Beogradu pristali tudi na to, da bodo že danes ob osmih zjutraj dovolili odhod konvoja s človekoljubno pomočjo proti Srebrenici. Poveljnik Unproforja v Bosni, francoski general Morillon, ki je tudi sodeloval na pogajanjih z generalom Mladičem, je povedal, da so srbske Čete samo dva kilometra oddaljene od Srebrenice, kamor bodo danes peljali dvajset tovornjakov pomoči, potem pa odpeljali ranjence, ženske in otroke, »ki bodo hoteli oditi«. General Mladič je po po-
gajanjih vendarle kritiziral OZN, ces da je priznala Slovenijo, ne prizna pa srbske države v BiH, Čeprav je bosanskih Srbov veC kot Slovencev.
Opazovalci ocenjujejo, da je včerajšnje srbsko popuščanje posledica pritiskov iz New Yorka (kjer je VS OZN pozdravil IzetbegoviCev in Bobanov podpis Vance-Ovvnovega načrta, obsodil pa Karadžiča in Srbijo), pa tudi pritiskov iz VVashingtona, kjer je ameriški predsednik Clinton sprejel bosanskega predsednika Izetbegoviča. Srečanje je sicer trajalo samo pet minut (Clinton je Izetbegoviča sprejel med sestankom z nemškim kanclerjem Kohlom), razlagajo pa ga kot pomemben pritisk na Beograd. (Agencije)
-^JLUSIJA / DEVETI KONGRES POSLANCEV
Jelcin in Hasbulotov iščeta kompromise
Kongres bo šele danes glasoval o izhodu iz krize
Rnc^n^A " Predsednik
en B°ris Jelcin’ nai bi jv, era) odstavili, in parla-^ Predsednik Ruslan ni!!bulatov- ki pooseblja ,eg0Ve nasprotnike, se na
devetem zasedanju kongresa poslancev (vrhovne zakonodajne oblasti v Rusiji) nista spopadla za življenje in smrt, cesar so se vsi bali, ampak sta začela iskati kom-
Je|cin in h
lQsbulatov ostajata vsak na svojem bregu(Telefoto: AP)
promise, kar opazovalci ocenjujejo kot pomembno Jelcinovo zmago. Kongres poslancev bo sicer o resoluciji za razpis predčasnih predsedniških in parlamentarnih volitev glasoval danes. Ce bodo resolucijo izglasovali, bodo volitve že to jesen. Odposlanci »ljudstva« na zasedanju niso jasno in glasno zahtevali odstavitve predsednika, kot so napovedovali ves teden. Razpravo je odločilno preobrnil Jelcinov podpredsednik general Aleksander Ruckoj, ki bo v resnici tudi v prihodnje predsednikov najnevarnejši nasprotnik. Ruckoj je podprl razpis plebiscita o podpori predsedniku, ki ga je Jelcin prejšnjo soboto sklical za 25. april, vendar je hkrati ostro kritiziral neuresnicevanje reform. Za vzdušje na kongresu je bilo zelo pomembno Jelcinovo »priznanje«, da je grešil pri vodenju gospodarske reforme, in njegov pristanek na sestavo koalicijske vlade. Predsednik ni sprejel predlogov o razpisu predčasnih volitev, oziroma je že v petek zjutraj odločno izjavljal, da je »kompromisov konec«. (R. S.)
VIDEM / POLITIKA
Potres v deželni PSI Podtajnik Colautti napovedal odstop
VIDEM - Deželna PSI je ostala brez političnega vodstva. Podtajnik Ales-sandro Colautti, ki je dejansko vodil stranko, je po prejemu jamstvenega obvestila zaradi ilegalnega finansiranja stranke napovedal ne samo odstop iz vodstva, ampak tudi iz same PSI. »Dokler ne bo sodstvo pojasnilo vse te afere se samoizkljucujem iz stranke»je Colautti dejal sinoči novinarjem in to svoje stališče kasneje ponovil na seji deželnega strankinega vodstva.
Sodniki očitajo Co-lauttiju, da je ilegalno finansiral deželno PSI. Točna utemeljitev jamstvenega obvestila ni znana. Sam podtajnik je vsekakor povedal, da je pred dvema letoma dobil od rimskega vodstva stranke 40 milijonov lir, ki jih je takoj posredoval deželnim strankinim organom. V afero so vsekakor baje vpletene Se nekatere druge vidne osebnosti deželne PSI in zato ni izključiti novih
presenečenj.
Prihodnji teden bodo preiskovalci zaslišali tudi videmskega Zupana Piera Zanfagninija, ki je bil svojcas deželni sekretar PSI. Zaslišali ga bodo kot pričo. V kratkem bodo sodniki zaslišali tudi nekdanjega predsednika videmske trgovinske zbornice in bivšega deželnega tajnika socialistične stranke Giannija Brava. Tudi on je dobil jamstveno obvestilo. Govori, da je izsiljeval podkupnine.
V deželni in furlanski PSI je v teku pravi notranji potres. Zanfagnini je večkrat javno povedal, da je na tem da zapusti stranko in da prispeva svoj delež k oblikovanju skupne skupne levičarske liste. V Pordenonu so nekateri pristaši bivšega predsednika pokrajinske uprave Val-vassorija že zapustili stranko in napovedali vstop v avtonomistično gibanje, ki ga vodi nekdanji beneški župan Rigo.
RIM / MINISTRSKI SVET
Vlada ukinja posege na Jugu
Odslej za va nerazvita področja
RIM - Italijanska vlada ukinja izredne posege na Jugu in namesto teh uvaja redne posege za vsa nerazvita področja. Tako je sklenil vCeraj ministrski svet in pripravil odlok, ki ga je poslal pristojnim parlamentarnim komisijam za predpisano mnenje. Z včerajšnjim odlokom je ukinitev ministrstva za posege na Jug dokončna. Poleg tega ukrepa je vlada sprejela Se vrsto sklepov, ki zadevajo preureditev finančne straže, imenovanje novega šefa koordinacije obveščevalnih služb Ce-sis in začela preučevati stanje v zaporih. Ni pa začela z razpravo - za kar je vladalo najvecje pričakovanje - o morebitnih ukrepih, ki naj bi omejili letni državni primanjkljaj, ki bo kot vse kaze, presegel predvidenih 150 tisoč milijard lir.
Vzrok za to je dejstvo, da je zmanjkalo poročilo o makroekonomskih indikatorjih, ki jih vsako leto pripravlja državni statistični urad na osnovi
katerih proračunski in zakladni minister pripravita poročilo o »zdravstvenem stanju« italijanskega gospodarstva. Kaže, da bo ta pregled pripravljen v nekaj dneh in da bo vlada o njem govorila na prihodnji seji, ki je predvidena za sredo.
Nekaj podatkov o tem, kako je z državno blagajno in državnim proračunom pa bo najbrž navedel že danes zakladni minister Barucci, Toda vse kaže, da bo morala vlada nekaj ukreniti in dopolniti novembrski manever, kako ni Se jasno, čeprav marsikdo izključuje nove davke. Nasprotoval naj bi jim zlasti finančni minister Franco Reviglio, ki ocenjuje, da je davčni pritisk na meji znosnega. Po podatkih, ki jih je včeraj objavil Center za gospodarsko raziskovanje Cer, bo letos državni primanjkljaj dosegel 167 tisoč milijard lir, prihodnje leto pa 197 ti-soC milijard lir. (V.T.)
Jutri poletni čas
V noči na nedeljo bomo kazalce na urah pomaknili za eno uro naprej in s tem se bo začel poletni čas. Uradno bo začel veljati v nedeljo, 28. marca, ob 2. zjutraj, ko bo treba vse ure premakniti na 3. uro.
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Italijansko-slovenski posvet o zaščiti beguncev
Na tržaški univerzi se je včeraj popoldne začel tridnevni italijansko-slovenski posvet o mednarodni zaščiti beguncev in pribež-nikov, ki se ga udeležujejo številni strokovnjaki in predstavniki humanitarnih in vladnih organizacij z obeh strani meje. Po uvodnih posegih predstavnikov deželnih in krajevnih oblasti in tržaške univerze, so bili včeraj na vrsti trije strokovni referati o normativnih vidikih mednarodne zaščite beguncev, ki so jih podali delegat Visokega komisariata OZN za begunce v Italiji Michel Du-poizat, docent mednarodnega prava na tržaški univerzi Giorgio Conetti in generalni sekretar evropske posvetovalne ustanove za begunce in pribežnike ERCRE iz Londona Philip Rudge.
....................stran 4..
V	Benetkah simpozij o nekdanji SFRJ
V	Benetkah so včeraj predstavili novo revijo Limes, ki je posvečena tragediji v bivši Jugoslaviji. Ob predstavitvi je bil tudi tudi zanimiv posvet.
....................stran 5..
Na Tržaškem vedno manj zaposlenih
Predstavnik CGIL Giorgio Uboni nam je posredoval podatke, ki kažejo, da se je zaposlenost v tržaški pokrajini lani občutno zmanjšala v primeri s predlanskim. To bo tudi eno osrednjih vprašanj, o katerih bo govor na sindikalnih zborovanjih med vsedržavno štiriurno splošno stavko, ki bo 2. aprila.
....................stran 6..
Župan
ali "podesta": reforma javnih uprav
Neposredna izvolitev županov in predsednikov pokrajin bo sprožila pravi potres tudi med slovensko manjšino. Tržaški župan Staf-fieri je medtem sinoči napovedal odstop.
....................stran 6.
Zapis o novi premieri
v gledališču Verdi
Tržaška operna hiša je ponovno postavila na oder priljubljeno Donizettijevo opero Lucija Lammermoorska, v kateri tokratnasto-pajo pretežno mladi, vendar dobri interpreti.
V	tržaškem Kulturnem domu pa je na pobudo slovenskih skavtov in tabornikov RMV iz FJK na ogled zanimiva razstava o slovenskih gozdovnikih, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora.
...........!.......stran 20.
V	Planici finale sezone
V	Planici bo danes moštveni finale 14. svetovnega pokala v smučarskih skokih. Na treningu je najdaljši skok - rekordnih 140 m -dosegel Japonec Kasai. Slovenci računajo na uvrstitev okrog 6. mesta.
...................stran 19.

NOVICE
NESREČA AMERIŠKEGA LETALA
HRVAŠKA / PRIVATIZACIJA
KOMENTAR
Predsednik zanikal premierove izjave
MINSK - Beloruski predsednik Stanislav Suške-vic je zanikal izjavo beloruskega ministrskega predsednika Vjeceslava Kebiča. Kebic je namreč v nekem intervjuju izjavil, da bo Belorusija ponudila Rusiji sklenitev konfederalne pogodbe. Suskevic je mnenja, da bi to pomenilo okrnitev beloruske suverenosti, saj bi se beloruska usoda odločala v Moskvi. Poleg tega Suskevic ne ve, s kom v Rusiji naj bi Belorusija sklenila konfederalno pogodbo: z Jelcinom, z rusko vlado ali s parlamentom. (Rosija)
Sprejem ob izidu romanov Cankarjeve založbe
Foto: A. Pavletič - TRIO
LJUBLJANA - V Modrem salonu hotela Union je bil sinoči (po dopoldanski tiskovni konferenci) svečan sprejem ob izidu prvega, spomladanskega paketa "romanov našega življenja”, zbirke XX. stoletje. Urednica Ksenija Dolinar, direktor Cankarjeve založbe Janez Stanič in Majda Stanovnik, predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev, so predstavili ta velik, za današnje Čase s 50 naslovi gotovo tvegan projekt, in pozdravili goste, med drugimi tudi predstavnike držav Joycea, Rasputina, Calvina, Bernharda in Burroughsa, velikih imen svetovnega romana. Tudi prigrizek je bil posrečeno usklajen s svetovljanskimi šegami. Več o romanih na 3. strani. (T. D. V.)
Rolke
ŠKOFJA LOKA - Čeprav je pesnica Neža Maurer zanesljivo navajena že vsega hudega v slovenski kulturi, Ce bi malce hudomušno dejali, je otvoritev sinočnje razstave v osrednji škofjeloški galeriji na Mestnem trgu izpeljala presenetljivo hitro. Skofjelocani so ob že tako pestri programski politiki omenjene galerije spet bogatejši za novo pronicljivo izkušnjo. Ze vhod v prostor, ki zadnje dni zaradi povsem drugih razlogov razburja tamkajšnjo kulturno srenjo, je pravzaprav označil njeno vsebino. Tako prvi, večji, kot drugi, manjši, prostor so v celoti zasedli rolkarji . SK 8 muzej, kot so razstavo poimenovali, obiskovalcem ponuja na ogled okrog 15 rolk različnih namembnosti .Snovalci razstave so v pro-grmski listič zapisali, da se je ideja porodila ob naraščanju rolk, s tem pa je tudi rasla potreba po njihovi muzealizaciji, podrobnejši obdelavi in katalogizaciji.(V. B.)
Zasanjan pogled na turizem ni mogoč
LJUBLJANA - »Slovenski turizem je le ena od gospodarskih panog, ki se glede na izgubo tržišča in kakovost ponudbe ne more Cez noc približati avstrijskemu ali italijanskemu,« je včeraj povedal minister za gospodarske dejavnosti Maks Tajnikar, ki je javnosti prvič predstavil svoje poglede na omenjeno panogo.
Med drugim je poudaril, da se je njegovo ministrstvo kljub dejstvu, da turistični sektor še vedno nima sekretarja, že zelo poglobljeno ukvarjalo z nekaterimi konkretnimi zadevami s področja turizma: dva smučarska centra naj bi do prihodnjega leta opremili z napravami za umetno zasneževanje, minister pa bo vodil glavni odbor za Leto turizma 93/94, kamor je pritegnil še nekatere ministre, med njimi Boga Umeka, Sergija Pelhana in Slavka Gabra. Glede na to, da v proračunu ni posebej predvidenih sredstev za turizem, je Tajnikar povedal, da bodo za prestrukturiranje podjetij in nekatere investicije koristili sredstva iz sklada za razvoj malega gospodarstva, za promocijo pa je za letošnje leto na voljo 250 milijonov tolarjev. V procesu nastajanja je še vedno visoka šola za turizem, ni pa še znano, kje naj bi bila, pa tudi glede programov še prihaja do nesoglasij.
Nataša Perovič
Hawkeye se je zrušil v Jonsko morje
Izvidnik je strmoglavil 2 km pred pristankom
Spori glede privatizacije družbene lastnine
Mesič proti Seksu
VVASHINGTON -Ameriško izvidnisko letalo, ki je včeraj nadzorovalo odmetavanje pomoči s padali v Bosni, je ob vrnitvi na svojo letalonosilko Theodore Roosevelt strmogavilo Jonsko morje. V letalu je bilo 5 elanov posadke, sporoča Pentagon. Letalo je padlo približno dva kilometra daleč od
letalonosilke v četrtek ponoči ob enih po lokalnem Času, precizira Pentagon. Vzroki nesreče zaenkrat Se niso znani. Akcijo iskanja in reševanja morebitnih preživelih vodijo s pomočjo helikopterjev, vendar za enkrat Se brez rezultatov. Avion tipa E-2C Hawkeye je izvidnisko letalo ameriške morna-
rice, ki v svoji zadnji verziji lahko avtomatično in hkrati prepozna kakih 2000 tarč. Ameriška mornarica pravi, da dogodka ne povezujejo z nikakršnimi sovražnimi obstreljevanji iz nekdanje Jugoslavije in da bodo nadaljevali raziskavo, da bi ugotovili vzrok nesreče.
Reuter, AFP

Niti največje letalonosilke niso varne v slabem vremenu (arhivski posnetek)
Gordana Gojak / Zagreb
ZAGREB - Preoblikovanje in privatizacije družbene lastnine je kot ena od tem maratonskega zasedanja hrvaškega sabora pokazala, da je med poslanci celiko nasprotujočih si stališč glede te tako pomembne problematike. Medtem ko del poslancev zahteva, da se pretvorba dru-* žbeno-državne lastnine v zasebno nadaljuje po obstoječih zakonih, večina predstavnikov opozicijskih strank zahtevajo zaustavitev tega procesa. Razpravljali so tudi o zlorabljanju t. i. menedžerskih kreditov bank, ki kupujejo delnice podjetij, ki dobro poslujejo, izrabljajo lastništvo hotelov in drugih dragih zgradb.
Skozi razpravo je vzporedno ob tem v hrvaški javnosti prvič med vladavino HDZ pronicni-la vest o sporih med funkcionarji vladajoče stranke.
Na eni strani je z nekaterimi ministri, ki so elani upravnega odbora zavarovalnice Croatia, predsednik hrvaškega parlamenta Stipe Mesič, na drugi pa podpredsednik vlade Vladimir Seks z, kot se govori, desnim krilom HZD.
Seks je namreč upravni odbor Croatie obto-
žil, da izrabljajo svoj položaj za kupovanje delnic in donosne posle zavarovalnice. Tem obtožbam na račun Stipeta Mesiča se je pridružil tudi tednik ST, ki navaja, da je krivolovec, ker je v četrtek z govorniškega odra med sejo sabora te obtožbe zanikal, Ceš, da nikdar v življenju ni bil krivolovec.
Čeprav še ni znano, kako se bo ta spor med pomembnimi funkcionarji HDZ razrešil, se že širijo napovedi, da bo pometel z nekaterimi ministri: Ivanom Majdkom, ki je zadolžen za kmetijstvo in Ivico Crničem, ministrom za upravo in pravosodje.
V palamentarnih kulo-arjih krožijo govorice, da je ta spopad samo del razkola v širših razsežnosti med HDZ-jevsko levico in desnico, oziroma med tistimi, ki so antifašistično usmerjeni in tistimi NDH—jevskimi. razplet teh sporov bi po mnenju poznavalcev lahko imel vpliv na celotno uradno politiko Hrvaške.
Kar pa se tiče načina privatizacije, je trenutno še vedno HDZ-jevska večina v hrvaškem parlamentu odločna, da je s tem procesom po sedanji zakonodaji treba nadaljevati.
..
Jjf

g!
I
Muha
enodnevnica
______________Ivanka Mihelčič______________
Poslanske strasti, povezane z usodo poslanskih plač, so se očitno v noči s Četrtka na petek dodobra ohladile, k treznejšem razmisleku, predvsem k pravšnji drži poslancev, pa je pripomogel tudi odločen poseg v razpravo prvega moža državnega zbora Hermana Rigelnika. V treh mesecih delovanja novega slovenskega parlamenta Rigelnik ni nikoli nastopal v vlogi poslanca in tako skušal prepričati svoje poslanske kolege v pravilnost te ali one odločitve. Do včeraj. In zdi se, da je izbral pravi trenutek, saj je z avtoriteto svoje osebnosti, predvsem pa z držo človeka, Id ve, kaj dela, znova naravnal kompas in povrnil vsaj delček nekoliko načetega ugleda predstavnikov najvišjega organa slovenske oblasti.
Rigelnik jim je nazorno pokazal, kako mora ravnati poslanec, ki je sicer le človek, nič manj in nič bolj krvav pod kožo od drugih. Tisto, po čemer se vendarle razlikuje od drugih, je dejstvo, da so ga volilci postavili na višje mesto, mu zaupali odločanje v njihovem imenu in si pridržali pravico, da o njegovem ravnanju razmišljajo javno, tudi naglas, Ce menijo, da je to potrebno. Postal je njihova javna last, Ce mu je to všeč ah ne, kar je le grenak davek poklicu, ki so se mu (menda pri polni zavesti) zapisali. Zato je zadnje, kar poslanci lahko pričakujejo od javnosti in od drezavih, sitnih, raziskovalno (baje) napačno usmerjenih novinarjev (?), ljubi mir, navkljub vulgarnostim, Iti so si jih nekateri javno privoščili za poslanskim odrom, z željo, da bi opozorili, da gremo z drezanjem vanje vsi predaleč.
»Prišli smo v fazo, ki pomeni prelom z dosedanjo prakso,« je včeraj dejal Herman Rigelnik. Opozoril je, da se zategovanju pasu tudi poslanci ne morejo in ne smejo izogniti, kajti ravno oni so prvi, ki morajo dajati zgled za vztrajanje na poti odpiranja novih razvojnih možnosti. To pa zato, da bi vsem - torej tudi njim - bilo jutri bolje. Izhod je v sklepanju kompromisov in strpnem sodelovanju, je dejal Rigelnik, s tem pa nazorno pokazal, da je to edini način »vračanja udarcev«, Iti so ga nekateri razgreti poslanci zahtevah dan prej, prizadeti zaradi javne polemike glede višine njihovih plač. Ta hip je Rigelnikova beseda zalegla; omajanemu ugledu parlamenta se je povrnil delček izgubljenega blišča. Od nadaljnjih delovanj poslancev pa bo odvisna ocena, ah je tokrat šlo le za muho enodnevnico ah za trajnejšo vrednoto, ki bi ji navsezadnje morah slediti v izogib eroziji lastnega ugleda.
____ZDA / KOLIKO VELJA ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE_
Za peščico dolarjev vas rešijo soproga/e
Jack 0’Hara/ Washington
VVASHINGTON - Ubiti ženo ali moža je v ZDA dostopno vsem, saj je za »Cisti posel« dovolj že 2000 dolarjev (manj kot 4 milijone lir). »Cena« je seveda nekoliko višja, Ce je treba »posel« opraviti v tujini. Cenik »najemniških revolverašev« je po zaslugi številnih sodnih procesov postal prava javna tajnost.
»V glavnem je vse izredno poceni«, trdi narednik vvashingtonske policije Scott Kessler. Pod drobnogledom sodstva so se tako znašli poklicni morilci, ki jih najemajo boječi ljudje, da bi zanje likvidirali zdolgočasene zakonce, neprebavljive poslovne in življenjske tekmece, preradovedne delovne kolege... FBI ne vodi računov o teh »profesionalcih«, med preiskovalci pa se vedbo bolj širi srhljivo prepričanje, da je teh primerov iz dneva v dan veC. V enem mesecu so samo v VVashingtonu odkrili tri
primere.
»Ni bil kdove kako uspešen zakon«, je v opravičilo svojemu sogovorniku rekel Harold 0’Flaherty, ko mu je pokazal ženino sliko pred Belo hišo. »Si prinesel predujem«, je ta grobo vprašal. Ko je 52-letni uradnik iz listnice povlekel 500 dolarjev, so ga aretirali. Najeti morilec je bil namreč policijski agent.
»Takih primerov je na ducate«, potrjuje Kessler. Si jezen na ženo, ker noCe shujšati? Kevin VVilson iz Mephisa je brez pomisleka segel po »razporoki na italijanski način«. Žene, pozor na neznance, ki vam prinašajo rože. Lita Sulli-van, boljša polovica nekega milijarderja, je tako končala svoje življenje pred pragom doma na Floridi.
»Nekoč je bilo drugače«, se z obžalovanjem spominja teksaški novinar Carleton Stovvers, »ce ti je
šel sosed na jetra, si preskočil plot in se z njim pretepel.« Teksas je v samem vrhu neuradne lestvice »najemniških revolverašev«. V Dallasu je toliko primerov, da ima javna knjižnica posebno kartoteko o tem vprašanju. Zadnji primer se je pripetil pred slabim mesecem, ko je neka najstnica ponudila »kup denarja« da bi se znebila prevsilji-vega sošolca.
Kljub precejšnji ponudbi poklicnih revolverašev so »cene« v Teksasu precej visoke. Neki dallaški gradbenik je za glavo svoje žene ponudil kar 45 tisoč dolarjev. Prav beraške pa so cene v Ohiu, kjer je rokohitrc Le Roy Hullinger ponudil morilcu 400 dolarjev in rabljeno mikrovalovno pečico. Njegova žena je še živa, njega pa so obsodili na 25 let zapora. Varčevanje se v tem primeru ne obrestuje...
ŠVEDSKA / EPILOG ŽIVLJENJSKE ZGODBE
Na švedskem izšolani vohun dobil priznanje
Evald Hallisk je po rodu Estonec
STOCKHOLM - Kot je včeraj povedala predstavnica švedske vlade za stike z javnostjo, je na Švedskem izšolani vohun, ki so ga prijeli v rodni Estoniji leta 1950 in poslali v Sibirijo, končno dobil priznanje in 500.000 kron (65 tisoč USD) plačila od švedske vlade.
Evalda Halliska, ki je seda j star 67 let, je švedska obveščevalna služba poklicno izurila in ga poslala na delo na drugo stran Baltika, kjer naj bi deloval kot agent in kot organizator odpora v Estoniji, ki je bila devet let prej priključena k Sovjetski zvezi.
Toda sovjetski pro-tiobvešCevalci so ga takoj odkrili. Bil je aretiran, preživel je 15 let v sibirkih taboriščih, potem pa se je vrnil v Estonijo, kjer je živel v revščini in ob šikanah KGB. Po razpadu Sovjetske zveze je Hallisk lansko leto prišel na Švedsko.
Njegova žena je že zdavnaj umrla, našel pa je živega sina, ki ga je videl zadnjic, ko je bil še Cisto majhen.
Hallisk je zahteval 5,1 milijona kron (660.000 USD) kot odškodnino za leta, ki jih je prebil v zaporu, in pa zato, ker švedska vlada ni poskrbela za preživljanje njegove
družine. Ministrstvo za obrambo se sklicuje na švedsko nevtralnost in trdi, da ga niso nikoli zaposlili in mu tudi niso ničesar obljubili, prizna pa, da so ga urili kot prostovoljca in opremili za misijo v Estoniji.
Sedaj se je desnosredinska vlada odločila dati Hallisku pla-
Čilo »iz humanitarnih
razlogov«, je dejala predstavnica obrambnega ministrstva-Švedska tiskovna agencija TT pa poroča, da je Hallisk izjavil; da se še ni odločil, ali bo sprejel denar ali se bo boril za veC.
REUTER
GLOSA
f w adnje Čase se nena-f vadno veliko govori Z—Xin piše o naših odnosih z Italijo. Sestajajo se slovenski in italijanski diplomati in zdi se, da so nekatera vprašanja spet »odprta«. Ker je pisec teh vrstic doma iz krajev, po katerih se je v preteklosti že večkrat stegnila roka Italije, bi rad znova oživljenim zadevam na rob pripisal nekaj besed. Čeprav jih bo mogoče kdo označil za »provincialno glosira-nje«.
Gre za pogled iz zgornjega konca Poljanske doline in iz Zirov, ki le-
žijo ravno pod hribovito razvodnico med Jadranskim in Črnim morjem, med Posočjem in Posavjem. Ta naravna zemljepisna ločnica je že od rimskih Časov tudi zgodovinska ločnica, do katere je segal pohlep naših zahodnih sosedov. Po njej je tekla meja med senatno Italijo in senatno provinco Panonijo, ob njej se je pozneje zaustavil vpliv Langobardov. Ko so se v začetku 16. stoletja (1508-16) Benečani udarili z Avstrijci za idrijski merkur, so, denimo, požgali vseh sedem gruntov v vasi Leskovica
Nevarna bližina Italije
pod Blegošem in šest domačij v Ledinah nad Zir-mi.
Se bolj usodna so bila dogajanja ob koncu prve svetovne vojne. Med njo so ljudje zaskrbljeno poslušali grmenje topov na soški fronti. Ob koncu pa so se pri Kobaridu tepeni Italijani kar naenkrat pojavili v hribih ob naši razvodnici. In v njih po Rapallu tudi ostali. Od zirovske občine je bilo takrat odrezanih 13 vasi, ki se vanjo niso nikoli vrnile!
Res pa je, da so ljudje tudi ob krivični meji kmalu našli naCin, kako
Miha Naglic
jo preseči: s kontraban-tom! Z jugoslovanske strani so na italijansko tihotapili tobak, živino, konje, razna živila (meso, jajca, moko), ki so bila na tej strani bistveno cenejša. Z druge strani pa so prinašali kavo, riž, tekstil, južno sadje, vino in še kaj.
Posebno pestro je bilo aprila 1941. Italijani so najprej dva dni nažigali s topovi po Zirovskem vrhu, kjer pa ni bilo nobenega jugoslovanskega vojaka vec. Na veliki petek
pa so že zbrali toliko korajže, da so priropotali v dolino. »Pred farno cerkvijo so imeli zbor, na katerem so jih njihovi komandanti pohvalili za veliko junaštvo. Ze drugi dan so italijanski Časopisi poročali, kako ogorčen boj se je bil na DobraCevi pri Zireh. V resnici ni počila nobena puška. Ti vojaki so se nam zdeli kot šolarji. Bili so namreč majhni in drobni, le redki med njimi so bili postavnejši. Mnogi skoraj niso mogli verjeti, da
bi bili to naši okupatorji. PešCica petokolonašev in starih avstrijakarjev je bila zelo razočarana, ker Zirov proti njihovemu pričakovanju niso zasedli Nemci. Stare in pobožne Zenice pa so modrovale: Prišli so iz Rima in so naše vere ... Hodili so po hišah, kupovali ali kradli jajca in kokoši, zato so jih ljudje kmalu imenovali le še kurja vojska.« (Vinko Govekar, Loški razgledi XIII, 1966, str. 11-12).
Italijane so Nemci že
Cez nekaj dni poslali nazaj na rapalsko mejo. Partizanom na Čast pa je treba zapisati, da italijan-sko-nemške razmejitve niso spoštovali. Enote IX. korpusa so operirale od Triglava do Trsta, ki so ga naposled tudi zasedle. Nevarna bližina Italije je učinkovala še naprej. Posebno zaradi Trsta. V Zireh je bilo takrat precej vojaštva in nova šola, ki so jo gradili, je bila projektirana tako, da bi jo lahko Cez noc spremenili v kasarno.
Danes lahko zapišemo, da se je vojna sicer končala, spoprijem z Ita-
lijani pa se je nadaljeval, povrnjen na področju ekonomije in politike. Pred letom 1954 se je hotela Jugoslavija »prikupil ti« prebivalcev cone B, ki je bila zato dobro založena z različnim blagom in Zirovci so radi zahajali po nakupih v Idrijo. Pozneje smo hodili v Trst in Gorico.
Danes se marsikdo od Črnomorskih Slovencev obregne ob italijanske pokojnine, ki jih prejemajo njegovi znanci ali sorodniki na jadranski strani. Nedavno sem bil sam priCa pogovoru dveh župnikov, ki sta se
strinjala, da so te pokoj) nine prinesle med lju®1 vec slabega kot dobrega-Koliko družin se je skregalo, ko niso vedele, k®) ko razdeliti ta italijanski blagoslov!
Mnogi so se spraševali, kakšen »račun« i®a Italija, ko deli te pokojnine. Zdaj, ko zahteva vrnitev premoženja svojim »optantom«, na račun katerih kot država Ze prejema osimsko odško dnino, so stvari ze bo J pregledne. In Ce se o° nekoč v hribih med Idri jo in Zirmi spet pojavi a »kurja vojska«, ne bo ° pravzaprav nic Čudnega-

Meta Hočevar (Foto: Aleš Pavletič/TRIO)
:; i -
i	poznavalce	in
lllCne opazovalce sionske scenografije ne-vomn° sodi tudi tea-or0g Andrej Inkret, ki tlet'6 ^re<* dobrim dese-
Vnr.v1 0Pozarial- da go-11 o odrski arhite-
kturi Mete Hočevar ne pomeni govoriti o scenografiji v tradicionalnem pomenu besede. Prav nasprotno: O tej odrski arhitekturi je mogoče govoriti na adekvaten način le tako, da
jemljemo skupaj s scenografijo v misel tudi izvirne in temeljne, to je konstitutivne vzgibe gledališkega izraza samega. V tokratnem srečanju v gradu Tivoli je v opogovoru z Andrejem
Inkretom Meta Hočevar razmišljala o odnosu med scenografijo in arhitekturo, o njeni funkciji v celotnem liko-vno-verbalnem sklopu gledališkega izražanja, o režiji ter odrski iluziji.
TRDO
Prišla je pomlad, ki jo Prepoznam po nežnih Zelenih lističih, po kostanjevem drevoredu ttroje ulice, po šopkih robentic, ki so se poja-v , na tržnici, in po be-r®?lh- Ne gre za cinizem; °dkar je postalo topleje, Ph je vse vec.
Pravzaprav ne verja-1116111 ’ da jih je vec, preprosto so se pac pojavili, sonce jih je zvabilo na Pfan in postali so bolj 'dni- Prejšnjo soboto sem jih med dvajsetmi-nutnem sprehodu po brestu in med polurnim edenjem v kavarnici aštela deset, naprej pa 1 91 Imelo smisla vec ,ell-.A že na prvi poji ed je mogoče opaziti, da bl jih lahko razvrstili h dek?) kategorij. Prvi so s h ki jim je to posel,
Profesionalci, navadno Jgani (pozor, gre za gotavljanje dejstva, ne a predsodek do kakega 1 afoca'k Drugi so inva-r, m tudi te zlahka Prepoznamo, ker sedijo vozičkih ali pa razkrilo pohabljene dele te-esa. Zaceli so se pojav-l)ad pred nekaj leti, ko je Cel življenjski standard strmo padati in je Postalo očitno, da je ne-m°goce preživeti z be-dno invalidsko pokojni-tretja kategorija so eguncj. Prišli so neka-lansko jesen. Obicaj-§re za Cisto mlade ske z majhnimi otro-r!?1! pa za starke. Samo mjo, molčijo in v ste-sV;?1 roki držijo begun-Sa karton. Vše drugo je 0 po sebi umevno -,1 gdba hiše, mogoče
te xTln,e’ lz8uba identite-e. Na križišču pri bolni-j, .C1 za nalezljive bole-i"'2e,vec dni srečujem fpmko iz Slavonskega
Nekakšni novi berači
Slavenka Drakulič
Broda. Bila je Čistilka, Čakala je na pokojnino. Nikogar od družine nima, ko pa so ji porušili hišo, je odpotovala v Zagreb. A tu ni dobila begunskega kartona. Stanuje v neki kleti in dobiva samo pomoč v hrani. Ko sedi na pločniku z iztegnjeno roko, si obraz zakriva z ruto. »Počutim se kot, da sem... nic,« mi reče.
To pomlad pa so se prvič pojavili tudi nekakšni novi berači. Pred kratkim me je na ulici v centru ustavila dobro oblečena Zenska srednjih let. Pomislila sem, da me bo vprašala za kakšen naslov. Niti na kraj pameti mi ne bi padlo, da bo prosila za denar. A vseeno mi je rekla, da je pravkar ostala brez dela, da se počuti grozno, da je Cisto brez denarja... Na prvi pomladni dan je nekdo že zgodaj zjutraj pozvonil na moja vrata. Odprla sem. Pred vrati je stal moški pri sedemdesetih, v tvi-dastem suknjiču, s prav taksno kapo, v žametnih hlačah in rumenih usnjenih Čevljih. Z desno roko se je opiral na palico. Deloval je kot profesor v pokoju. Moja prva misel je bila seveda, da se je zmotil in pozvonil na napačna vrata. Ker se mi je za odčitavanje Števca ali za pobiranje televizijske naročnine zdel prestar. »Oprostite, upokojenec sem, zadela me je možganska kap in potrebujem denar za zdravila in sem vas hotel prositi, Ce bi mi pomagali - Ce lahko«.
Nic vec ni rekel, a že to je bilo dovolj ponižujoče. Ves njegov videz je govoril, da sicer pripada (ali pa je mogoCe treba govoriti že v preteklem Času: da je pripadal?) srednjemu razredu, ki se v novi hrvaški državi topi kot snežna zaplata na soncu - in to, kar pravkar poCne, počne prvič v življenju. Ne vem zakaj, a težko mi gre z jezika: prosjači. Raje bi rekla: prosi za pomoč. In ker nima koga drugega, ker so tudi tiste ustanova ki bi mu utegnile pomagati, prišle na beraško palico, paC nagovarja neznance.
Vse to ni povod za la-mentacijo nad Hrvaško, ki z vrtoglavo naglico izgublja srednji sloj, medtem ko je jez med bogatimi in revnimi iz dneva v dan večji, niti nad gospodarstvom, v katerem kapitalizem in berači prihajajo z roko v roki. MogoCe v tej državi, ki je na robu vojne, sploh ne pomeni velikega števila beračev - roko na srce -, svobodno tržišče se ni ravno razmahnilo. Mimogrede rečeno, nisem Cisto prepričana, da nova oblast ne bi smela prisluhniti nasvetu ameriškega ekonomista J. K. Galbraitha, ki je Se pred nekaj leti opozarjal vlade postkomunističnih držav, da morajo nove države s socialnimi ukrepi ublažiti prehod iz komunističnega gospodarstva v kapitalizem, saj dramatično zaostrena brezposelnost lahko pripelje do socialnih nemirov in nevarne
destabilizacije države. Gre za povsem praktično raven problema: kako vsak dan ravnati z berači? Vprašanje se morda zdi naivno, morda tudi neumno, a preprosta resnica je, da se, ko smo živeli v komunistični državi, nismo imeli priložnosti navaditi na to. Pustimo zdaj, ali so za te ljudi prej res bolje poskrbeli, ali jih je preganjala policija, ali je bilo prosjačenje večja sramota, ali pa gre preprosto za to, da je za vse (tako za dobro kot za zlo) poskrbela država, dejstvo je, da se nam ta dilema ni vsiljevala. Ali potemtakem pogledati na drugo stran in jih prezreti ali pa jim dati denar? In Ce, ali samo otrokom, ali invalidom, begimcem ali samo ženskam? In koliko, saj je normalen državljan tudi sam reven, tako da mora tudi tukaj izbirati. Ali morda skušati kaj spremeniti? Pravim morda, ker ni izključeno, da je pojem socialne pravičnosti povsem izumrlali pa je v postkomunističnih državah preprosto postal ilegalen.
Ko sem prvič prišla v New York in videla vse tiste brezdomce, ki sredi zime spijo po pločnikih, in vse tiste berače v podzemski železnici, sem se vprašala, kako lahko ljudje sploh gledajo okrog sebe tolikšno bedo? Moja prijateljica, NewyorCanka, je preprosto rekla: »Navadiš se!« Bojim se, da se nam prav to dogaja. Bojim se prav tako, da nimamo nobenega razloga, da bi bili na to ponosni in si pri tem mislili, da je prav to - Evropa.
GLEDALIŠČE / POGOVOR Z METO HOČEVAR
Ko prostor postane zgodba
V torek se je na gradu Tivoli Andrej Inkret pogovarjal s scenografko in režiserko Meto Hočevar - Povzemamo najzanimiviješa razmišljanja
Najlaže opredelim arhitekturo v odnosu do scenografije in scenografijo v odnosu do arhitekture z odnosom prostor-Cas oz. s pojmom kronotopos. Arhitektura je topos, scenografija je kronotopos. Vpliv časa na prostor pri scenografiji programiramo, vemo zanj, arhitekturo pa ustvarjamo za dalj Časa ali za večno.
Dramski prostor ustvarjamo za natanko določen namen in določeno dolžino gledanja, za določeno število pogledov. Ko se lotevamo scenografije, natanko vemo, koliko Časa bomo zrli v prostor odra. Seveda je Cas samo ena od razlik. Na odru oblikujem prostor dogodku z ustvarjanjem atmosfere. Vedno gre za odnos med figuro in prostorom, Ce govorim samo o tem vizualnem delu, in ne o verbalnem, saj gre tudi za odnos beseda -prostor, zvok-prostor. Odnosi med dogodkom in prostorom tvorijo gledališko predstavo. Skratka, Ce je arhitektura prostor sprave, je scenografija prostor konflikta. Ni dramskega dogajanja, ni dramskega dejanja, ni drame, Ce ni konflika. Nekaj se mora zgoditi in vsa napoved, vsa zgodba tega dogodka je pravzaprav že uje-
ta tudi v samem prostoru in mora biti ujeta v samem dogodku drame, v scenografiji. Scenografija mora sprožiti ta konflikt, ga mora omogočati in po svoje tudi napovedovati. Prostor postane zgodba. Po drugi strani pa s scenografijo ali s predstavo v celoti ustvarjam neke iluzije. S predstavo in predvsem s scenografijo ustvarjamo pogoje za neko iluzijo, ki si jo bo ustvaril gledalec sam. Mislim, da je iluzija izrazito individualna pravica posameznika, gledalca, njegova lastna dograjena zgodba, ki jo na odru zastavimo, ne pa nekaj, kar mu ponudimo kot paket. Skratka, na odru ustvarjam videz stvari, videz realnosti, videz nekega stanja, ki v gledalcu povzroči odtis in se v njegovi glavi sestavi v verjetno, konkretno in resnično. Po drugi strani bi scenografijo lahko definirala kot laboratorij arhitekture. Mislim, da se prav na odru lahko preizkusijo stvari, ki se sicer teže. Tu lahko preverjamo odnose med prostorom in človekom in njune medsebojne vplive. Zato jo po svoje razumem tudi kot laboratorij za resničnost, za življenje.
V režiji mi gre predvsem za to, da raziskujem naprej, da se ne za-
dovoljim samo z oblikovanjem prostora, ampak, da skozi ta prostor pomagam bivati, da igralca tudi vodim skozi ta prostor. Tisti trenutek, ko začnem tako razmišljati o prostoru, pridem avtomatično do bistvenega elementa oblikovanja prostora, do selekcije, ki je eden izmed osnovnih in najpomembnejših ustvarjalnih postopkov pri oblikovanju. Z odra je potrebno stvari odnašati, ne prinašati.
To obliko selektivnega postopka uporabljam, odkar se ukvarjam z gledališčem, kar je preneseno s področja arhitekture in ni stvar novejšega datuma. Vendar pa je ob ukvarjanju z režijo postal ta postopek očitnejši, saj marsikaj, kar lahko prevzame scenografija, lahko prevzame tudi režija in marsikaj, kar lahko prevzame režija, lahko prevzame prostor. Zame je osnovna točka uprizoritve dramaturgija, dramaturška točka, režija je koncept, nekaj, kar stvari združuje, povezuje, usmerja in razvija in nekaj, kar ima svoj kreativni postopek. Je tista, ki tehta med smermi, med gibanji, glasbo, likom, dogodkom, svetlobo, vizualnim, verbalnim in določa te odnose ter jih nekako ritmizira,
je sama po sebi popolnoma neoprijemljiva. Osebno me ne zanima zgolj estetika, ker mislim, da je estetika sama po sebi zgolj sredstvo za izražanje neke misli, izraza. Slovenski teksti so mi bistveno bližji, ljubši, bolj domači kot vsi tuji. Ti teksti so vpeti v ta prostor, ne glede na to, o Cern govorijo, ne glede na to, Ce so Časovno ali prostorsko odmaknjeni; jaz sem seveda del tega prostora. Moram reci, da mi ogromno pomeni delati tukaj, mnogo več, kot pa delati zunaj, Čeprav je doma včasih bistveno teže. Mislim, da je prostor Lepe Vide, prostor Grumovega Dogodka v mestu Gogi, prostor Smoletove Antigone, Strnisevega Samoroga nas prostor, to je ta v nekem smislu zaprti svet. Samorog, Goga, Antigona imajo neke stične točke, ki jih niti ne znam definirati, vendar so mi domače. Verjetno ne bi znala režirati Shakespeara, ne vem zakaj, toda neke stvari so mi bliže kot druge. Ce vzamem Zajčevo Ka-levalo, ki mi je zelo drag tekst in ga imam v lepem spominu, je kot nekakšen finski ep, je nekje zunaj nas, godi se drugje, vendar je nekje zadaj, nekje spodaj neverjetno naš. In v resni-
ci me zanima tisto, kar je spodaj, kar je zadaj. Zdi se mi, da se mi ta svet tem bolj razpira, globlje ko kopljem po njem.
Dunajski VVienerfest-vvochen me je povabil, da v njihovi produkciji zrežiram in napravim scenografijo ene predstave za letošnji festival. Ko sem iskala besedilo, ki bi bilo zanimivo za uprizoritev na Dunaju, nikakor nisem mogla mimo nekaterih, zelo zanimivih slovenskih tekstov. Smoletov tekst je v svojem poetičnem jeziku in svoji dramatičnosti izjemen, vendar pa sem se v določenem trenutku vrnila k Sofoklu. K sodelovanju sem povabila Dušana Jovanoviča, da napise dialoge, to sodelovanje pa je preraslo v pravo novo dramo, v novo besedilo. Moram povedati, da mi je velikokrat pred očmi sarajevski stadion Zetra, kjer sem delala scenografijo za zimske olimpijske igre 1984 in kjer je nekdanji blisc olimpizma zamenjalo množično grobišče. Danes vprašanje Antigone ni veC, ali se sme zakopati Polinei-ka ali ne, temveč se vprašanje glasi, kam naj zakopljem Polineika; kjerkoli skopljem grob, namreč že nekdo leži. Občutek imam, da postajam hud cinik. (M.T.)
______________________IZŠLO JE... / KNJIGE__________________
Prvih 5 romanov Zbirke XX. stoletja Cankarjeve založbe
Včeraj so se na tiskovni konferenci spomlodonskego paketa in zbirke, ki bo izhajala pet
let predstavili prevajalci in avtorji spremnih besed
James Joyce: Ulikses (1922), prevod in komentar Janez Gradišnik. Zbirka XX. stoletje. Platno z zaščitnim ovitkom. CZ: Ljubljana, 1993 »Končno!« velja vzklikniti v en glas z vrsto študentov komparativistike in literarnih sladokuscev, saj je bilo Uliksa zadnja leta (v Slovenščini je izšel antičnega leta 1966) dobiti - in preveriti, ali gre res za najvecji roman stoletja - v knjižnicah in antikvarnicah samo po slepi sreči. Dopolnjeni prevod Janeza Gradišnika (po Penguinovi izdaji iz 1987) tokrat Se kohe-rentneje opisuje misli enega dneva Štirih dublinskih junakov: Bucka Mulligana, Stephena De-dalusa, Leopolda Blooma in njegove žene Molly (ob katere znamenitem monologu bodo tudi nove generacije bralstva postavljale vzdržljivostne rekorde). Novemu prevodu so dodani zemljevid Dublina s konca dvajsetih, obsežen komentar z opombami prevajalca in spremna Študija AleSa Pogačnika. (T. D. V.)
Italo Calvino: Ce neke zimske noči popotnik (1985), prevod Jaša Zlobec. Zbirka XX. stoletje. Platno z zaščitnim ovitkom. CZ: Ljubljana, 1993
Pred osmimi leti (v letu izida) umrli italijanski pisatelj Italo Calvino je napisal tekst, ki se mu ne more izogniti nobena žanrska ali novejša literarna teorija nasploh, saj gre za eno temeljnih del postmodernistične književnosti, kar likrati pomeni, da je gladko berljivo in prijetno tudi »nestrokovnjakom«.
Enajst poglavij romana je prav toliko vaj v slogu in vsebini, saj junak pada iz žanra v žanr, iz ene življenjske izkušnje v drugo... in enega začetka pripovedi v drugega. Gre za preverjeno najbolj metafi-kcijski roman pisatelja, ki smo ga Slovenci spoznavali postopoma: najprej kot družbeno angažiranega pisca (Steza pajkovih gnezd), nato kot pravljičarja, v zadnjih letih pa po Gradu prekrivanih usod in Nevidnih mestih. Spremno besedo je napisal Srečko Fišer. (T. D. V.)
Valerij Rasputin: Slovo od Matjore (1975), prevod in spremna beseda Janez Stanič. Zbirka XX. stoletje. Platno z zaščitnim ovitkom. CZ: Ljubljana, 1993
Iz ruske književnosti v prvi letnik Romanov 20. stoletja prihaja duhovno značilen avtor (čeprav ne gre za znamenitega predhodnika istega imena), saj je Rasputin »eden najbolj nadarjenih predstavnikov kmečkega vala ali vaške proze, ki je v Šestdesetih letih močno zaznamovala literaturo tedanje Sovjetske zveze«, kot na zavihku piše Janez Stanič.
Usoda žakotne sibirske vasi, ki jo ogroža Razvoj, je simbol propadanja kulture druge polovice stoletja v SZ. Slovo od Matjore je potemtakem srečanje s tistim delom ex-sovjetske književnosti, ki je (razen obeh skrajnosti - »pravoverne« in disidentske) nismo imeli priložnosti spremljati, zato prihaja na slovenski knjižni prostor kot izjemen izziv. (T. D. V.)
VVilliam Burroughs: Goli obed (1959), prevod Miha Avanzo. Zbirka XX. stoletje. Platno z zaščitnim ovitkom. CZ: Ljubljana, 1993
Med beatnisko generacijo so najbolj izstopali Ailen Ginsberg, Jack Ke-rouac in VVilliam Burroughs, med bolj ali manj naslednike pa lahko Štejemo tako različne avtorje, kakršna sta Charles Bukovvski in Raymond Carver. In Goli obed (Na-ked Lunch) je ena kultnih knjig beatniške literature, saj je postvietnamski in novokulturni koncept predstavljen na neposreden in mestoma grob način. Zgodba o narkomaniji in iskanju izhoda iz nje je bila sprva v ZDA prepovedana, tako da se je kultni pohod začel v Evropi. Spremno Studijo je napisala Majda Stanovnik, kakor pri Rasputinu pa velja nenatančne bralce opozoriti na to, da Burroughs ni gospod z istim imenom in priimkom, a z »med-imenom« Rice, enako znameniti oCe Tarzana in njegovih prigod. (T. D. V.)
Thomas Bemhard: Sečnja (1984), prevod in spremna beseda Jani Virk. Zbirka XX. stoletje. Platno z zaščitnim ovitkom. CZ: Ljubljana, 1993
Z avstrijskim avtorjem smo se v zadnjih letih seznanili dokaj obširno, Sečnja pa velja za njegovo najodmevnejše prozno besedilo. Bernhard skupaj s Handkejem sodi v tisto avstrijsko pisateljsko generacijo, ki je pomagala ustvariti novo identiteto nemške literature v celoti. Hkrati gre v Sečnji za »klasično slovenski« motiv tujstva, saj gre za roman o pisatelju, ki se po dolgih letih življenja v Londonu vrne na Dunaj in se tam vključuje v kulturniške kroge. Vračanje je opisano z veliko mero ironije in groteske, očitno pa tudi realizma, saj je avtorja ob romanu zaradi žalitve Časti tožilo kar nekaj dunajskih kulturnikov.
Spomladanski paket 1. letnika stane 15.498 Sit (v enkratnem znesku 10 odstotkov ceneje?), knjig pa v posamični prodaji - dokler v knjigarnah ne razbijejo kompletov - ni. (T. D. V.)
Sobota, 27. marca 1993
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
NOVICE
V Trstu predstavili velesejem v Gradcu
TRST - Na mednarodnem pomladnem sejmu v Gradcu, ki bc od 1. do 9. maja in je najstarejša tovrstna manifestacija v Avstriji, bo sodelovalo tudi kakšnih deset podjetij iz Furlanije-Julijske krajine. Kakor sta ponazorila na včerajšnji predstavitveni novinarski konferenci pri Tržaški trgovinski zbornici predstavnika tega sejma Karl Robausch ter Ingrid Pichler Marsoner, bo prireditev zaobjemala veC specializiranih razstav, od gradbeništva in kmetijstva pa do gastronomije. Razstavljalcev bo vsega skupaj okoli 2.000 iz 40 držav (Italija bo v tem pogledu na drugem mestu), obiskovalcev pa naj bi bilo več kot 350.000.
Micheleja De Mita bodo izpustili iz ječe
BOLOGNA - Sodnik za predhodne preiskave Leonardo Grassi je sporazumno z javnim tožilcem Liberom Mancusom odredil izpustitev iz zapora podjetnika Micheleja De Mite, ki so ga aretirali 1. marca v zvezi z nepravilnostmi pri popotresni obnovi v Irpinii in ga obdolžili združevanja v zločinske namene, goljufije pod obtežilni-mi okoliščinami ter izdajanja ponarejenih faktur. Izpustitev obtoženca, ki je brat kršCanskodemok-ratskega veljaka Ciriaca De Mite in lastnik gradbenega podjetja, sta zahtevala odvetnika Vincen-zo Siniscalchi in Franco Bricola, enako zahtevo pa so pred Časom sodniki zavrnili, Ceš da bi utegnila škoditi preiskavi o dokaznem gradivu. Poleg De Mite so 1. marca aretirali še enajst ljudi.
Občuten porast cen na debelo
RIM - Statistični zavod Istat je izračunal, da so se cene blaga v prodaji na debelo januarja povišale za 0, 3 odstotka nasproti decembru 1992 in za 4 odstotke v primerjavi z lanskim januarjem. Proizvodne cene pa so medtem narasle za 0, 8 odstotka oziroma za 2, 9 odstotka.
r PSI / VSEDRŽAVNA SKUPŠČIN An
Trenja v DSL glede izbir na referendumu
D'Alema za demokracijo izmeničnosti, Ingrao za NE
RIM - Achille Occhet-to se je z nasmeškom nastavil fotografom, ko je izročil zadolženemu funkcionarju Cek za milijon lir kot prispevek k nabirki za finansiranje stranke. In tudi drugi udeleženci vsedržavne skupščine DSL so rade volje segli v žep, tako da se je sinoči v strankini blagajni nabralo že okoli 100 milijonov lir (k temu je izdatno prispeval priletni španski borec, ki je poslal 50 milijonov). Toda uspešnost nabirke ni mogla prikriti različnih duš stranke, ki je sklicala vsedržavno skupščino, da bi razpravljala o organizcijskem ustroju, dober del razprave pa posvetila političnim vprašanjem in referendumu. In to je samoumevno, saj sta tako orga-nizcijska struktura kot izid referendumov tesno povezana s perspektivami države, perspektivami levice in torej s politiko.
Med najbolj kritičnimi diskutanti je bil nedvomno priletni Pietro Ingrao, ki se je opredelil za NE na referendumih, »ker bi preizobilna zmaga DA omogočila oblikovanje nesprejemljivega večinskega zakona« in politični monopol oblastnikom Segnijevega kova. Ingrao je oCital vodstvu, da daje prednost
prav dialogu s Segnijem, La Malfo in tudi Bos-sijem, namesto da bi iskalo stik z družbenimi silami in še zlasti s tistimi, ki so angažirani v brezplačnem prostovoljnem delu in v organizacijah.
In medtem ko je v imenu reformistov Emanuele Macaluso kritiziral »zamude, nejasne izbire in neskladje med programi ter sestavo strankinega vodilnega kadra«, je načelnik poslanske skupine Massi-mo D Alema nakazal izbiro za DA kot opredelitev za »demokacijo iz-menicnosti, ki je odprta združevanju subjektov izmeničnosti«. Seveda pravila ne zadostujejo za oblikovanje demokracije izmeničnosti, so pa njen bistven predpogoj. Potrebna pa je tudi enotnost levice, ker je razdeljena levica obsojena na poraz. Kot cilj za DSL je D’Alema nakazal središčno vlogo v združenju naprednih reformističnih in živih sil italijanske družbe, ki sodelujejo v oblikovanju skupnega političnega projekta. In pri tem opozoril, da je za tak cilj treba oblikovati tako strankino vodstvo, ki naj bo odraz dogovora med strujami in ki naj združi levico ter ji omogoči, da vlada.
____RIM / PRIPRAVE NA LJUDSKO GLASOVANJE_
Skupno stališče levičarskih strank
PSI, DSL in PSDI za Da na skorajšnjih referendumih
RIM - »Mi bomo glasovali DA na referendumu o volilnem zakonu za senat. Prepričani smo, da samo krepka zmaga DA lahko odraža ljudsko željo po reformah in lahko odpre pot novemu obdobju italijanske demokracije.« Tako se začne proglas, ki so ga včeraj naslovile volilcem italijanske stranke, Članice socialistične intern-cionale. Prvi podpisniki poziva so socialistični tajnik Giorgio Benvenu-to, tajnik DSL Achille Occhetto in tajnik PSDI Carlo Vizzini.
Proglas pa se ne omejuje samo na poziv volilcem, naj volijo DA, paC pa poudarja in poglablja skupno voljo treh strank za reformo volilnega sistema v večinskem smislu, z glasovanjem v dveh krogih po francoskem vzorcu in s proporcno korekturo. Ta sistem, po mnenju podpisnikov (poleg tajnikov treh strank so poziv podpisali tudi tajnik CGIL Bruno Trentin, politolog Giovanni Sartori, Pierre Carniti in drugi) najbolje zadošča nujnostim »demokratičnega predstavništva, jasnega tekmovanja med alternativnimi skupinami, jasnemu razlikovanju vlog večine in opozicije ter stabilnosti in odgovornosti vlad«. Prav zaradi tega podpisniki poudarjajo,
da referendum po svojem značaju samo nekaj odpravlja in nima propozitivne vloge in dodajajo, da ne soglašajo z večinskim volilnim sistemom v enem samem krogu po britanskem vzorcu.
Tri Članice socialistične internacionale so našle skupen jezik tako glede referenduma kot tudi glede reforme volilne zakonodaje, ki mora biti homogena za oba domova parlamenta. Poziv je po eni strani odgovor voditelju Severne lige Umbertu Bossiju, ki se zavzema za to, da bi bil sedanji parlament razpuščen in volitve razpisane takoj po referendumu, po drugi strani pa želijo tri stranke poudariti jasno razliko z referendumskim liderjem Mariom Segnijem, ki poudarja pomen zmage DA, a se noCe še opredeliti glede volilnega sistema. Levica se hoče na ta naCin zaščititi pred interno opozicijo, ki se nagiba k NE in ki zagovornikom nasprotnega mnenja očita, da se se »po-plitvili in prilagodili idejam reakcionarja Maria Segnija«.
Razkorak v fronti za DA se torej poglablja. Tudi zaradi tega se je Demokratično zavezništ-
vo, gibanje, ki združuje dokaj širok lok pripadnikov od KD do DSL, v odgovoru na nedavno Occhetto pismo zavzelo, naj DA strne svoje vrste, predvsem pa naj ima različen odnos do Maria Segnija, ker »povsem zastopa želje tistega dela Italije, ki si želi sprememb«. Toda ta poziv bo najbrž naletel na gluha ušesa, tudi ker se medtem poglabljajo razlike glede pravkar sprejetega volilnega zakona za krajevne uprave. Mario Segni meni, da bi morali kljub novemu zakonu imeti referendum, ki tezi k uveljavitvi večinskega volilnega sistema v vseh občinah, medtem ko so ostali prepričani, da ta referendum ni veC potreben, ker je novi zakon vnesel velike spremembe in je jasen znak pekinitve z dosedanjo prakso.
Skupni poziv je usmerjen k referendumu in k oblikovanju novega volilnega zakona in po Occhettovih besedah nima drugačne politične valence, medtem ko je socialist Michele Achilli izrazil upanje, da bo tudi »pomemben začetek dialoga, ki bi presegel referendum in bi tako nakazal zavezništvo na prihodnjih upravnih vo-
litvah«.
Medtem pa je klima referendumske kampanje vse bolj zastrupljena. Mario Segni je včeraj opoldne rimskemu javnemu tožilcu izročil dosje, s katerim ga anonimni obtoževalec dqlži, da je imel stike z vrhom tajne framazonske lože P2 in da je bil celo delničar banke, ki jo je nadzorovala ta skupina. Segni je odločno zavrnil »to klevetanje, ki je umazan poskus iztirjenja težke referendumske kampanje«.
Italijanska politika je v teh prelomnih Časih vse bolj podobna strupenemu jabolku. Vprašanje, ki si ga marsikdo postavlja je, ali ne bo nagniti sadež okužil celotnega drevesa.
Obresti
sedaj
šeni
možno
znižati
RIM - Zdaj ni pogojev za znižanje diskontne mere in bančnih obresti. To izhaja iz poročila o ceni denarja, ki ga je' objavil vCeraj evropski raziskovalni center CER. Takšen ukrep bi moral biti trajen in verodostojen, kar pa spričo zdajšnjih gospodarskih razmer in nekaterih spreminljivk v Italiji, kakor sta na primer inflacija in javni dolg, ni mogoče. Strokovnjaki CER so tudi mnenja, da se ne bo mogla lira tako kmalu povrniti v evropsko
menjalno košarico, ob Čemer omenja ri-zicnost odnosa med uradnimi menjalnimi tečaji in obrestnimi merami: drastično znižanje diskontne mere naj bi namreč prispevalo k Se dodatnemu dejanskemu razvrednotenju lire". CER je tudi skeptičen glede razmerij med kredit; nimi stroški na eni ter investicijskimi ukrepi in ravnijo za; poslenosti na drugi strani. Skratka, treba bi bilo strogo nadzorovati inflacijo in hkrati uveljavljati dosledno davčno politiko.
TRST / ITALIJANSKO-SLOVENSKI SEMINAR O MEDNARODNI ZAŠČITI BEGUNCEV
CATANIA / MAFIJA
Normativne razlike in nizka kultura azila za vojne begunce v Evropi
Strokovni posvet na tržaški univerzi se bo nadaljeval še danes in jutri
Vlasta Bernard
TRST - »V Evropi, ki je postala prava trdnjava, je azil vse težji, zato je eden od temeljnih namenov tega seminarja nakazati obstoječe možnosti za zatočišče in perspektive za dostojni sprejem in zaščito, ki jo omikani svet dolguje vojnim beguncem. Kulturo azila smo dolžni še posebej razvijati na obmejnih območjih, kakršno je naše in na katerem se srečujejo Italija, Avstrija in mlada republika Slovenija, pa tudi elitni svet Evropske skupnosti in njegovo zaledje.« To je ena od pomenljivih uvodnih misli, ki jo je ob včerajšnjem začetku tridnevnega italijansko-slovenskega posveta o mednarodni zaščiti beguncev in pribežnikov v Trstu izpostavil predsednik deželne sekcije Katoliških združenj delavcev (ACLI) za Furla-nijo-Julijsko krajino Tar-cisio Barbo. Ta organizacija je skupaj z Italijanskim svetom za begunce (CIR) tudi pobudnica in - v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, s slovensko Karitas in z Visokim komisariatom OZN za begunce -tudi prirediteljica seminarja, medtem ko sta pokrovitelja Univerza v Trstu in Dežela FJK.
Seminarja na tržaški ekonomski fakulteti (na sliki - foto Ferrari) se udeležuje veliko izvedencev, elanov volunta-ristienih in humanitarnih organizacij in vladnih predstavnikov z obeh strani meje, kar je
nedvomno najboljši dokaz, kako pereC je problem vojnih beguncev in pribežnikov nasploh, se zlasti pa v teh Časih krvavega obračunavanja na delu ozemlja bivše jugoslovanske federacije. Zbrane so poleg Barba uvodoma pozdravili predstojnik medicinske fakultete prof. Bratina v imenu tržaške univerze, predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva Maurizio Lo Re, odbornik Bruno Longo v imenu deželne uprave FJK in odbornica za socialno skrbstvo Rossana Poletti v imenu tržaške občinske uprave.
Ze iz teh uvodnih posegov, katerim so nato sledila tri poglobljena študijska poročila o normativnih vidikih pojava beguncev in azilantov, je izšel velik poudarek na problematiki vojnih pribežnikov, proizvodov tim. vojne patologije, kot jo je označil prof. Bratina in poudaril, da je tem beguncem treba zagotoviti polno pravico do pribežališča. Predstavnik italijanskega zunanjega ministrstva pa je postregel s številkami, po katerih je trenutno v Italiji veC kot 1800 beguncev iz bivše Jugoslavije, k čemur je treba prišteti še 250 oseb, za katere skrbijo občine in dežele in veC tisoC dovoljenj za bivanje, ki so bila izdana iz humanitarnih razlogov. Skupno število državljanov bivše jugoslovanske federacije na italijanskih tleh je pred izbruhom sovražnosti znašalo okrog
20 tisoč, medtem ko jih je sedaj okrog 40 tisoC, vključno s tistimi, ki se v Italiji mudijo iz delovnih, študijskih ali turističnih razlogov. O vlogi Dežele Furlanije-Julijske krajine pri reševanju problema balkanskih beguncev je govoril odbornik Longo, medtem ko je tržaška občinska odbornica Polettijeva opozorila, da je Občina pred kratkim obnovila konvencijo z združenji ACLI za oskrbovanje beguncev, medtem ko je namestitev mladoletnih pribežnikov zaupala slovenskemu dijaškemu domu Srečko Kosovel.
O problemih, s katerimi se na tem področju srečujejo v Sloveniji, smo se ob robu seminarja pogovarjali z gene-
ralnim sekretarjem Rdečega križa Slovenije Mirkom Jeleničem, ki je kot največji trenutni problem postavil upadanje mednarodne pomoči za begunce v Sloveniji, za katere so splahnele tako zaloge hrane kot higienskih potrebščin. Mlada država trenutno gosti več kot 60 tisoC pribežnikov, od katerih jih je nekaj manj kot 40 tisoč registriranih, okrog 12 tisoC evidentiranih, a brez statusa beguncev, vsaj še enkrat toliko pa jih je -po ocenah - v Sloveniji »na črno«.
Od izbruha oboroženih konfliktov se je v Sloveniji mudilo skupaj okrog 180 t^soC beguncev, istočasno pa jih je bilo največ 85 tisoC. Danes so begunci nastanje-
ni v 40 zbirnih centrih in pri družinah, po pogodbi z Visokim komisariatom OZN za begunce, ki je bila sklenjena za prvih šest mesecev letos, pa te družine prejemajo pakete hrane in denarno pomoč v znesku 5 dolarjev mesečno na begunca.
Rdeči križ Slovenije, ki šteje komaj nekaj vec kot 30 poklicno zaposlenih oseb, pa se ne ukvarja samo s skrbjo za begunce - je poudaril Jelenič - ampak tudi' za domače socialno ogrožene družine (redno pomoč nudi kar 40 tisoč družinskim jedrom), katerih število v tej gospodarsko težki fazi hitro narašča, saj je število brezposelnih v Sloveniji doseglo ze 120 tisoC oseb.
Pod udarom družina Pulvirenti Prijeli sina bossa Giuseppeja
Gre za 26-letnega Salvatoreja, sina Giuseppa Pulvirentija, ki se skriva že od leta '83 in ki vodi eno od najbolj krvoločnih družin
CATANIA - V okolici Belpassa, kraja približno 30 kilometrov stran od Catanie so agenti letečega oddelka in posebne pro-tizlocinske službe prijeli Salvatoreja Pulvirentija, 26-letnega sina mafijskega bossa Giuseppeja. Tudi Salvatoreja dolžijo združevanja v mafijske namene, ista obtožba pa bremeni 36-letnega Orazia Cau-dulla in 30-letnega Filip-pa Malvagno, ki so ju prijeli skupno z mladim Pulvirentijem. Trije mafijci so se skrivali v kmečki hiši v vasi Timpa Colum-bo in so se po začetni reakciji predali agentom. V poslopju, ki so ga odkrili s sodelovanjem tajnih služb Sismi, so našli tri neprebojne jopice, tri pištole, štiri radijske oddajnike in prejemnike, ki so
bili naravnani na valove oddajanja policije, tri daljnoglede in 15 milijonov lir.
Giuseppe Pulvirenti, ki ga iSCejo od leta ’83, je po mnenju preiskovalcev med najbolj krvoločnimi
mafijskimi voditelji na območju Catanie. 62-letnega bossa bremeni vrsta obtožb, dolžijo ga med drugim, da je zagrešil umor, vendar pa so ga lahko doslej obsodili samo zaradi manjših prekrškov proti
lastnini, zaradi mu prisodili PetJ,® eppe ri mesece jede. GlUS3k Pulvirenti je zave t
bossa Benedetta a
paola, ki je po izia^Cose sancev predstavn nostre za Catanio.
BENEŠKA SLOVENIJA
Dejavnost čedajskega Trinka
Serija tematskih večerov o aktualnih problemih
ČEDAD - Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada bo pripravilo serijo tematskih večerov, na katerih bodo obravnavali nekaj aktualnih in za našo skupnost zanimivih vprašanj.
Tacaš je v središču pozornosti problematika odnosov med Italijo in Slovenijo. Začela je že delovati mešana sloven-sko-italijanska komisija, ki se ukvarja tudi z nadgradnjo osimskih sporazumov. Njeno delo pa že od prvih korakov spremljajo določene nevšečnosti, ki so se zaostrile ob nedavni noti italijan-
skega zunanjega ministra glede vprašanja lastnine istrskih beguncev. Da bi poglobili zgodovinsko in politično ozadje, ki je botrovalo osimskim sporazumom ter vsa aktualna vprašanja z njimi povezana je kulturno društvo v svojo sredo povabilo zgodovinarja Jožeta Pirjevca, ki je na to temo spregovoril na društvenem sedežu vCeraj.
Kot prispevek k razmišljanju in razpravi o novem volilnem zakonu, o katerem bomo verjetno odločali že 18. aprila na referendumu, in ki neposredno zanima tudi slo-
vensko narodnostno skupnost v Italiji, bo kulturno društvo Ivan Trinko 7. aprila pripravilo okroglo mizo. Na njej bodo sodelovali slovenski predstavniki strank Slovenske skupnosti, Demokratične stranke levice, Komunistične prenove in Socialistične stranke.
Tretje srečanje pa se uvršča v praznovanja ob 130-letnici rojstva msgr. Ivana Trinka. Na njem bo društvo predstavilo beneškega duhovnika kot političnega delavca in predstavnika Ljudske stranke.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Sobota, 27. marca 1993
BENETKE / SIMPOZIJ
RIM / SREČANJE NOVEGA VODSTVA KD
Istra: ovrednotiti vso politiko sožitja
Poseg slovenskega senatorja DSL Bratine Nacionalistični izpad tržaškega župana
Potrdili stališča o referendumih
Nadaljuje se polemika s Segnijem
BENETKE - V konferenčni dvorani Atenea Veneta se je včeraj dopoldne začel dvodnevni Posvet o vojni v nekdanji Jugoslaviji in o njenih učinkih na Italijo in Evropo. Pobudo za simpozij, ki se ga udeležuje yec uglednih politikov in strokovnjakov na področju mednarodne politike, je dala nova specializirana revija Limes, ki jo izdaja vsedržavna založniška hiša Espresso-Repubblica.
V razpravi, ki je bila posvečena Osimu in istrskemu vprašanju, sta se med drugim oglasila tudi slovenski senator DSL Darko Bratina (na sliki-foto KROMA) in predstavnica rovinjskega raziskovalnega instituta Lo-redana Boljun-Debeljuh. Oba govornika sta zagovarjala stalisce o nedotakljivosti sedanjih mej ter opozorila na veliko nevarnost naraščanja nacionalistične nestrpnosti tudi v obmejnem prosto-
ru. V razpravi je sodeloval tudi tržaški župan Giulio Staffieri, ki je -kot vedno - zagovarjal skrajno nacionalistična in revanšisticna stališča. Govoril je o nacionalizmu v Sloveniji in Hrvat-ski, seveda pa je "spregledal" svoje šovinistične izpade, ki so v Trstu pravzaprav na dnevnem redu. Zavzel se je za postopno spremembo morske in kopenske meje in rekel, da bi bilo treba v pogajanja o reviziji Osima ne nek način pritegniti tudi Beograd.
V obširni debati so se oglasili tudi predsednik tržaških industrijcev Pie-ro Toresella, novinar Pic-cola Paolo Rumiz, raziskovalec ISDEE Tito Fa-varetto, špediter Federi-co Pacorini in tržaški zgodovinar Marco Dogo. Na posvetu se je oglasil tudi albanski podmini-ster za zunanje zadeve Arian Starova, ki .je obtožil Srbijo, da sistematično krši človekove pravice na Kosovu, kjer obstaja velika nevarnost državljanske vojne.
Bruno Bottai, glavni tajnik Farnesine, je pozval Rim, Ljubljano in Zagreb naj si prizadevajo za ohranitev sedanje stopnje sožitja v istrski stvarnosti. Po njegovem je treba zaščititi manjšine, Trst pa se mora konkretno odpreti svojemu vzhodnemu zaledju.
RIM - Referendumi so pomembni, vendar pa nikakor ne morejo voditi politike: po referendumih bo namreč parlament moral sprejeti nove volilne zakone, kar pomeni, da rezultatov ne bo nihče mogel mimo samo sprejeti v vednost. In v tem po-referendumskem procesu bo polnopravno vključena tudi Krščanska demokracija. Tako piše v posebni noti, ki jo je po Četrtkovem zasedanju izdalo novo vodstvo KD, na srečanju - do takrat Se ni bila povsem znana usoda zakona o neposredni izvolitvi župana - so tudi potrdili že znana stališča o referendumih in zato pozvali svoje elane in so-
mišljenike, da se opredelijo za ”da“ na vprašanje o novem sistemu volitev za senat. Po oceni vodstva KD je bil proporCni sistem, ki so se ga posluževali v Italiji v teh 45 letih od sprejema ustave, povsem pozitiven z odnosom na politicno-ustavni položaj v državi. Vendar pa se sedaj KD ogreva za odpravo tega sistema, ker ”da vodi proti mešanemu sistemu, ki si ga zamišlja stranka".
Tudi glede večine drugih referendumov se je KD opredelila za ”da“ s pripombo, da gre samo za indikacijo, ki jo daje svojim volivcem. Ne soglaša pa s predlogom o ukinitvi ministrstva za
kmetijstvo in rabi mamil: v zvezi s tem vprašanjem KD pripominja, da sicer načelno zavrača uvedbo kazenskih postopkov za vse, ki užijejo tudi neznatno dozo mamil. Vendar pa so se v vodstvu opredelili za ”ne“, ker predlog vnaša druge spremembe.
Nadaljujejo se tudi polemike med pobudnikom referenduma Mariom Segnijem in veljaki KD: Se-gni očita tajniku Marti-nazzoliju (na sliki), da ni izvedel politične prenovitve v vrhu stranke, izrekel pa je tudi splošnejšo obtožbo o pogojevanju izvedbe referendumov, ki jo je notranji minister Mancino zavrnil.
Pomoč
FJK
manjšini
onkraj
meje
TRST - Deželna vlada Furlanije-Ju-lijske krajine je nakazala 1, 3 milijarde lir Tržaški ljudski univerzi za uresničitev kultur-no-razvojnih programov v korist italijanske skupnosti v Sloveniji in Hrvaški oziroma za zaščito njenega kulturnega in jezikovnega premoženja ter za popestritev odnosov med to manjšino in matično domovino. Program posegov v prid manjšine je bilo treba prilagoditi gospodarski krizi, družbenopolitični napetosti in spremembam zaradi meje med Slovenijo in Hrvaško. Tržaška ljudska univerza bo pomnožila stike z Unijo Italijanov, kakor tudi s slovenskimi in hrvaškimi družbeno-politični-mi organizmi glede možnosti odprtja novih otroških jasli in Sol za Italijane, sicer pa bo podprla manjšinski tisk in odpiranje knjižnic, strokovno pomagala učnemu osebju, Sirila italijansko gledališko kulturo in prirejala poučne izlete manjsincev v Italijo.
NOVICE
Stavka prevoznikov
TRST - Prevozniki deželnih podjetij - tako javnega kot zasebnega sektorja - so včeraj stavkali štiri ure, in sicer od 9. do 13. ure. Stavko so oklicale sindikalne organizacije Filt-CGIL, Fit-CI-SL in Uiltrasporti, ker deželna in pokrajinske uprave niso Se sprožile preverjanja o javnem krajevnem prevozu, kakor so se bile dogovorile s sindikati na videmskem srečanju 8. februarja. Istočasno pa sindikalne organizacije odlčno zavračajo predloge o krčenju uslug in Števila zaposlenih, ki so jih iznesla posamezna pokrajinska podjetja. Zato sindikati zahtevajo začetek pogajanj na pokrajinski ravni, oklicali pa so tudi Se eno stavko, tokrat celodnevno, ki bo 5. aprila.
* Seminar o spremembah v zdravstveni službi
TRST - Na pobudo deželnega vodstva zdravstvene službe bo v ponedeljek popoldne v Villi Manin seminar o spremembah, ki jih zakonski dekret St. 502 z dne 30. decembra ’92 vnaša v vsedržavni javni zdravstveni sistem. Gre za precej zaznavne posege v dosedanji upravni ustroj te pomembne službe, zato je po oceni deželne uprave nujno prisluhniti izkušnjam znanim strokovnjakom. V ponedeljek bo namreč v Villi Manin govoril prof. Girolamo Sir-chia, ki je direktor priznanega centra ”Nord Italia transplant".
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061 -322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 LIT-40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73573
Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
ITALIJ A-SLOVENIJ A
Zaskrbljenost ob ohladitvi odnosov
Skupne pobude za proslavljanje obletnic
LJUBLJANA srečanju med del 1113 Slovenske ki 8°spodarske zveze anije Julijske krč Republiškega <
yVeze združenj Slovenije je prisb raza zaskrbljenost Pogovori med It; Slovenijo ne bi o, 113 nevarne s transi zaradi izsiljevalnil ^ov, ki so se pok; 1 Pijanski strani.
tednik SKGZ faJcič, ki sta d °dila, sta podo 111611 pomen in vost meddržavn y°rov med sosei lrriata priložnost a°vo raven ode 0 v njihovem ae)anski interes
ročno politiko ustvarjalnega sožitja v obojestransko korist. V taksen načrt pa očitno ne sodijo nikakršna pogrevanja pretenzij in pritiskov do Slovenije, ki prihajajo predvsem, vendar ne samo, iz obmejnih italijanskih nacionalističnih krogov in pred katerimi italijanska država ne bi smela kloniti. Načelo pometanja pred lastnim pragom bi morala italijanska država dosledno upoštevati Se zlasti pri reševanju vprašanja zaščite Slovencev v Italiji, ki se ne more vleči v nedogled, z restriktivnimi tolmačenji, značilnimi za vso povojno dobo.
Zveza združenj borcev in SKGZ sta se na srečanju tudi dogovorili o skupnih pobudah za pro-
slavljanje pomembnih obletnic, ki potekajo v letošnjem letu. Gre za vrsto petdesetletnic glede na dogodke, ki so bili v NOB v letu 1943 ključnega pomena. SKGZ se vključuje v vse osrednje pobude ZZB v Sloveniji, s posebnim poudarkom na obletnico padca fašizma in splošne vstaje na Primorskem in 50-letnico rojstva Partizanskega dnevnika, za kar je v pripravi vrsta pobud. Izrecno je bila podčrtana potreba po tem, da se obeležitev tako pomembnih dogodkov iz zgodovine NOB slovenskega naroda ne omeji na ritualno proslavljanje, ampak mora biti to priložnost za učinkovito sporočilo, ki naj v veliki meri vključuje predvsem mlajše generacije.
H RDEČI Kr1ž>|
Tovornjaki
pomoči
prebivalcem
bivše
Jugoslavije
TRST - Sest tovornjakov Rdečega križa je včeraj zjutraj prešlo italijan-sko-slovensko mejo pri Fernetičih: gre za pomoč, ki so jo zbrali na pobudo mednarodne službe pri Rdečem križu za prebivalce bivše Jugoslavije. Pobuda sodi pod pokroviteljstvo OZN, uresničujejo pa jo v kraju Lugo di Ro-magna (Ravenna), od koder je odpotovalo že več sličnih odprav. Tokratni tovor, ki obsega zdravila, oblačila, hrano in bolniške postelje, je namenjen v Beograd in Novi Sad.
OSIMO / IZJAVA DEŽELNE KONFERENCE SSK
Proti nestrpnosti in za razumevanje
Tvegamo, da se vsi skupaj najdemo v nevarnem območju nestrpnosti
slove Furle i6 na
problemov italijanske manjšine na ozemlju bivše Jugoslavije, pri čemer slovenska manjšina sploh ni omenjena oziroma imenovana. Govori se nadalje le o problemu italijanskih beguncev, kot da slovenskih beguncev ni bilo. Pri vsem tem zaskrbljuje dejstvo, da se tovrstna staliSCa obmejnega dela večinskega naroda polagoma spreminjajo v uradna državna stališča, k čemur je pred nedavnim prispevalo italijansko zunanje ministrstvo s povsem enosmerno skrbjo za nepremičnine, ki naj bi na ozemlju bivše Jugoslavije
pripadale italijanskim beguncem. Pritiski na Republiko Slovenijo ter seveda na slovensko manjšino v Italiji se na ta način kopičijo in tukajšnje predvo-hlno obdobje jih utegne v prostoru ob meji samo še okrepiti. V kolikor bi se taksen trend nadaljeval, bi bile nemara lahko postavljene pod vprašaj sicer ugodne razmere v tem delu Evrope, gotovo pa bi bile ogrožene še tiste, nikakor ne zadovoljivo uveljavljene pravice Slovencev v Italiji, ki so trenutno dosežene. V kolikor pa bodo Stališča, ki včasih tudi nerazsodno rešujejo
le problem enega samega naroda v tem občutljivem delu Evrope, prevladala v Se večji meri, se lahko vsi skupaj znajdemo v nevarnem območju nestrpnosti in nepotrebnega zaostrovanja. Zato pozivamo vse dejavnike v Italiji, ki so pokazali več kot pozitivno staliSCe do osamosvajanja Slovenije, predstavnike italijanske in slovenske manjšine, da zastavijo vse svoje sile za vzpostavitev odgovarjajočega odnosa do razumnega in razumevajočega mednarodnega in meddržavnega sodelovanja.
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. marca 1993 in zapadlostjo 1. marca 2000.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 6,50% bruto, bo izplačan 1. septembra 1993. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic. BOT s poviškom premije 0,50 na semester.
■	Obveznice so dodeljene po proceduri, ki je namenjena bančnim ustanovam in drugim finančnim operaterjem, brez osnovne cene.
■	Prvi šestmesečni realni čisti donos znaša 11,70% letno v primeru, da se izklicna cena istoveti z nominalno.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Zasebni varčevalci lahko rezervirajo obveznice pri okencih zavoda Banca dTtalia in pri bančnih zavodih do 13.30 dne 29. marca.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. marcem; ob vplačilu (1. aprila) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudijo banke.
TRST
Sobota, 27. marca 1993
NOVICE
Prvi manifestaciji o referendumih
V	Trstu sta bili sinoči prvi večji javni manifestaciji o aprilskih volilnih referendumih. V gledališču Miela so se zbrali pristaši NE, ki so oblikovali mestni odbor. V njem sedijo tudi predstavniki Stranke komunistične prenove in gibanja Rete-Mreža.
V	bližnjem hotelu Savoia pa so zborovali pristaši gibanja COREL poslanca KD Maria Segnija, ki je dalo pobudo za refenduma za izvolitev senata in občinskih uprav.
Obe strani napovedujejo še druge pobude o ljudskem glasovanju.
Prometne omejitve v Ricmanjih
Tržaška občina je odredila vrsto prometnih ukrepov na ricmanjskih cestah zaradi del, ki zadevajo napeljavo zemeljskega plina med Ricmanji in Opčinami. Za določen čas bo odsek od državne ceste 202 do plinske postaje pri Ricmanjih zaprt za promet za vsa vozila, po njej pa se bodo lahko vozili le domačini. Ce pa se bodo na tem odseku pojavile težave, bodo začansno vzpostavljeni normali pogoji.
Nabrežinska godba prispela v Antvverpen
Nabrežinski godbeniki so se sinoči oglasili iz Antvverpna v Belgiji, kamor so srečno prispeli po skoraj 24 urah naporne vožnje in kjer bodo danes nastopili na mednarodni reviji pihalnih orkestrov. Vsi so bili seveda utrujeni, a zadovoljni nad edinstveno izkušnjo, ki jih čaka v Antvverpnu. Prenočili bodo v mestecu Malin, danes ob 11. uri pa bo napovedani sprevod po antvverpenskih ulicah v družbi kar dvajsetih drugih godb iz vseh celin sveta.
Prometna nesreča pri Grtjanu
Na obalni cesti v višini Hotela Riviera je včeraj popoldne nekoliko po 17. uri prišlo do prometne nesreče, v kateri je bila ranjena 66-letna Giulia Batich, rojena v Kopru. Batichevo je podrl avtomobil, pri čemer si je pešakinja zlomila nogo. Takoj so jo prepeljali v bolnišnico na Katinaro, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek, predvidoma se bo morala zdraviti 60 dni.
Nekoliko prenapet družinski spor
Med priletnima zakoncema Flego, ki stanujeta v Ul. Barbariga, se je včeraj vnel precej oster spor, ki je imel še ostrejši zaključek: 65-letni Marcello se je namreč moral zateči po prvo pomoč v glavno bolnišnico, ker ga je Zena oplazila z nožem. Konec dober, vse dobro: moškega v bolnišnici niso zadržali, zdraviti pa se bo moral sedem dni.
POLITIKA / VOLILNA REFORMA V KRAJEVNIH UPRAVAH
Župan ali »podesta«?
Junija bomo direktno izvolili predsednika tržaškega pokrajinskega odbora
Sandor Tence
Novosti bodo zelo vplivale tudi na nas
6. ali 13. junija (točnega datuma še niso določili) bodo na Traškem pokrajinske volitve z novim volilnim sistemom, ki ga je predvčerajšnjim dokončno uzakonil senat. Nova zakonodaja uvaja radikalne novosti, ki bodo popolnoma spremenile ne samo načina glasovanja, a tudi politične "navade" vsakega izmed nas. Doslej smo izbirali stranke oziroma njihove kandidate, sedaj pa bomo neposredno izbirali predsednika in večinske koalicije.
Tržaški pokrajinski svet bo imel še dalje 24 svetovalcev, ravno toliko bo tudi volilnih okrožij. Na glasovnicah bo ime le enega kandidata za vsako stranko ali volilni kartel, stranke ali skupine strank pa se bodo morale predhodno sporazumeti o kandidatu za predsednika. Kdor bo npr. nabrežinskem volilnem okrožju glasoval za kandidata A bo avtomatično izbral za predsednika, zaveznika kandidata A. Sistem je, kot vidimo, vse prej kot enostaven, stranke se bodo morale vsekakor nujno povezati pred volitvami, kar se doslej ni dogajalo. To bo ustvarilo stabilne uprave.
Za predsednika pokrajine bo izvoljen kandidat, ki bo dobil absolutno večino glasov. Če ni-
hče od kandidatov ne doseže takega uspeha je dva tedna potem predvidena balotaža med kandidatoma, ki sta prejela največ glasov. Izvoljen je tisti, ki se uvrsti na prvo mesto. Predsednikova lista bo v tržaškem pokrajinskem svetu dobila 14 svetovalskih mandatov, opozicija pa deset, ki bodo porazdeljeni po tradicionalnem proporcionalnem sistemu.
Se odprto je vprašanje razdelitve volilnih oko-rožij. Občina Trst ima sedaj na razpolago kar 21 kolegijev in le trije pripadajo okoliškim občinam (Miljam, Dolini in le eden kraškim upravam). To je v kričečem nasprotju z državnim zakonom, ki ne dovoljuje, da ima glavna občinska uprava v pokrajini več kot polovico mandatov v svetu. Trst
je glede tega izjema. Dekret tedanjega vladnega komisarja Palamare je direktno naperjen proti slovenski manjšini, ki očitno "ne sme“ izvoliti preveč svojih predstavnikov. Stranka Slovenske skupnosti je zoper to diskriminacijo vložila priziv na Deželno upravno sodišče in zanimivo bo videti, kaj bo iz tega nastalo.
Do popolnega preo-
brata pa bo prišlo tudi v občinskih upravah. Zakon določa neposredno izvolitev županov, ki bodo imeli po novem več dolžnosti, a tudi več pristojnosti in bodo dobivali večje finančne odškodnine za opravljeno delo. Zadeva je sporna in bo gotovo še predmet polemik in razhajanj. Mnogi se namreč bojijo, da bo sedanji župan pravzaprav postal "podesta" iz fašističnih časov in da bo torej imel pretirano oblast.
Volilna reforma za občine in pokrajine predstavlja pravi potres, ki bo bistveno spremenil tudi politično življenje slovenske manjšine. Tradicionalne stranke se bodo morale tudi v naši stvarnosti prilagoditi novonastalim razmeram, tudi zato, ker volilna zakonodaja ne predvideva nobenega zajamčnega zastopstva za narodne in jezikovne manjšine. Stranke ne bodo več to, kar so bile do danes. Prišlo bo do združevanj, do (pred)volilnih zavezništev in torej do vsesplošnega pretresa.
V zgoniški in v repen-tabrski občini bodo ohranili dosedanji večinski sistem. Zupan bo direktno izvoljen od ljudstva, v občinskem svetu bo 12 svetovalcev (danes 15). Zupanova lista bo dobila 8 svetovalcev, opozicija štiri.
Odbor bo, poleg župana, štel le dva upravitelja. Do prave revolucije bo prišlo v Nabrežini in v Dolini. Skupščini bosta imeli 16 svetovalcev (danes jih imata 20), odbor pa bodo sestavljali župan in dva odbornika. Zupanova koalicija bo dobila 11 svetovalcev,
manjšina pa pet. V dolinski občini Ze razmišljajo o naprednem volilnem zavezništvu, zelo problematična situacija pa se obeta Nabrežini, kjer nekateri (MSI, a tudi del KD) že odkrito razmišljajo o italijanskem bloku.
Problem zase pa je Občina Trst. Tudi tukaj se napovedujejo velike novosti. Občinski svet bo po novem štel 40 svetovalcev (danes jih ima 50), uprava bo imela osem odbornikov. Zupanova koalicija bo dobila 25 mandatov, opozicija pa si bo ostale sedeže porazdelila s proporcionalnim sistemom.
Ce sodimo po sedanji politični situaciji se v Trstu napoveduje libe-ralno-nacionalni blok (LpT, del KD, PLI in morda del PSI), ki bo najbrž imel za kandidata Staffierija ali Camberja. Ostalo je še vse odprto, tudi zato, ker je npr. levica še bolj razdrobljena kot drugod po državi. Ob tem se postavlja tudi vprašanje, kakšno vlogo bomo lahko Slovenci igrali v tržaški občinski stvarnosti in če bo tukaj sploh mesto za naše predstavnike.
Tržaška občinska palača: tudi tukaj se napovedujejo velike upravne in politične novosti (foto Ferrari/KROMA)
KRIZA / PRED DRUGOAPRILSKO SPLOŠNO STAVKO
število zaposlenih zaskibljivo upada
Pod udarom je predvsem industrija
________TRST / NA PRAGU KRIZE__
Župan napovedal odstop Kdaj »Lista za Italijo«?
Lista za Trst izkroišča nemoč zaveznikov v koaliciji Seghene morda danes res na začasni prostosti
MATiRINŠČINA / DANES V UUBUANI
Finalno tekmovanje za Cankarjevo priznanje v znanju slovenščine
Na pobudo Slavističnega društva se de-ležujejo tudi dijaki tržaških srednjih šol
KONCERTI
Primoiska
poje danes v proseškem Kulturnem domu
Arhivski posnetek delavske manifestacije (f. KROMA)
Drago Gašperlin
Te dni so sindikalisti močno zaposleni - bliža se pač drugoaprilska šti-riurna vsedržavna stavka. Gre za manifestacijo, ki se uokvirja v evropski protest delavcev spričo rastoče brezposelnosti in bo torej odraz splošne družbeno-gospodarske stiske na celinski ravni in s tem interakcijske značilnosti zastoja, če že ne celo recesije. Italija je z Anglijo v tem pogledu na najslabšem, a med najbolj prizadeta območja na Apeninskem polotoku sodijo nekatere sredine v Furlaniji-Julij-ski krajini, začenši pri Tržaškem. »Tega sta krivi tudi nesposobnost gotovih krajevnih podjetniških krogov in demagogija, ki je povezana z bližnjimi volitvami,« je poudaril Giorgio Uboni, ki je generalni tajnik sindikata uslužbencev zava-rovalninskih in kreditnih ustanov FISAC v pokrajini in obenem odgovorni za politiko dela v deželnem sklopu CGIL. »Položaj se neprestano zaostruje, nujna je solidarnost celega mesta, potrebna nam je tako imenovana obvezna solidarnost,« je pribil Uboni, ko smo se obrnili nanj, da bi nam posredoval podatke o nezaposlenosti v tržaški pokrajini. Njegove besede so izzvenele v očitek tistim podjetjem, ki samo finančni izžemajo javne strukture, od Ezita pa do deželne vlade, in se pehajo za sredstvi, ki se dodeljujejo v korist zazidljivih površin, namesto da bi vlagala denar v nove,
vsestransko koristne naložbe. Uboni, ki se zavzema tudi za poseben načrt v prid zaposlovanja odslovljenih delovnih moči, je prepričan, da tiči bodočnost Trsta in njegovega zaledja v vnovičnem razmahu pristaniških, pomorskih in ladje-delniških dejavnosti, ki bi vlil svežega kisika tudi prepotrebnim terciarnim poslom, od carinskih in bančniških do zavaroval-ninskih in špediterskih.
Toda ozrimo se po statističnih podatkih, iz katerih se zrcali zaskrbljujoča podoba zaposlenosti na Tržaškem oziroma število vpisanih v sezname tistih, ki iščejo službo in ki zadevajo stanje ob koncu decembra 1992 (v oklepaju položaj konec leta 1991).
KMETIJSTVO: 16 (8) moških in 3 (4) zenske -skupaj 19 (12).
INDUSTRIJA: 1.010 (907) moških in 312 (320) žensk - skupaj 1.322 (1.227).
DRUGE DEJAVNOSTI: 733 (650) moških) in 2.163 (1.951) Žensk - skupaj 2.896 (2.601).
NEOPREDELJENI: 1.921 (1.476) moških in 3.248 (3.242) Žensk - skupaj 5.069 (4.718).
SKUPNO:	3.580
(3.041) moških in 5.726 (5.517) žensk - skupaj 9.306 (8.558).
Iz druge razpredelnice pa lahko razberemo, da se je število vseh zaposlenih (moških in žensk) samo v enem letu dejansko skrčilo za 1.349, od tega za 1.344 v industriji in za 340 na drugih področjih (brez kmetijstva in javnih uprav).
Iz gornjega je jasno viden postopek deindu-strializacijev tržaški pokrajini.
Lista za Trst hoče za vsako ceno tudi predčasne občinske volitve. Tržaški župan Giulio Staffieri je na sinočnji seji občinskega sveta napovedal, da bo odstopil, ko bo uradni vestnik objavil zakon o neposredni izvolitvi župana. Ce ne bo mogoče sestaviti nove politične koalicije bi bile občinske volitve v tem primeru najbrž jeseni, mogoče skupaj z napovedanimi parlamentarnimi volitvami. Politični položaj na občinski ravni je vsekakor skrajno zapleten in tudi napet, vlogo nespornega režiserja pa igra v vsakem primeru Lista, njena zaveznika - socialisti in krščanski demokrati -pa vlogo nemih statistov.
Večinske stranke LpT, PSI in KD so se popoldne sporazumele, da bo aretiranega Segheneja v odboru nadomestil njegov strankarski somišljenik Ladi Minin, ki je načelnik strankine svetovalske skupine. Večinski partnerji pravijo, da gre le za "tehnično zamenjavo", opozicijske stranke pa niso tega mnenja. V Staffierijevo upravo bodo najbrž vstopili tudi liberalci, ki so doslej v glavnem podpirali tristransko koalicijo. Tako imenovano zunanjo podporo so Staf-fieriju večkrat nudili tudi neofašisti.
Melonarji hočejo torej na najboljši način izkoristiti veter v jadrih in to na osnovi volilnih anket, ki jim pripisujejo volilni
uspeh. Camber, Gambas-sini in Staffieri se očitno pripravljajo na oblikovanje velikega nacionalističnega bloka, s katerim bodo nastopili na volitvah. Nova volilna lista naj bi se imenovala "Lista za Italijo".
Pristojni sodnik bo medtem danes najbrž odločal o začasni prostosti ali najverjetneje o hišnem priporu za aretiranega Segheneja. Njegov odvetnik je namreč prepričan, da ni več razlogov za pripor bivšega odbornika.
Preiskovalci so včeraj zaslišali gradbenika Maria Cividina, ki je - podobno kot Seghene -vpleten v afero o gradnji žaveljske čistilne naprave. Cividin je v hišnem priporu.
Danes poteka na Pedagoški fakulteti v Ljubljani vseslovensko tekmovanje v znanju materinščine, ki se ga udeležujejo tudi nekateri dijaki naših srednjih sol, ki so se najbolje uvrstili na področnem tekmovanju v Trstu 6. marca letos, in sicer: Tjaša Gruden, Dunja Fabjan, Boštjan Starc in Nina Taha za 1. stopnjo, Luka Pieri, Darjan Gorela, Nataša Zubalič in Sara Brezigar za 2. stopnjo ter Marija Mamolo za 3. stopnjo.
Tekmovanje, ki ga na Tržaškem prireja Slavistično društvo Trst, v Sloveniji pa SD v sodelovanju z Zavodom za šolstvo, želi vzpodbuditi jezikovno bolj nadarjene dijake, da se poglobijo v študij slovenskega jezika
in slovenske besedne umetnosti. Dosedanje izkušnje kažejo, da se naši dijaki enakovredno udeležujejo tekmovanja, čeprav so edini, ki prihajajo iz zamejstva, kar je seveda pomembno priznanje najprej njim samim, pa tudi njihovim mentorjem, saj je priprava na tekmovanje prostovoljno in dodatno delo ob Ze precejšnji šolski obremenitvi.
Ne glede na uvrstitev tržaških tekmovalcev na vseslovenski ravni pa čaka letošnje zmagovalce področnega tekmovanja presenečenje: Slavistično društvo Trst se je namreč dogovorilo z uredništvom Primorskih srečanj, da bodo v letošnjem letu prejemali omenjeno revijo brezplačno.
SINOČI NA SEDEŽU SLOVENSKEGA DOBRODELNEGA DRUŠTVA
Flajbanove nagrade prizadevnim študentom
Štipendije in posebne nagrade je prejelo deset študentov - Predsednik SDD Aljoša Vesel o pomenu nagrad
Na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Ul. Machiavelli so sinoči na kratki a prisrčni svečanosti že šestič podelili študijske podpore in nagrade prizadevnim in uspešnim študentom iz sklada Mihaela Flajba-na.
Slovenost je odprl predsednik Dobrodelnega društva Alojoša Vesel, ki je na kratko obrazložil namen in pomen Flajbanovih štipendij in nagrad. Dobrodelno društvo jih podeljuje iz zapuščine, ki jo je znani tržaški podjetnik Flajban zapustil z zeljo, da bi bi-
le te nagrade v pomoč in priznanje slovenskim študentom, ki pokažejo uspehe tako v študiju, pa tudi svojo angažiranost in aktivnost na drugih področjih.
Kriterij podeljevanja letošnjih nagrad in štipendij je obrazložil profesor Franko Piščanc, ki je bil skupno s profesorico Vero Vesel in Ondino Pavletič v ocenjevalni komisiji. Tajnica društva Marta Terčelj je nato prebrala imena nagrajenih študentov. Štipendije v znesku 2 milijonov lir so letos prejeli: Katja Tommasi, Martin
Pertot, Damjan Hlede in Marko Budal. Dva študenta sta z Goriškega in študirata v Trstu, eden od dobitnikov štipendije pa študira na videmski univerzi.
Podpore v zneksu e-nega milijona lir so prejeli: Marko Ozbič, Pavel Dimarcantonio, David Savron in Maša Bandelj. Nagrade v obliki treh zlatnikov pa sta za svoje učne uspehe in kot priznanje za vsestransko aktivnost prejela še Tamara Raseni in Andrej Maver. Kratka družabnost je zaključila ta lep večer. (N.L.)
Študentke in študentje, ki' so bili deležni letošnje Flabjanove nagrade (foto Križmančič/KROMA)
Damjana Ota
Po tednu dni se Pri-
morska poje drevi spet
oglaša na tržaških tleh: po
koncertu, ki je bil prejšnjo soboto v občinskem gledališču v Boljuncu, je drevi na vrsti še drugi - in letos tudi zadnji - zborovski nastop, ki ga v okviru letošnje 24. izvedbe revije prireja tržaška ZSKD. Pravzaprav so k organizaciji nocojšnjega koncerta
v proseškem kulturnem domu pristopili tudi vsi pevci, ki sestavljajo domača zbora, in sicer ZPZ Prosek-Kontovel in Mo-PZ Vasilij Mirk. Na koncertu, ki se bo kot običajno začel ob 20.30, se bo občinstvu predstavilo sest zborov oziroma pevskih skupin. Točneje p8 gre za kvintet Sonček s Pivke (vodi ga Matej Penko), moški oktet Godovič (umetniški vodja je Martina Pišljar), DPZ Gr-lica iz Budanj (pod vodstvom Stojana Korena), K°' morni zbor Amadeus s Pivke (zborovodja Mate1' miljana Cančula). Me” Rupa - Peč (vodi ga Zdravko Klanjšček) in se
MePZ Primorec-Tabor,
takokrekoč "domači zbor, ki bo pod vodstvom
Matjaža Sčeka sklenil nocojšnji koncert Primorske
Po jutrišnjem koncertu v Naborjetu (Kanalska do
lina) se bo letošnja Primorska poje nadaljevala prihodnji konec tedna koncerti, ki bodo v Po nanosu in v Dekanih * * * * v soboto, 3. aprila, ob zu. uri, in se v Idriji, Sežani in v Gorici v nedeljo, aprila, ob 17. uri.
TRST / 30. OBČNI ZBOR SPDT
Važnost planinstva za vzgojo mladine
Prisotnost številnih gostov potrdila vlogo društva
Aleksander Sirk
Tržaški planinci so v Četrtek, v Gregorčičevi dvorani, kjer je bil redni občni zbor Slovenskega planinskega društva -Trst, podali obračun svojega bogatega dela v minulem letu in začrtali smernice za nadaljnje delo. Občnega zbora so se udeležili številni gosti, predstavniki kulturnih in športnih društev, med katerimi naj omenimo predsednika Planinske zveze Slovenije Andreja Brvarja in predsednika ZSSDI Jurija Kufer-sina.
V svojem poročilu je Predsednik SPDT Lojze Abram orisal vlogo društva, ki je že od samega začetka imelo jasne ideje in načrte, kako zaščititi slovenske gore Pred nasilnim prodiranjem nemških hribolazcev, ki so si lastili Prelepi slovenski planinski svet. Že v tistih letih je SPDT, kot podružnica ljubljanskega planinskega društva, doprineslo svoj delež k razcvetu slovenskega planinstva, katerega stoletni jubilej proslavljajo letos.
Predsednik Lojze Abram pa je v svojem poročilu tudi ugotavljal, da Se je delovanje društva v Zadnjih časih nekoliko rzcrpalo. Menda je zašlo
Z občnega zbora SPDT v Gregorčičevi dvorani (foto M. Magajna)
v določeno krizo, kot hudo posledico okostenelosti, kalupne miselnosti, pomanjkanja svežine, idej in odprtosti. Sicer pa je društvo izpeljalo nekatere zastavljene cilje in skrbelo za dvig društvene dejavnosti. Vse, kar bi bilo treba storiti, še ni bilo narejeno, ker voditelje društva nekako »uspava« prepričanje, da je vendarle vse dobro, kar je bilo narejenega, ker društvena dejavnost itak zadošča potrebam in zahtevam članstva ter širše planinske javnosti. Premalo truda je bilo vloženega v vzgojo novih kadrov, za potrebe mladih, ki se morda spopadajo s krizo
svoje identitete in idej in s težavo iščejo pot v skladno družabno življenje. Čuti se namreč velika potreba po prenovi, po pomladitvi, zaradi česar je bilo v odbor povabljenih nekaj predstavnikov mlajše generacije v upanju in prepričanju, da se bodo navezali na društvo in da bo končno zavel osvežujoči veter z novimi idejami in pobudami. Društvo je sicer v lanski sezoni poželo pomemben uspeh z zgodovinsko razstavo na tržaškem velesejmu; gojilo je stike in prijateljske odnose s sorodnimi planinskimi društvi. Dejstvo pa je, da so ostala še številna ne-
GLASBA / JUTRI V PROSVETNEM DOMU
Mednarodni Trio Ekos bo nastopil na Opčinah
Koncert prirejata KD Tabor in Kulturni dom Go
_ Nives Košuta
Pomladanski niz Openskih glasbenih srečanj Se bo pričel jutri ob 10.30 v Prosvetnem domu z nastopom slovitega Tria , os, ki ga sestavljajo klarinetistka Lee I-Nin, Celica Anthea Scott-Mit-chell in pianistka Chiara "figliari. Koncert, ki ga kulturno društvo Tabor Prireja tokrat v sodelo-v^nju z goriškim Kulturnim domom, sodi v okvir njanjše turneje skupine, •n Je že uspešno nastopila 'i Prejšnjih dneh v Sovo-uanjah, na gradu Dobrovo m v Velenju.
Trio Ekos je mednarodna glasbena skupina, ne ker se je mednarodno uveljavila, temveč tu-1 zato, ker so vse tri iz-vajalke po izvoru iz zelo °ddaljenih krajev.
Klarinetistka Lee I-Nin, P° rodu iz Taivvana, je že °t 15-letna poustvarjalka ^lagala na državnem na-eCaju * 27 28 * v klarinetu. Nato j j® Preselila v Italijo, z uliko je diplomirala na
S°nzervatoriju S. Cecilia
Kirnu, sledila raznim izpopolnjevalnim tečajem
v Sieni in v Salzburgu. Koncertirala je širom po svetu, kot solistka in ob spremljavi uglednih orkestrov. V zadnjih časih se s posebno pozornostjo posveča sodobni glasbi, za katero se je že uveljavila kot izvrstna izvajalka.
Čelistka Anthea Scott-Mitchell se je rodila v Sydneyu, kjer je tudi dokončala glasbene šu-dije. Po izpopolnjevanju v ZDA je igrala kot prva čelistka v Avstrijskem komornem orkestru in z njim nastopila doma in v
Otroška predstava v Saležu
Predšolski in osnovnošolski otroci iz zgoniške °°cine so včeraj popol dne doživeli čudovito po-urno idilo v prireditveni dvorani v Saležu. Pok-lcna novogoriška igralca Nevenka Vrancič in Tone Solar sta namreč na povabilo kulturnega rustva Rdeča zvezda popeljala zelo pazljivo °doško publiko v pravljični svet s slikovito interpretacijo Andersenove pravljice Slavček, ki jo je Postavil na oder režiser Marko Sosič.
roči so aktivno in kot začarani spremljali pripoved, kako je slavček razveselil s svojim petjem najskega cesarja, ki je živel v gradu iz čistega
P°rcelana.(-bs-)
tujini. Tenutno igra v orkestru S. Cecilia in občasno sodeluje z manjšimi komornimi zasedbami.
Pianistka Chiara Mi-gliari pa je doma iz Rima, kjer je na konservatoriju S. Cecilia diplomirala iz violine in klavirja. Izpopolnjevala se je nato v Salzburgu, kot solistka je zmagala na številnih mednarodnih natečajih. Poleg solističnih nastopov z znanimi evropskimi orkestri, sodeluje tudi v raznih komornih zasedbah, kjer spremlja svetovno znane soliste. Je docent na konservatoriju v Neaplju.
Program jutrijšnjega koncerta vključuje dela L. van Beethovna, M. Bratila in sodobnega kitajskega skladatelja S.K. Tzenga.
Po tem prvem, nadvse zanimivem koncertu, se bodo Openska glasbena srečanja nadaljevala že naslednjo nedeljo, 4. aprila z nastopom Godalnega kvarteta Glasbene matice.
rešena vprašanja. Jalovi so bili vsi poskusi za pristop v vsedržavno italijansko planinsko zvezo CAI. Se vedno je odprto vprašanje odgovornosti pri vodenju izletov in tečajev; zataknilo pa se je tudi pri problemu ureditve društvenih prostorov. V jubilejnem letu slovenskega planinstva pa društvo čaka, da pripravi 22. srečanje obmejnih planinskih društev. O vseh teh specifični nalogah je bil govor v pororocilih raznih sekcij. Naj še dodamo, da so na občnem zbora podelili priznanja zaslužnim članom: zlato značko sta prejela Ervin Gombač in Žarko Vekjet, srebrne značke pa Mario Milič, Angelo Kermec, Pavel Fachin, Franc Armani in pa dolgoletni predsednik Pino Rudes.
Vsekakor gre poudariti, da je občni zbor dobro uspel. Članstvo je pokazalo veliko navezanost na društvo in pa pripravljenost do sodelovanja, da bi pač tržaško Slovensko planinsko društvo še naprej opravljalo vlogo, ki jo o-pravlja od ustanovitve do današnjih dni.
VČERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
27.	marca 1993
RUPERT
Sonce vzide ob 5.54 in zatone ob 18.26 - Dolžina dneva 12.31 - Luna vzide ob 7.30 in zatone ob 23.00.
Jutri, NEDELJA,
28.	marca 1993
BOJAN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,2 stopinje, zračni tlak 1014,6 mb pada, veter 20 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki 58 km na uro, vlaga 32-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Michele Petrini, Alessia Serli, Monica Benoli, Elena Giulia Sceusa, Thomas Zuppin, Yoel Leonardi, Matteo Zucca, Annalisa Benci.
UMRLI SO: 91-letni Gio-vanni Roma, 70-letna Olimpia Pedroni, 89-letna Rosa Gravisi, 92-letna An-na Pellegrini, 68-letni Mar-cello Ghermig, 97-letna Giovanna Neumueller, 83-letna Giuseppina Delost.
OKLICI: uradnik Corrado Bassanese in uradnica Irene Volpe, uradnik Claudio Acampora in uradnica Alessandra Grante, delavec Marco Benedetti in frizerka Diana Marussi, po-stajenačelnik Sergio Smo-lars in upravnica Marina Zorzenon, delavec Giorgio Pangoni in uradnica Lor-raine Sylvia Adam, tehnični uradnik Paolo Valenti in knjigovodja Alessandra Decleva, zobozdravnik
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
v sodelovanju z Zadrugo Kulturni dom, ženskim in moškim pevskim zborom s Proseka in Kontovela
Po
RIMORSKA OJE 93
danes, 27. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku
Nastopajo: Kvintet Sonček s Pivke Moški oktet Godovič DPZ Grlica iz Budanj Komorni zbor Amadeus s Pivke MePZ Rupa - Peč MePZ Primorec - Tabor
KD Kraški dom Repentabor in Uredniški odbor knjižne zbirke »Življenje na Krasu« vljudno vabita na predstavitev prve knjige te zbirke
SVET NA MEJI - REPENTABOR
avtorice NADE MORATO Predstavitev bo v Kulturnem domu na Colu jutri, 28. t. m., ob 16. uri.
V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole A. Gradnik z Repentabra in učenci osnovne sole Dutovlje.
PD SLOVENEC vabi
danes, 27. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na gostovanje dramske skupine Domovina iz Ospa s Hirstovo komedijo
TETA MA KONJU
IZREDNA
RAZPRODAJA
Tržaška
knjigarna
Ul. sv. Frančiška 20
Obiščite nas, ne bo Vam žal!
Na tržaški univerzi je diplomiral iz političnih ved
Gabrijel
Raseni
Ob pomembnem življenjskem uspehu mu iskreno čestita SK Kras
Na tržaški univerzi je 25. marca letos diplomiral iz političnih ved
Gabrijel
Raseni
Ob življenjskem uspehu iz srca čestitajo novopečenemu doktorju mama, oče in brat Massimo z ženo Marino
Posebne ponudbe galerije
TRŽAŠKE
KNJIGARNE
Bernik, Galič, Debenjak, Manzii, Musič, Makuc, Hozo, Apollonio, Maleš in drugi.
Obiščite nas, ne bo vam tal!
Danes stopata na novo življenjsko pot
Vera Lukman in Boris Škerk
Ob tej priliki jima želijo vso srečo in obilo razumevanja
Romana, Egon, Štefanija in Pavel
Angelo Vulcano in umetnostna zgodovinarka Ulrike Lankenfeld, voj. častnik Alessandro Senesi in uradnica Patrizia Cadore, uradnik Andrea Brandi in uradnica Roberta Sgubin, diplomirani bolničar Vin-cenzo Papi in trg. pomočnica Patrizia Giovannini, delavec Sebastiano Žara in trg. vajenka Consuelo Hrovatin, delavec Paolo Kain-radl in trg. pomočnica Francesca Puhni, delavec Riccardo Papagna in blagajničarka Aliče Jelich, delavec Gianpiero Zoppo-lato in univ. študentka Maria Giuressi, podčastnik karabinjerjev Claudio Cal-legari in uradnica Claudia Tolotti, univ. študent Lorenze Bossi in univ. študentka Eriča Dellavalle, finančni podčastnik Massimo Domenico Antonio Mallardi in gospodinja Francesca Abbondanza, uradnik Maurizio Lestan in uradnica Laura Peres, uradnik Stefano Marži in brezposelna Miriana Rada-nich Pertic, trg. pomočnik Andrea Di Bert in trgovka Lia Santoro, inštalater Alessandro Viller in uradnica Ariella Alessandrini, uradnik Roberto Uboldi in uradnica Cinzia Marchi, uradnik Alessandro Petro-nio in restauraterka Donatella Amaranto, trgovec Roberto Sincovich in uradnica Roberta Rodella.
;; lekarne
Od ponedeljka, 22., do nedelje, 28. marca 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Trg Gioberti 8 (tel. 54393) - Sv. Ivan, Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 78 - Sv. Ivan, Ul.
Baiamonti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1.
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TE-LEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 39911.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
KINO
ARISTON -	16.00,
18.05, 20.10, 22.15 »Som-mersby«, r. Jon Amiel, i. Jodie Foster in Richard Cere.
EKCELSIOR - 17.00,
18.45,	20.30, 22.15 »II grande cocomero«, r. Francesca Archibugi, i. Sergio Castellito.
EKCELSIOR AZZURRA
- 16.30, 19.15, 22.00 »Pro-fumo di donna«, r. Martin Brest, i. Al Pacino in Chris 0’Donnell.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Arriva la bufera«, i. Diego Aba-tantuono.
NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trau-ma«, r. Dario Argento, i. C. Rydell, A. Argento.
NAZIONALE 3-16.15, 18.05, 20.00, 22.00 »Fuga dal mondo dei sogni«, i. Kim Basinger. NAZIONALE 4 - 15.30,
17.45,	20.00, 22.15 »Gli spletati«, i. Clint Ea-stvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris
GRATTACIELO - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Eroe p er caso«, i. Dustin Hoffman, Geena Davis, Andy Garcia.
MIGNON - 17.00-, 18.45, 20.30, 22.15 »2013 - La
fortezza«, i. Christopher Lambert in Loryn Locklin.
EDEN - 15.30, 22.10 »Analita bagnata«- Moa-na Pozzi, Jessica in Marco, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.15, 22.00 »Sister Act, una svitata in abito da suora«, i. VVhoopi Gold-berg.
LUMIERE - 16.00, 18.00,
20.00,	22.15 »Mario, Maria e Mario«, r. Ettore Sco-la.
ALCIONE - 16.00, 18.00,
20.00,	22.00 »Al lupo, al lupo«, r. Carlo Verdone, i. Carlo Verdone, Francesca Neri in Sergio Rubini.
RADIO - 15.30, 21.30 »Olinka ... i trans e le be-stie«, pora., prepovedan mladini pod 18. letom.
Si PRIREDITVE
SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA in ROD MODREGA VALA
vabita na ogled razstave SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM v Kulturnem domu v Trstu. Razstava je odprta vsako soboto od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob predstavah in po dogovoru z organizatorji.Sole se lahko dogovorijo za voden obisk z organizatorji (tel. St. 215086 za SZSO in 632663 za RMV).
V SLOVENSKEM KULTURNEM KLUBU (ul. Do-nizetti 3) bo danes , 27. t. "m. arheologinja Katja Kju-der s pomočjo diapozitiv predstavila KOREJO - POTOVANJE PO DEŽELI BUDISTIČNIH TEMPLJEV, RIŽEVIH POLJ IN PRIJAZNOSTI . Začetek ob 18.30. Vsi prisrčno vabljeni!
SKD BARKOVLJE - Ul. Cerreto 12 prireja jutri , 28. t. m., ob 17. uri gostovanje dramske skupine pedagoškega liceja A. M. Slomšek . V režiji Draga Gorupa bodo uprizorili pravljično igro KRALJEVI SMETANOVI KOLAČKI. Vabljeni otroci, mladina in odrasli.
SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - jutri ,
28.	t. m., ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert TRIA EKOS, ki ga sestavljajo klarinetistka Lee-I-nin, Čelistka Anthea Scott-Mitchell in pianistka Chiara Migliari. Na sporedu Beethoven, Bruch in S.K. Tzeng.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom Gorske skupnosti Kanalske doline vabi na koncert PRIMORSKA POJE ’93 jutri, 28. t. m., ob 17. uri v Beneški palači v Naborje-tu. Nastopajo: Višarski kvintet, kvintet Sumus iz Vipave, MoPZ Akord iz Podgore, ZPZ I. Grbec iz Skednja, MoPZ Iskra iz Bovca, MoPZ V. Vodnik iz Doline, MePZ Podgora.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek,
29.	t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na okroglo mizo na temo »Osimo 1975 - Osimo 1993 - Kaj pa slovenska manjšina?«. Sodelovali bodo deželni svetovalec Ivo Jevnikar, občinski svetovalec v Trstu Samo Pahor in odvetnik Peter Močnik.
SLOVENSKI KLUB vabi na javno razpravo na temo SLOVENSKA TELEVIZIJA: KDAJ IN KAKO v torek, 30. t. m., ob 20.30 v Gregoričevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20).
GM TRST - SOLA M. KOGOJ IN DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE vabita na ZAKLJUČNI VEČER MLADIH KONCERTANTOV v petek, 2. aprila, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah.
SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v soboto, 3. aprila, ob 20.30 v gostilni Al Carso v Mavhinjah KULTURNI. VEČER ob gostovanju dramske skupine KD Repentabor z dramskim delom Stane Milic-Lazar KDO JE KRIV. Vljudno vabljeni!
□ OBVESTILA
Vabljeni na predavanje
v Prosvetnem domu na Opčinah danes, 27.. t. m., ob 17. uri z naslovom Z NARAVNIMI METODAMI PREMAGAJMO GRIPO IN PREHLAD. Predavala bo profesorica Helena Bizjak.
Nadaljevanje jutri v domu na Brdini s praktično delavnico ob 9. uri.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da je v teku vpisovanje za poletno središče v Trstu, za letovanje v Ptuju in v Zelenem centru v Vrhpoljah. Poletno središče bodo lahko obiskovali otroci od 3. do 14. leta starosti, letovanje na Ptuju od 6. do 17. leta starosti in letovanje v Vrhpoljah od 6. do 14. leta starosti (tel. 573141).
g	IZLETI
KD KRAŠKI DOM orga-nizira od 9. do 12. aprila 1993 izlet v Emilijo Roma-gno. Prostih je Se nekaj mest. Za informacije pokličite na tel. St. 327124.
SK BRDINA sporoča, da jutri, 28. t. m. odpade avtobusni izlet v Sappado. Zamejsko smučarsko prvenstvo je preneseno zaradi pomanjkanja snega.
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča profesorje nižjih in višjih srednjih Sol, da so od 25. t.m. na Šolskem skrbništvu objavljene lestvice Solnikov, ki so v dopolnilnem organiku (DOA).
Interesenti lahko vložijo morebitne pisne pritožbe v roku petih dni po objavi lestvice.
MALI OGLASI
OSMICO je odprl Alojz Milic v Repnu St. 49. ToCi belo in teran.
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju.
OSMICO ima Ivan Antonie, Cerovlje 34. ToCi belo in Črno vino.
OSMICO je odprl Ladi Kocjan v Dolini št. 147.
OSMICO je odprl Milic v Zagradcu.
BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ulici St. 25, odprl osmico. ToCi belo in Cmo vino ter nudi domač prigrizek.
DOBRO BELO VINO iz kontovelskega brega prodajam po ugodni ceni. Tel. St. 225304.
NISSAN PATROL td v odličnem stanju prodam. Tel. St. (040) 220722.
PRODAM vespo 125 px, letnik ’85 z dodatno opremo, zelo malo km za
1.300.000	lir. Tel. St. 212635 ob uri kosila.
PRODAM stanovanje v Ul. Flavia, 60 kv. m. Tel. St. 229234 ali 383713 v večernih urah.
V SREDISCU OPČIN dajem v najem prostor ca 40 kv.m, primeren za skladišče ali garažo. Tel. 211043.
MEHANIČNA DELAVNICA IN KAROSERIJA GUŠTIN - Ul. Carsia 45 iSCe izkušenega in resnega avtoličarja. Tel. 214522.
KUPIM prostore primerne za ambulanto v sre-diSCu Trsta v bližini železniške postaje v višjem nadstropju z dvigalom, tudi zasedeno. Najem ne pride v poštev. Tel. na St 225530.
ISCEM baby sitter. Tel. St. (040)220688.
POŠTENO in marljivo 22-letno dekle iSCe delo pri slovenski družini v Trstu ali na Opčinah za opravljanje raznih gospodinjskih del ter varstvo otrok. Sprejmem kakršnokoli delo. Tel. S. (003867) 31270.
SUKANEC za kvačkanje in Se kaj nudim pridnim zenskim rokam. Tel. st. (0481) 533960.
SLOVENIJA - Bohinj. Nudimo apartma do osem oseb. Tel. St. (064) 723212.
PRISPEVKI
V	spomin na Borisa Zobca darujejo družine Zobec in Percich 100.000 lir za PD Slovenec, 100.000 lir za MPZ Upokojencev z Brega in 100.000 lir za Oddelek za oživljanje v bolnišnici na Katinari.
Namesto cvetja na grob Vide Pahor vd. Werk darujeta KD in ZPZ Ivan Grbec iz Skednja 100.000 lir za Združenje ANED - bivše deportirance v nacističnih taboriščih in 100.000 lir za Združenje aktivistov in invalidov NOB.
V	počastitev spomina Vide Pahor vd. VVerk darujeta Dragica in Ramiro 25.000 lir za Dijaško matico.
V	poc. spomina Marije
Valencie darujeta Dragica in Ramiro 25.000 lir za SZ Bor.
Namesto cvetja na grob g. Savrin daruje Zoran Malalan z družino 50.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Saškinega očeta Emila Sosiča darujejo Anica, Berta, Dorica, Magda, Marija in Renata
30.000	lir za SKD Tabor.
V	spomin na Barbaro Kralj Gregorič daruje družina Pavlica 50.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za pomoč otrokom iz BiH.
Namesto cvetja na prerani grob Bariče Kralj-Grego-ric darujeta Ivanka in Alenka Colja 30.000 lir za SKD Barkovlje. V isti namen darujeta Danica in Radovan Semec 30.000 lir za SD Primorje.
V	spomin na g. Vido Pahor daruje Rosanda Godina 25.000 lir za KD Ivan Grbec.
V	spomin na Ivanko Grilanc, Karla Rustja, Toma Grilanca in Alojzija Škrka daruje Ivanka Pirc 30.000 lir za SK Kras in 30.000 lir za KD RdeCa zvezda.
V	spomin na pok. Marija SosiCa daruje družina
150.000	lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Andreja Regenta darujeta Mario in Sonja Stoka 20.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Andreja Regenta darujejo Vida, Sonja in Rado 45.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk.
V	spomin na Barbaro Gregorič daruje družina Cepar-Gregoric 30.000 lir za otroke iz BiH, 30.000 lir za Center za rakasta obolenja, 40.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 30.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na prijatelja Borisa Zobca daruje družina Abrami (Boršt) 50.000 lir za Visokošolski sklad Sergij Tončič.
Namesto cvetja na grob Borisa Zobca darujejo Vera, Ici, Nivea in Zofija
40.000	lir za PD Slovenec in 40.000 lir za Oddelek za oživljanje na Katinari.
V	spomin na Borisa Zobca darujeta Marjan in Sonja Kosmač 20.000 lir za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Borisa Zobca daruje družina Mauri (Boršt 149)
10.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim BorSt-Zabrežec.
V	spomin na dragega Petra Deponteja daruje brat Pino 100.000 lir za SKD Slavec in 100.000 lir za PD Slovenec.
Ob boleči izgubi dragega Gilda Sušla izražata globoko sožalje sinu in družini
svakinja Vida in Paolo
ZAHVALA
Gabrijela in svojci
Franca Ozbiča
se zahvaljujejo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Boršt, 27. 3. 1993
27. 3.1992	27. 3.1993
Ob prvi obletnici smrti drage
Nadje Kriščak
se je z neizmerno ljubeznijo spominjajo
mama
in vsi, ki so jo imeli radi
Barkovlje, 27. 3. 1993
Nadje
se spominjajo
kolegi
Primorskega dndvnika
NOVICE
Nocoj 4. goriška rock noč
Na koncertu rock glasbe, ki bo nocoj ob 21. uri v telovadnici UGG na Battistijevem trgu, bo predvidoma nastopila tudi pevka Orijana Dimitrijevič iz Mostarja. Organizator je mesečnik "Informatore della vista”, izkupiček pa bodo namenili v dobrodelne namene. Naj omenimo, da so udeležbo na veCem doslej že potrdili številni znani in manj znani ansambli iz Gorice, nekaj pa bo tudi gostov iz sosednjega območja. Program bodo letos dopolnili tudi z izvolitvijo Miss Gorica Rock ’93. Vstopnice so v predprodaji na sedežu Časopisa "Informatore della vista” v ulici San Giovanni 5 ter v raznih trgovinah ter v potovalnem uradu Appiani.
Koncert dua Bregant-Feri
Koncertna sezona Agimus ponuja danes ob 17.30 v dvorani pokrajinskega muzeja na gradu Četrti koncert, na katerem se bosta predstavila kitarista Mau-ro Bregant in Marko Feri. Oba sta odlična kitarista in ob briljantnem nastopanju na koncertnih odrih poučujeta glasbo, prvi na Soh društva Lipizer v Gorici, drugi v šoli Marija Kogoja v Trstu.
Razstava v grajskih zaporih
Zapori na goriškem gradu bodo nenavadno prizorišče likovnega dogodka. Ta prostor je namreč goriška slikarka Annibel Cunoldi izbrala za predstavitev razstave»Zeitfeuer«(Ogenj Časa). Razstavo bodo odprli na gradu danes ob 18. uri v sodelovanju z občinskim odbomištvom za kulturo. Na ogled bo do 9. maja.
Ronke: skupščina v Alenii
Delavci tovarn Meteor in Alenia v Ronkah so včeraj na skupščini zavzeli kritično stališče do vsedržavnega sporazuma o presežni delovni sili. Sporazum, kot smo poročali, ne bo imel pozitivnih učinkov za obrata v Ronkah, kjer ostaja na prepihu 64 delovnih mest. Večina delavcev je svoje pomisleke izrazila z vzdržanjem, manjšina pa je glasovala kar proti sporazumu.
Nesreča pred stolnico
Na Trgu sv. Hilarija pred goriško stolnico se je včeraj težje ponesrečila 84-letna Luigia Premrl, ki živi na istem trgu. Hodila je med avtomobili na parkirišču, ko jo je zbila z avtomobilom Alessandra Sos-sou. Premrlovo so zaradi zlomov desne noge in reber sprejeli na 60-dnevno zdravljenje v ortopedskem oddelku.
Nova vozila za Rdeči križ
Pri spominskem parku bodo danes ob 11.30 izročili prostovoljskima skupinama RdeCega kriza iz Gorice in Palmanove, vozila, ki so jih nabavili s prispevkom Deželne službe za civilno zaščito. Po krajši slovesnosti bo še srečanje na sedežu Rdečega križa v Codellijevi ulici.
REFERENDUMI / TRIJE TEDNI DO GLASOVANJA
Javna razprava se še ni razgrela
Predsinoči se je predstavil odbor za DA
Marko Marinčič
Le še dobri trije tedni nas ločijo od 18. aprila, ko bomo poklicani na volišča, da se izrečemo kar na desetih referendumih. Zelo verjetno je, da se bo to število do takrat nekoliko zmanjšalo, saj bo ka-sacijsko sodišče v prihodnjih dneh preverjalo, ali nekateri zakoni, ki jih je odobril parlament (tak je primer zakona o novem volilnem sistemu za krajevne uprave), ustrezajo ciljem pobudnikov referendumov in bi torej ljudsko glasovanje bilo odveC. Kakorkoli že pa lahko predvidevamo, da bo vsekakor večina referendumov ostala in da se bomo morali izreci o kopici vprašanj.
Kljub temu lahko te dni ugotavljamo, da je referendumska kampanja še presenetljivo mlačna. Na Goriškem smo lahko šele predsinoči zabeležili tiskovno konferenco odbora, ki se zavzema za DA na referendumih o volilnem sistemu, to pa je tudi vse, kar se je doslej dogajalo v zvezi z bližnjim glasovanjem. Res je po drugi strani, da pomanjkanje javnih srečanj še ne pomeni pomanjkanja delovanja: tako stranke kot družbene sile se opredeljujejo do
posameznih vprašanj in se povezujejo v odbore za DA ali NE na posamezne referendume. Ge torej doslej ni bilo še zunanjih znakov volilne kampanje (kot dokazujejo še skoraj povsem prazne table za lepljenje propagandnih lepakov),	lahko
pričakujemo, da se bo razprava razgrela že v prihodnjih dneh zlasti kar zadeva volilna referenduma, ki jima stranke pripisujejo najvecji pomen.
Kot reCeno so se pristaši večinskega volilnega sistema, ki se ogrevajo za DA na teh referendumih, predstavili predsinoči. Odbor za DA je predstavil Mauro Perissini, elan vodstva ACLI in pristaš Segnijevega gibanja. Ob njem so bili še predsatv-niki DSL, PSI, PRI in, Čeprav ne izrecno kot predstavnika stranke temveč kot predsednika dveh kulturnih krožkov, vidna moža iz vrst KD, deželni odbornik Mario Brancati in deželni svetovalec Alberto Tomat.
Govorniki so vsak iz svojega zornega kota utemeljili opredelitev za večinski sistem. Perissini je uvodoma poudaril, da je odbor odprt vsem, ki želijo sodelovati v njem in da povezuje raznolike
v njem prisotne politične sile prepričanje, da je izhod iz sedanje politične krize mogoč le s prehodom na večinski sistem.
Precejšnje pozornosti je bil deležen pokrajinski tajnik PSI Stacul, ki je povedal, da ta stranka na Goriškem uradno pristopa v odbor za DA. To izbiro, ki jo je predstavnik PRI Pecorari pozdravil kot dokončno premostitev starih logik v socialistični stranki, je Stacul utemeljil z željo, da bi tudi mimo vrtičkarskih interesov pospešili proces reforme volilnega sistema.
Brancati, za katerega sicer ne moremo trditi, da pooseblja novo v politiki, se tudi sam ogreva za večinski sistem in pri tem zavrača očitke fronte za NE, Ceš da se skušajo sedanje oblastniške strukture rešiti prav s prehodom na večinski sistem. Pritrdil mu je Tomat, ki meni, da je večinski sistem prvi korak na poti novih demokratičnih izkušenj. Predstavnik DSL Massi-mo Jurich pa je poudaril pomen okoliščine, da vse najveCje stranke v državi kljub razlikam glede podrobnosti danes soglašajo s potrebo po uvedbi večinskega volilnega sistema.
Ronke: posvet ARI o varnosti na delu
Dobro poznavanje in vestno izvajanje vseh za posamezne dejavnosti predvidenih varnostnih predpisov lahko bistveno pripomore k omejevanju števila in posledic nezgod na delu. To je bil zaključek na posvetu, ki ga je priredila v Ronkah skupina mladih podjetnikov elanov zveze API v sodelovanju z go-riškim sedežem zavarovalnice RAS. Na posvetu so poleg predsednika mladih goriških podjetnikov Diega Fioreja spregovorili dr. Edoardo Behmann, o pomembnosti varnosti na delu iz zornega kota podjetij, nadalje dr. Tina Zanin od goriške KZE in inž. Egone Fabian od KZE v Trstu, ki sta predstavila delovanje zdravstvenih ustanov na tem področju, odv. Giuseppe Campais pa je predstavil zakonsko plat zadeve s predpisi in sankcijami za nespoštovanje pravil o varnosti na delu. Posvet je zaključil dr. Lu-cio Gruden z goriške RAS, ki je predstavil ponudbo a tudi poglede zavarovalnic, ki imajo ves interes, da se preprečijo nezgode.
DOBERDOB / PO SPORU IACP S CERKVIJO
V kratkem začetek del na Josevi hiši
Zavod za ljudske hiše je moral okrniti prvotni načrt in upa, da drugih ovir ne bo
Joseva hiša z dvoriščne strani (foto Jarc)
Marko Jarc
O obnovi Joseve hiše v Doberdobu smo pisali že pred časom. Tokrat dodajamo epilog zadeve, ki je dolgo Časa razburjala duhove v Doberdobu. Ustanova za ljudske hiše IACP je po sporu z do-berdobskim župnikom spremenila prvotni načrt in naj bi v kratkem začela s predvideno obnovo. Po tej rešitvi bodo po eni strani prikrajšani najemniki štirih novih stanovanj, ki bodo imeli na razpolago manjše prostore, po drugi strani pa tudi tisti, ki so si želeli sredi vasi veliko asflatno ploščo.
O zadevi smo se pogovorili z županom Lavrenčičem, ki nam je povedal, da je bil naCrt prikrojen novim razmeram in nam potrdil, da ni veC ovir, da bi zaceli z deli. Načrtovalec, inž. Lutterotti od IACP iz Gorice pa nam je povedal, da se je telefonsko pogovoril z goriškim škofom, ki pa ni hotel posegati v spor krajevnega značaja. Lutterotti je tudi dejal, da so kljub vsem oviram našli rešitev, ki pa iz njihovega zornega kota ni zadovoljiva, kot je bila prvotna. IACP je za spremembo načrta izgubila čas in denar (izdelava novega naCrta je stala 12
milijonov lir). Vsekakor je bila dražba za dodelitev del komaj opravljena in bi morali zaCeti z obnovo starega poslopja predvidoma Ze 3. aprila.
Stanovanja bi morali oddati predvidoma Cez eno leto, seveda Ce ne bo
prišlo do novih težav s sosedi. Predstavnik IACP meni, da je zakon na njihovi strani in da del ne bo mogel nihče zaustaviti, seveda pa si ne želi pravdanja, ki bi pomenilo zamude in porast stroškov.
____________SOVODNJE / IZJEMEN GLASBENI DOGODEK______________________
Vrhunske izvajalke Tria Ekos ponudile kakovosten koncert
Posojilnica je za to priložnost darovala društvu Sovodnje klavir
Predsinoči je v So-vodnjah nastopila mednarodna komorna skupina Trio Ekos, ki jo sestavljajo kitajska klarinetistka Lee I-Nin, avstralska Čelistka Anthea Scott-Mitchell in italijanska pianistka Chiara Mi-gliari. Publika je pozorno sledila kvalitetnemu nastopu tria in ga ob koncu nagradila z dolgim aplavzom. Na programu je bil Trio op. 38 (iz Settimina op. 20) L. van Beethovna,
Nostalgija I in II kitajskega skladatelja Shing Kwei Tzenga in Trio op. 83 M.
Brucha. Izvajanje skladb je bilo na visoki kakovostni ravni. Koncert so priredili Kulturni dom Gorica, Glasbena matica Gorica, ZSKD in KD Sovodnje pod pokroviteljstvom sovodenjske občinske uprave, domače posojilnice ter pokrajinskega odbomištva za šolstvo in mladinsko problematiko.
Četrtkov koncert je bil za Sovodnje pomemben iz več razlogov, kakor je v pozdravu poudarila predsednica KD Sovodnje Alenka Florenin. Poleg ugotovitve, da se s skupnim trudom veC organizatorjev gotovo nudi ljudem kvalitetnejše predstave, gre podčrtati dejstvo, da so take prireditve na glasbenem področju v Sovodnjah prava redkost in to v glavnem zaradi tehničnih težav. V sovodenj skem Kulturnem domu namreč do Četrtka niso razpolagali s primernim klavirjem. Tega problema ni veC in za to gre zahvala posojilnici v Sovodnjah ter bančni sekciji pri SDGZ, ki sta z nakupom novega klavirja
PRETURA / MED TREMI OBTOŽENCI TUDI BIVŠI ZUPAN SCARANO
Začel se je proces zaradi upepeljevalnika
Krajani so včeraj pričali o nevšečnostih in boleznih med stanovalci zraven objekta
Trio Ekos na koncertu v sovodenjskem Kulturnem domu (foto Studio Reportage)
izpolnili dolgoletno željo sovodenjskega društva in Glasbene matice. To je velika pridobitev, ki bo prav gotovo prispevala k razvoju sovodenjskega kulturnega življenja, na glasbenem pa tudi na pevskem področju. Ravnatelj Glasbene matice Gorica Silvan KrižmanCic je v imenu GM in društva Sovodnje podaril predsedniku sovodenjske posojilnice Hmeljaku zahvalni plaketi za posojilnico in za bančno sekcijo SDGZ.
Skratka nastop Tria Ekos je bil izjemen tudi zaradi tega dogodka. Skoda le da se naše radijske postaje niso odzvale vabilu organizatorjev, da bi ta koncert posnele. Te priložnosti pa ni zamudila RTV Slovenija, ki je koncert Tria Ekos posnela včeraj na gradu Dobro-
MANJŠINE / POVRATNI OBISK V PIRANU
Goriški Slovenci gostje pri Skupnosti Italijanov
Po četrtkovi okrogli mizi se danes srečanje nadaljuje z razstavo bratov Bevčar in nastopom zbora Skala
Decembra lani je v Gorici svoj kulturni utrip predstavila Skupnost Italijanov iz Pirana. Ta teden pa goriški Slovenci vračajo obisk s prikazom svoje življenjskosti in svojega delovanja v Piranu. V četrtek je bila v prelepi Tartinijevi palači v Piranu okrogla miza, na kateri so gostje z Goriškega številnemu občinstvu posredovali širši prikaz organiziranosti in prizadevnosti Slovencev v zamejstvu s posebnim poudarkom na goriško problematiko.
Predsednik goriške ZSKD Rudi Pavšič, ki je eden glavnih pobudnikov srečanja, je v otvoritvenem posegu podrobno orisal življenje in kulturno razvejanost
goriških Slovencev, pa tudi probleme, s katerimi se pripadnik manjšine vsakodnevno srečuje. Vili PrinCiC je v imenu ZSSDI podal podrobno sliko o zgodovinskem razvoju in trenutnem stanju telesne kulture in športa v zamejstvu, tajnik SKGZ Boris Peric pa je svoj poseg usmeril na gospodarska vprašanja. Niz posegov je zaključil predsednik goriške SKGZ Karlo Devetak, ki je govoril o prisotnosti Slovencev na političnem področju ter o stikih slovenske narodnostne skupnosti z javnimi upravami. Razvila se je živahna debata z obojestransko željo po še tesnejših stikih, zlasti pa še po izmenjavi izkušenj na raznih področjih.
Proces zaradi onesnaževanja iz goriškega upepeljavalnika, ki se je .začel včeraj na peturi, se bo nadaljeval 18. maja. Na zatožni klopi so bivši goriški Zupan Antonio Scarano, takratni ravnatelj upepeljevalnika Gian Franco Sforzina in predsednik družbe Saspi Pa-squale Montano.
Do procesa je prišlo na podlagi ovadbe, ki so jo v začetku leta 1989 vložili predstavniki sovodenjskega odbora proti upe-peljevalniku in drugi krajani, ki so se prijavili kot zasebna stranka zaradi škode, ki jo povzroča
upepeljevalnik.
Prav pričevanjem krajanov je bila skoraj v celoti posvečena včerajšnja obravnava, pred pretorjem so se zvrstili Bogdan ButkoviC, Franc Kovic, Gabrijela Devetak, Romano Tomasi, Dario Figelj, Emil TomsiC, Milenko Petejan in drugi stanovalci iz okolice upepeljevalnika. Povedali so marsikaj o nevšečnostih in tudi hujših težavah za zdravje. Govor je bil o sajah, ki so se nabirale na terasah in avtomobilih, o nadležnem dimu, a tudi o nadpovprečnem številu rakastih
obolenj med prebivalci na območju upepeljevalnika, Četudi bolezni ni mogoče neposredno pripisati onesnaževanju. Res pa je, kot je med drugim izjavil ButkoviC, da so analize, ki jih je naročila sovodenjska občina svojcas pokazale prisotnost dioksinov in drugih strupenih snovi v dimu. Novost z včerajšnje obravnave je tudi problem skladiščenja pepela na odprtem, kar bi lahko razširilo obtožnico. Proces se bo kot rečeno da-naljeval maja, ko bodo poslušali poročila izvedencev.
Kulturno srečanje se nadaljuje danes ob 18. uri z otvoritvijo razstave goriških umetnikov, bratov Nadje in Silvana BevCarja, nakar bo sledil koncert moškega zbora “Skala” iz Gabrij, pod vodstvom Rozine Konje-dic. Obe kulturni prireditvi bosta na sporedu v prostorih Tartinijeve palače v Piranu. V mesecu maju pa je predvideno gostovanje kotalkarjev KSD “Vipava” s Peci, ki bodo s kotalkarsko revijo nastopili na glavnem piranskem trgu, ki je idealno prizorišče za podobne prireditve, (vp)
J PRIREDITVE
TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR bo nocoj nastopil na shodu, ki ga prireja SKP v Pierisu. Prireditev bo ob 20. uri v občinski telovadnici. Govorila bosta predstavnik VZPI-ANPI za Goriško in senator Stojan Spetič.
V STMAVRU bo jutri, 28. t.m., gostovala dramska skupina "Oder 90”. V prostorih nekdanje osnovne šole bodo ob 18. uri zaigrali igro Mati. Gostovanje prireja PD Sabotin.
jj OBVESTILA
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
prireja tradicionalni velikonočni izlet v ponedeljek, 12. aprila., z obiskom vojnega muzeja v Kobaridu, nato kosilo in zabava v Fojdi (Faedis). Vpisovanje pri poverjenikih in ob sredah na sedežu do srede, 7. aprila.
Scarano na zatožni klopi
SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL
GORICA

GLASBENA
MATICA
KONCERTNA SEZONA 1992-93
Georg Friedrich Handel
Mesija
Oratorij za soli, zbor in orkester
VERONIKA FINK, sopran BERNARDA FINK, alt JANEZ LOTRIČ, tenor MARKO FINK, bas
Slovenski komorni zbor in Slovenski komorni orkester
Dirigent MIRKO CUDERMAN
CERKEV SV. IGNACIJA NA TRAVNIKU
danes, 27. 3. 1993, ob 20.30
Vstop prost
Danes si obljubita večno ljubezen
Vera in Boris
Svoji odbornici in njenemu izvoljencu Zeli obilo srečnih trenutkov in lepih skupnih doživetij
Kulturno društvo Sovodnje
KINO
GORICA
vittoria 17.30-21.00
»Malcolm X«. Režij3 Špike Lee. Igra Denzel VVashington.
CORSO 18.00 - 20.00 -22.00 »2013 - La forteZ-za«. Igra Christopher Lambert.
VERDI 18.00 - 20.00 -
22.00	»Sommersby<<-Igrata Richard Gere in J°' die Foster.
TR2IC
COMUNALE 18.00 ;
20.00	- 22.00 »Diafio di un vizio«. Rezija Marco Ferreri, igrata Jerry Cala in S. Ferilli.
EXCELSIOR 17.30' 19.45;22.00 »Dracula«.
LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
D’UDINE, Trg S. Fran-cesco 4 - tel. 530124
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE, Trg Repu' blike 26 - tel. 410341 DEŽURNA LEKARNA
V	DOBERDOBU LEKARNA PRI JEZERU, Vrtna ulica - VlB Giardino 2 - tel. 78300.
POGREBI
HZ VROČA TURISTIČNA PREDSEZONA
IGRALNIŠTVO NA SLOVENSKEM / ZAČETEK V PORTOROŽU
NOVICE
Bernardin na razpotju
Robert Rakar
PIRAN - Hoteli Bernardin so v zadnjih dneh medijsko zelo zanimivi- Že nekaj Časa je, odkar smo dobili nepodpisano pismo delavcev, ki je bilo polno obtožb na račun direktorja Cedomila Vojniča. Sporen naj bi bil 2e njegov prihod v Portorož pred dobrimi štirimi leti, v Času svojega vladanja pa naj bi intenzivno “hrvatizi-ral“ podjetje, zaposloval “preizkušene" in zveste kadre. Delavci trdijo, da naj bi bil direktor vpleten pri kraji službenega vozila, ki naj bi končalo Pri prijateljih na Hrvaškem, trenutno Pa naj bi se vozil v avtomobilu, ki naj bi bilo glavna nagrada lanske no-yoletne loterije, vendar ni bil nikoli izžreban. Direktor Hotelov Bernardin Cedomil Vojnič omenjenega pisma ni želel komentirati, saj “ni dolžan dajati nikakršnih odgovorov".
Hotelski kompleks Bernardin se razteza na 24 hektarih in je bil v dobrih starih Časih slovenskega turizma ®den od njegovih stebrov: dobrih deset odstotkov vseh nočitev so zabeležili, letno blizu 300 tisoč, od tega £ar 90 odstotkov tujih. Najemanje kreditev in nerentabilno poslovanje Podjetja v zadnjih letih pa so pripeljala do tega, da se sooča s pogostili blokadami žiro računa, saj se je dolgov nabralo za približno 20 mi-•ijonov mark. Večinski lastnik podjetja je Sklad za razvoj, ki skusa bejti učinkovito rešitev, ki bi morala delovati takoj. Pogovori so obrodili nekaj konkretnih dogovorov, najdlje Pa sta zagrizli portoroško turistično gospodarstvo in novogoriški HiT. ortnerji naj bi ustanovili podjetje, ki o* prevzelo Hotele Bernardin v uPravljanje.
Vendar se partnerji nikakor ne Korejo dogovoriti o deležu začetnega
kapitala. Iz začetnega vložka bi namreč izhajale upravljalske pravice in ker je letošnji načrtovani prihodek 15 milijonov mark, je apetitov veliko. V razvojnih načrtih “malega mesta pod soncem", kot Bernardin opisuje televizijska reklama, je predvidena tudi izgradnja športno-rekrea-cijskega kompleksa in igralnice. Prav za slednje se je vnel boj med portoroškim Casinojem in HIT-om. Vmešala se je tudi piranska občinska skupščina, ki je na eni od svojih sej sprejela sklep, po katerem “je v regiji le en nosilec igralniške dejavnosti."
Novogoričani so uvideli, da so bitko za igralnico izgubili, zato so jo elegantno prepustili Casinoju, sami pa predlagali svoj upravljalski kader novega podjetja. Začetni vložek ima značaj kredita, ki je zavarovan s hipoteko. V primeru nezmožnosti odplačila bi tako Hitu pripadel določen lastninski delež v Bemardinu...
V teh dneh sta odprta oba najveCja hotela, Emona in Bernardin, ki sta dobro zasedena, saj imata kakih 800 gostov. Nasploh je predsezona v Ber-nardinu zelo dobro prodana, slabSe kaže za glavno turistično sezono. Vesti s turističnih borz ne dajejo veliko upanja. Se vedno je glavni razlog odpovedi bližina vojne.Vendar ni še nič zamujeno. Turistični delavci z Obale računajo predvsem na individualne in domače goste.
Ponedeljek bo za usodo Bernardina zelo pomemben dan. Na Skladu naj bi namreč dokončno sklenili pogodbe z zainteresiranimi o podjetju, ki bo upravljalo s kompleksom Bernardin. Ce bo šlo po napovedih, potem so poslovni partnerji znani. Naložba vodi v skupino zelo rizičnih, prav tu pa so profiti najvišji.
Ruleta je neskončno privlačna a nevarna igra
Enes Lojo: V Portorožu se nismo mudili s preoblikovanjem podjetja, Čakamo na zakon o igrah na srečo.
Andrej Žnidarčič
PORTOROŽ - Letošnje leto pomeni med drugim tudi okroglo obletnico začetka igralništva na naših tleh, natančneje prav v Portorožu se je vsa stvar nekako začela dogajati. Za uvod v praznovanje 80-letnice igralništva v Portorožu je Casino, Turistično podjetje Portorož, p.o., priredilo tiskovno konferenco, ki so se je udeležili vodilni delavci nedavno reorganiziranega podjetja.
Generalni direktor Enes Lojo je povzel nekaj zgodovinskih dejstev igralništva v Portorožu, ki se je začelo v letu 1913, ko se je v vili Lo-renzzo začela vrteti “neskončno privlačna in hkrati nevarna kroglica..." kot je v posebej za to priliko izdelani in izdani brošuri z naslovom "Zgodba o ruleti in Portorožu" napisal letošnji Prešernov nagrajenec slovenski pisatelj Drago JanCar. Iz neznanega vzroka so Italijani delovanje igralnice leta 1926 ustavili - Casino (z opremo vred) pa je romal v Benetke. Sele leta 1964 je Zavod za turizem Piran v hotelu Palače dejavnost ponovno obudil. Mnogi se spominjajo prostora, ki je bil podnevi restavracija, ponoči pa igralniški salon. Leta
1972 se je Casino preselil v zdajšnje poslopje na Vesni. Pomemben mejnik je tudi ustanovitev enote v Lipici leta 1989.
Zdajšnji družbenopolitični trenutek je pac tak, da se o marsičem še ne more govoriti s gotovostjo. Zaradi čakanja na zakon o igrah na srečo je družba izvzeta celo iz
Osmega aprila letos bodo v lipiški enoti portoroškega Casina odprli nove prostore. Računajo, da jih bo vsak dan obiskovalo po 1500 gostov, predvsem izza meje, zato nameravajo v kratkem zaposliti od 40 do 60 novih delavcev.
splošnega projekta privatizacije. Ta proces bo tu (ce bo do njega sploh prišlo) daljši kot drugod. Kot je nadaljeval Enes Lojo, pa se niso prav ni c mudili s preoblikovanjem dosedanjega podjetja v kapitalske družbe. Krovna družba se po novem imenuje Casino, turistično podjetje Portorož in je stoodstotni lastnik hčerinskih družb (Aerodrom-LetališCe, Marina in Casino-Igral-nica, slednjega z enotama v Portorožu in Lipici). Po domače povedano, sleherna od imenovanih družb bo odslej razmišljala z lastno glavo, krovna družba jim bo zagotavljala profesionalno podporo. Omenimo da ima družba poleg tega kar zajetne kapitalske
deleže še v Avditoriju, v družbi Palače International ter ljubljanskem Casinoju, kapitalsko pa so povezani tudi s sosednjim hotelom Metropol.
Tudi v prihodnosti bodo tako kot doslej nadaljevali z dosedanjo prakso vlhganja v turizem, v turistično infrastrukturo ter sploh v razvoj regije. Vse občinske skupščine, ki sodijo v obalnokraški okvir, so to že potrdile kot pravilno usmeritev.:
Ob pripravi zakona o igrah na srečo se ne bo mogoče izogniti vročim razpravam; o tem, kam se bo stekal denar, ali bo ostajal “dipma" ali ga bo požrla država. To pa je že druga zgodba, o kateri bomo še pisali.
KNJIŽNE NOVOSTI / PESNIŠKA ZBIRKA VIDE MOKRIM PAUER
NOVA KRIZA / PROMET V NEVARNIH VODAH
Besede, zavite v opojne rožne vonjave pomladi
Intimni svet pesnice v Zbirki z naslovom Narcisa v vodi
Marjana Remijas
nova gorica - Po
«Rigah “Mik", “Jezik v ipš®s3f in “Pasti v slasti" J« Narcisa v vodi" na-ievan)e pesniške ero-, no nabite in besedno H°8a‘e ustvarjalnosti Vi-„6 Mokrinove Pauer, ki 1 J? Pričela spocenjati |ansk0 zimo, ko ji je, kot n;iSama dejala,»racunal-' ZaCel sProti, pregled-v Sevati v razmislek e, kar si je prej na dol-v . Pr°gah obetalo moje
sn, n°’ sPreletavo upe-snJevanje«.	F
J6113 nova knjiga je c Tlsana z dogodki obi-i ega življenja, vendar
ravr°rica 2 Himi poi-bP„ zayija jih v rafale
ni h dni,h mehko obarva-nih refleksij, ki iz dne-
vov naredijo ‘Tepe dneve", iz ljubezni “črne ljubezni" in rižev “poročne riže" skratka, pronicljivi kamenčki barvne slovnične nagnetenosti Četrtkova predstavitev pesniške zbirke, ki je izšla pri založbi Lumi d.o.o. in ki jo je finančno podprl Sekretariat za družbene dejavnosti ob-čine»Nova Gorica, je minila v nekoliko okrnjeni izvedbi brez gostov večera, ki niso mogli priti zaradi dežja. Kljub temu sta udeležencem večera za soCno in žareče spremljanje knjige na pot, poleg prof. Marije Mercine poskrbela igralka Alenka Vidrih in trobentar Miloš Rijavec.
Večer s pesnico Vido Mokrin Pauer (Foto: 0'Hara)
Darilo beguncem
Dragica Prosen
zbirneSKA BISTRICA
V četrtek je v tukajšnjem
VQc|. centru potekala slovesnost, v kateri je Rdor-9 rnednarodne federacije Rdečega kriza in ner ■683 P°lmeseca za Slovenijo. Stefan Baumgart-Jelinc- etarjU sl°venskega Rdečega križa Mirku kui,- 1Cu simbolično predal v uporabo novo Sved11^0 G°sPa Vida Koren Holm, predstavnica v kaa e8a je povedala, da je celotna investicija, Va_. e.ro sodijo nova kuhinja in obnovljeno ogrele m sanitarije, vredna milijon nemških mark. Prid°tv ^Ainja je za bistriški zbirni center velika Urad° lteT’ saT k°t je povedala Metka Atelšek z 4q i a za begunce in priseljevanje, nekateri izmed kuhin®Un-S^B centrov v Sloveniji nimajo niti cente ^ urejenih sanitarij. Bistriški begunski begim Prenayljajo praktično že od naselitve prvih cev v bivšo vojašnico maja lani. Projektiranje
kuhinje
ter ureditve centralnega ogrevanja in sani-
tarij (begunci so zdaj dočakali tuše s toplo vodo) je vodil Milan KovaC.
Vsi govorniki so beguncem zaželeli, da bi se v prenovljenih prostorih dobro počutili, Čeprav jim želijo, da bi se lahko Cimprej zaceli vračati na svoje domove. Sekretar slovenskega RK Mirko Jelinčič pravi, da so se z adaptacijo prostorov v bistriškem begunskem centru povečale njegove kapacitete, te pa prav gotovo ne bodo ostale dolgo neizkoriščene, saj se je včeraj že prijavilo nekaj deset novih beguncev iz Hrvaške.
Prireditev je s kulturnim programom popestrila kulturna skupina iz bistriškega zbirnega centra, ki je pravkar izdala Časopis Runolist. Mimogrede še to, da se je število beguncev v zadnjem Času nekoliko zmanjšalo (trenutno sta v centru 202 begunca), saj je skupina 33 beguncev zapustila center in se vrnila v Mostar.
Razmere v podjetju in zunaj njega so takšne, da lahko pride vsak hip do stečaja
Direktor in njegov pomočnik pa sta na dopustu...
Veri Krajnik, predsednik sindikata v Prometu (Foto:RB)
Roman Bric
IDRIJA - O idrijskem prevozniškem podjetju Promet smo v našem Časopisu pisali pred ne tako dolgo Časa. Spomnimo naj vas, da gre za tisti idrijski delovni kolektiv, kjer so pred kratkim razrešili prejšnjega direktorja Marka Hvala, postavili na njegovo mesto komercialista Marka Kogeja in naknadno spet Hvalo imenovali za njegovega pomočnika. Tako so morali baje narediti, ker je tako zahtevala banka. No, v teh dneh so naenkrat ostali brez obeh vodilnih mož v firmi. Oba sta namreč na dopustu. To sicer ni ni c narobe (vsak delavec ima pravico do dopusta), Ce ne bi bilo zadreg prav na področjih, ki jih morata obvladovati prav direktor ali njegov pomočnik. Posli, ki jih ta čas vodi v.d. direktorja podjetja Ydra Vojko Božic ( Ydra je Prometovo “by pass" podjetje), pa bodo bržčas ušli iz rok, Ce se položaj v vodstvu ne razreši.
Tako razmišlja sindikalist Veri Krajnik. Svoje pogoje pa ta cas postavlja tudi banka, ki je zaradi prezadolženosti podjetja prevzela lastništvo nad vsemi Pro-metovimi objekti. Za jamstvo zahteva tudi hipoteko nad Prometovi-mi 53 vozili, v glavnem t o vor-n jaki. »Užaljeni bivši direktor Hvala, ki je po mojem mnenju preveč trmasto vztrajal na svo-jih principih, si je očitno našel novo službo, «pravi Krajnik,
njegov nesojeni naslednik Kogej, pa tudi baje želi na svoje. V tem trenutku bi bilo še najbolje, Ce bi vodenje podjetja prevzel Vojko Božic, ki je v teh, za Promet izjemno hudih Časih, pokazal veliko mero strpnosti in treznosti. Ce hočemo izplavati pa ne bo šlo brez skrajnih uke-pov, kot so zma-njsanje števila zaposlenih s sedanjih 135 na približno 80 in drugih ukrepov racionalizacije. To bo sindikat podprl. Ce ne, bomo zdaj zdaj na cesti vsi, podjetje pa bo šlo v steCaj.«
Takšen bi bil po Kraj-nikovem mnenju najslabši možni razplet sedanje krize v idrijskem Prometu, ki naročila svojih poslovnih partnerjev še vedno striktno in v zadovoljstvo zlasti slednjih izpoljnjuje. S
tekočim prilivom sredstev in avansi pa žal krijejo le sprotne stroške prevozov. Po besedah Verija Krajnika, delavci januarske plaCe še niso dobili. To seveda spet dviga temperaturo med delavci. Razumeti je treba tudi njihove mrke poglede in hude besede, meni sindikalist Veri Krajnik. Kakšen bo nadaljnji razplet v idrijskem Prometu, si tudi sindikalisti niso na jasnem. Vsekakor pa prvotni razlog v sporu z vodstvom, to je razrešitev bivšega direktorja ko-mercialno-tehničnega sektorja, Alojza Veharja, ki naj bi po šestmesečnem odpovednem roku iz podjetja odšel, ni veC sporen. Koliko bo ta korak sedaj podjetju res pomagal, pa je seveda drugo vprašanje.
Galebova Hranilno-kreditna služba se je preoblikovala
IZOLA - Iz nekdanje Galebove Hranilno-kreditne službe nastaja posojilnica in hranilnica Val. Gre za nekatere statusne spremembe, saj bodo pri Valu lahko poslovali tudi občani, ki imajo odprte račune pri drugih bankah. Osnovni kapital hranilnice je 300 tisoč nemških mark, vendar pa se bo kmalu dokapitalizirala. Novi vložki bodo prišli iz večjih obalnih podjetij, med njimi sta tudi Adriatic in Istrabenz. Zaenkrat Val opravlja le storitve, ki jih je lahko opravljal kot Galebova HKS, saj nekateri papirji iz Ljubljane še niso prišli. Na nekatere ključne dokumente Čakajo že nekaj mesecev, podatek pa zgovorno priča o počasnosti državnega kolesja. V Izoli pričakujejo, da bodo z razširjenim poslovanjem pričeli pred začetkom turistične sezone, ko si obetajo veliko tudi od menjalnice, ki bo delala znotraj Vala. Nova hranilnica ima prostore v po-slovno-trgovskem centru v Jagodju. (R.R.)
Mobitelova oddajnika bosta zadostovala za vso občino
TOLMIN - Kot kaže bo PTT že do poletja v Bovcu in Tolminu zgradila oddajnika za mobitel, ki bosta s signalom prekrivala vso občino. Na ta način bo tudi za Breginjski kot, Trebušo in Žago na področju telefonije vendarle narejen korak naprej k reševanju perečih razmer. V zvezi z gradnjo telefonskih povezav povejmo, da so ustanovili gradbeni odbor, ki se bo po pripravljeni projektni dokumentaciji, iz katere bodo razvidni tudi stroški, pogovarjal s PTT o nadaljnjem sodelovanju. Že sedaj je jasno, da manj kot 4000 mark ne bo stal noben priključek. Zato bodo morali v Breginju malo počakati. Kabel med Starim selom in Breginjem so sicer že položili, naslednji korak pa bo ureditev breginjske centrale z 280 priključki. V tem vmesnem Času pa naj bi vasem brez telefonskih priključkov začasno omo-gooCili zveze tudi s pomočjo omenjenih mobitelo-vih zvez .(M.M.)
Srci v času
NOVA GORICA - Pevca, pisca besedil, duhovna učitelja, povezovalca živega z živim, človeškega z rastlinskim in živalskim, duha in telesa, prerojeval-ca in koncertanta Shirlie Roden in John Christian sta se pred kratkim spet odzvala povabilu novogoriškega Kluba 2001 in nastopila pred nabito polno malo dvorano Kulturnega doma. Četrtkov koncert je bil samo del njune dvodnevne delavnice, s katero sta skušala sodelujočim odkriti pomene življenjskih preizkušenj. Ob simpatičnem simultanem prevajanju Branke Božic je koncert stekel skozi pesmi in besede, ki so odkrivale avtorjeva druga stanja zavesti in v klaztere se je sodelujeoCe obcinstvio skušalo vriniti. Kontrast Johnovi komični interpretaciji pesmi je bila Shirlie, ki jo večina pozna kot uspešno rock pevko izpred nekaj let, s svojo grobo in hkrati čutno senzualno ženskostjo, ki se je prelivala v njeni pesmi, naslonjena na zlate ameriške in angleške legende, ki nosijo v sebi življenjske sokove. Na sliki: Umetnika med novogoriškim nastopom. (M.R., Foto: O’ Hara)
Tekmovanje mladih Primorcev v znanju o kmetijstvu
AJDOVŠČINA - Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko veterinarskem zavodu Nova Gorica, je organizator regijskega tekmovamnja mladih kmetovalcev. Tekmovanja, ki bo potekalo danes, v soboto, 27. marca od 10. ure dalje v prostorih ajdovskega hotela Planika, se bodo udeležile ekipe mladih tekmovalcev iz severno in južno primorskih občin. (M.R.)
Še o razmerah v Upi
AJDOVŠČINA - Družbeni branilec samoupravljanja Republike Slovenije je poslal ajdovski občinski skupščini mnenje glede razmer, ki so nastale v Tovarni pohištva Lipa. Po njegovem (pismo je podpisal namestnik Franc Vode) je novi delavski svet v tovarni izvoljen nepravilno, ker je bil izvoljen z javnim namesto s tajnim glasovanjem. Zato je tudi nelegitimen. Iz poročil, ki jih je prejel družbeni branilec samoupravljanja tudi ni razvidno, ali je bil prejšnji delavski svet odpoklican ali ne. Ce to ni bil, je še vedno povsem legitimen organ upravljanja v podjetju. Enako je tudi z direktorjem in drugimi vodilnimi organi, ki so še vedno dolžni naprej opravljati svoje delo. Ce družbeno podjetje nima z zakonom predpisanih organov upravljanja, je po mnenju pravobranilca samoupravljanja podan razlog za uvedbo likvidacijskega postopka.
Popravek
V včerajšnjem članku o strunjanskem zdravilišču je bil natisnjen napačen podatek o številu zaposlenih; teh seveda ni 10 ampak jih je 107. Za napako se opravičujemo.
GOSPODARSTVO
Sobota, 27. marca 1993
INTERVJU / JANEZ ZAHRASTNIK
Iz Radeč v Anglijo vozijo papir, od tam v Slovenijo pa tolarske bankovce
Podjetje Radeče papir se lahko pohvali z dolgoletno tradicijo. Prve papirje z vodnimi znaki so tod izdelali že okoli leta 1750. Zadnje Čase pa se lahko pohvalijo s tem, da so na njihovem papirju natiskani tudi slovenski tolarji. Izdelujejo posebne brezlesne vrste papirja, vrednostne zaščitene papirje, kamor sodi tudi papir za denar, specialne premazne kartone, samolepilne papirje in magnetne kartice, ponujajo pa tudi grafične storitve. Njihova mesečna realizacija znaša med 5 in 7 milijoni mark ali okoli 80 milijonov mark letno. V tovarni je danes zaposlenih skoraj tisoč delavcev. V nasprotju z večino slovenske industrije so tehnološko sodobno opremljeni, saj so v letih 1986-89 vložili v posodobitev proizvodnje in računalniško opremo blizu 35 milijonov mark, kar so večinoma tudi že poravnali. Z generalnim direktorjem Janezom Za-hrastnikom smo se pogovarjali o minulih Časih, recesiji v svetovnem papimi-carstvu, priznanjih, ki jih žanjejo za sodelovanje pri izdelavi domače valute in njihovih načrtih.
Brane Piano
Ali se tudi pri vas kriza v domačem papirni-Carstvu in tej panogi nasploh močno pozna?
Seveda se pozna, in to zelo. NaSa edina prednost je razmeroma dobra tehnološka opremljenost. Kriza seveda ne vlada samo v slovenski papirniški industriji, ampak je ta le izraz krize, ki je navzoča v papirniški industriji Evrope. To nam povzroča strahovite težave; pravzaprav vsa slovenska celuloza, papirniška in papirniško-predelovalna industrija ob tem doživlja prave travme.
Bili ste edini proizvajalec papirja za jugoslovanske dinarje, potem pa ste čez noč izgubili naročnika Narodno banko Jugoslavije.
Izguba jugoslovanskega tržišča je v našem primeru specifična. Izgubili smo tržišče vrednostnih in zaščitenih papirjev, kamor sodi tudi in posebej papir za denar, ker je njegova cenovna velikost najbolj zanimiva. V zadnjem letu normalnih odnosov smo za Narodno banko Jugoslavije izdelali za 35 milijonov mark papirja. Leta 1980 smo ob sofinanciranju NBJ zgradili povsem nov obrat z novo tehnologijo in pozneje v tesnem sodelovanju s tiskarno denarja na TopCiderju proi-
zvodnjo ponovno posodobili. Potem pa je je prišlo do znanih dogodkov, ki so pomenili izgubo trgov, in v tem je tudi osnovni vzrok za izgubo, prvo v naši zgodovini, ki smo jo pridelali leta 1992, ko je naša proizvodnja tovrstnih papirjev tekla le Štiri mesece. Prvič nismo ustvarili akumulacije, ki nam je prej omogočala naložbe. Izpad dohodka je bil ogromen, namesto običajnih 25 do 35 milijonov realizacije s prodajo papirja za denar, smo pri tem zaslužili le med 5 in 7 milijonov mark. Izpada dohodka je bilo za veC kot 20 milijonov mark. Kajti papir za denar se prodaja drago, tudi po nekajkrat dražje od naših drugih specialnih papirjev.
Izdelali ste tudi papir za slovenske tolarje. Ali ta posel ni bil tako obsežen, da bi vam nadomestil izpad dohodka iz Beograda?
Prejšnji trg je imel približno 24 milijonov, slovenski pa le ima 2 milijona prebivalcev. Naredili smo tudi papir za makedonski denar, toda tudi ta je namenjen samo poldrugemu milijonu ljudi. Poleg tega je apo-enska struktura bankovcev dragocena. Manjša država potrebuje manj bankovcev in potemta-
kem pol manj papirja za denar. Nekdanja Jugoslavija je naročala desetkrat večje količine. Naklade so zdaj torej manjše, tehnološka priprava pa enako zahtevna, kar bistveno povečuje stroške na enoto proizvoda.
Toda slovenski tolarji, ki so bili tiskani v Angliji, vam obenem dajejo v tujini dobre reference.
To smo pričakovali in smo tega zelo veseli. Prepričani smo, da bomo s svojo tehnologijo, znanjem in vestnostjo naših ljudi uspeli tudi v prihodnje. Sposobni smo na-
rediti najzahtevnejši papir za denar. Saj papirja za bankovce nismo delali le za slovenski tolar.
Naredili ste tudi papir za slovenske bone.
Da. Ko smo nekako pred poldrugim letom dobili naročilo celjskega Cetisa, nismo vedeli, za kaj bodo papir potrebovali. Naročili so le papir z določenimi lastnostmi, ki pa niso značilne za denar. Sele pozneje smo izvedeli, da je to namenjeno bonom »za intervencijo na slovenskem trgu«. Ko pa so se boni pojavili kot denar, ko so torej nadomestili jugoslovanske dinarje, smo opozorili, da je lahko trajnost papirja vprašljiva zaradi svetlobe, vlage in spojin v zraku. Toda takrat smo že vedeli, da bo Slovenija kmalu nadomestila bone s pravimi tolarji, saj so nam naročili izdelavo papirja zanje.
Ali računate tudi na
odpravo embarga pri trgovanju z ZRJ?
Seveda. Ta trg bi radi spet pridobili. Čeprav bo manjši kot prej, bo vseeno najvecji v nekdanjem jugoslovanskem prostoru. Obdržati bomo skušali seveda Slovenijo, Makedonijo; kaj bo z Bosno, ne ve nihče, tudi v ZRJ se bodo razmere slejko-prej morale umiriti in mednarodna skupnost bo dovolila trgovanje z njimi.
Prej ste rekli, da bo Radeče papirju vsekakor uspelo. Kaj menite, s katerim delom vase proizvodnje? Ste mislili predvsem na papir za denar?
Dandanes izvozimo 80 odstotkov proizvodnje skoraj izključno na konvertibilna tržišča držav evropske skupnosti, nekaj malega pa tudi na Srednji in Daljni vzhod. Ta tržišča ohranjamo, Čeprav zaradi že omenjene recesije v celulozi in papirni industriji v svetu ne dosegamo zaželenih učinkov. Ce država ne bo zavarovala domače papirne industrije, ta ne bo preživela. Kaj vse so v zadnjih mesecih naredili Avstrijci, da bi zavarovali svojo tovrstno industrijo! Poravnavajo ji del izgube, odpisujejo ji obresti, postavljajo zaščitne carine, določajo kontingente... K nam v Slovenijo pa lahko kdorkoli uvaža, kolikor hoče. Na evropskih trgih so najve-cjo zmedo naredili Finci, ko je država izvedla 45-odstotno devalvacijo domače valute in uvedla izvozne spodbude, da bi rešila svojo celulozo in papirno proizvodnjo. Danes je Slovenija preplavljena s finskim papirjem. Celo Madžarska je
za uvoz papirjev določila kontingente, Slovenija pa iz Madžarske uvaža neomejene količine. Uničujejo nas z nižjimi cenami, pa tudi z nižjo kakovostjo.
Nekatere ukrepe bi bilo torej treba sprejeti na državni ravni. Kaj ste doslej storili papirniča-rji, da bi prepričali oblast v nujnost taksnih ukrepov?
Imeli smo kar nekaj posvetov v našem združenju Slovenija papir, v zborničnem združenju slovenske celuloze in papirniške industrije, kjer smo na to opozarjali. Ce ne bo državnih ukrepov in varstva, bomo v Sloveniji papirnice preprosto zaprli. Poglejte, tudi Papirnica Vevče, ki je v tujih rokah, zatrjuje, da v razmerah, v kakršnih dela slovenska papirniška industrija, ni mogoče delati uspesno. Jasno je, da bo v Evropi preživelo recesijo le določeno število proizvajalcev papirja na raCun drugih, ki bodo morali umreti. Obenem pa se obeta, da bo v drugi polovici leta 1994 povpraševanje po papirju že začelo naraščati.
Toda rekli ste, da v Evropi ni veliko izdelovalcev vrednostnih in zaščitenih papirjev.
Da. Hvaležni smo Banki Slovenije, ki nas kot proizvajalce predstavlja, kjer le more. Te reference s slovenskim tolarjem, makedonskim denarjem in s Se nekaterimi valutami, za katere smo prispevali papir, nam veliko pomagajo. Toda tovrstni trg je v svetu že dolgo razdeljen po območjih nekdanjih imperijev. Angleži, Francozi, Nemci, Nizozemci in Italijani držijo ta tržišča. Ker imajo
Vrniva se Se malo k do nedavnega vašemu naj-vecjemu naročniku Narodni banki Jugoslavije oziroma Zavodu za izdelavo bankovcev in kovancev v Beogradu. Vam je NBJ do prepovedi trgovanja z zdajšnjo ZRJ poravnala vse račune?
Da. V preteklosti smo ob njihovih naročilih dobivali avanse, ko so bili izčrpani, pa nova predplačila. Ker so imeli v tiskarni denarja na TopCiderju težave s premalo uležanim papirjem, smo se leta 1984 dogovorili, da je NBJ tu, v Radečah, financirala postavitev trezorja za papir, ki bi se tako lahko pred dostavo v Beograd pravilno uležal. Tako smo imeli zanje v zalogi vedno okoli 150 ton papirja za denar in druge potrebe. V trenutku, ko je prišlo do prepovedi trgovanja s Srbijo oziroma ZRJ, je bila pri nas Se določena količina njihovega že plačanega papirja za denar, Čeke, znamke... Nekaj smo ga uporabili za druge namene, del pa je Se danes pri nas. Verjetno jim ga bomo dostavili, ko bo embargo odpravljen, Ce bo seveda zanje Se uporaben, saj kot nam je znano, v ZRJ spreminjajo podobo denarja.
Torej jih vi zdaj ne oskrbujete s papirjem za denar?
Ne. •
Janez Zahrastnik (Foto: Brrane Piano)
precejšnje proizvodne zmogljivosti, pa so zdaj vsi obrnili oci proti mladim državam na Vzhodu, ki se tudi denarno osamosvajajo. Sami na
novih trgih težko nastopamo, saj potrebujemo akreditive, od nas zahtevajo vnaprejšnje financiranje, kompenzacije, Cesar ne zmorejo niti Rade-
če papir niti slovenska
država. Zato se vključujemo v ponudbe večjih tujih proizvajalcev, obenem pa tudi sami iscem° naročila.
Podjetnost in kariera
BLED - Podjetnost in kariera je naslov dvodnevnega izobraževalnega seminarja, na katerem se je zbralo okrog 30 slovenskih podjetnic in menedžerk Projekt je pripravila fondacija Pharos skupaj z Uradom za žensko politiko in Društvom Manager. Kot nam je povedala organizatorka Barbara Kranjc, (Foncaddja Pharos) bodo v bodoče na taksne seminarje vabili tudi moške. Za izključno ženske udeleženke so se tokrat odločili zaradi vse večjega uveljavljanja žensk tudi v poslovnem svetu. (V. B.)
c e /j / e /f
CENTER BRDO. SKLAD ZA RAZVOJ MANAGEMENTA d. o. o.
Ze enajstič ponavljamo pettedenski seminar VODENJE POSLOVNIH PROCESOV v angleškem jeziku, ki poteka v treh časovnih modulih (deset dni v aprilu, deset dni v juniju in teden dni v oktobru). Seminar zagotavlja temeljit in celovit vpogled v vsa funkcionalna področja menedžmenta in pripravlja udeleženca za vodenje v mednarodnem okolju. Na seminarju boste navezali stike z menedžerji s podobnimi izkušnjami iz Slovenije in tujine in se učili od profesorjev iz najbolj znanih šol v Evropi.
Letos bodo predavali naslednji profesorji:,
Dr. Patrick Kehoe - direktor znane konzultantske hiše TDI iz Irske in njegov sodelavec Michael Shields - strokovnjak za vprašanja marketinga,
Dr. Richard Mischak strokovnjak za finance iz Avstrije,
Dr. Aleksander Bergmann - profesor za organizacijo in industrijske odnose na univerzi v Lausannu, Švica,
Dr. Arnold VValravens - profesor na Tehnološki Univerzi Delft, Nizozemska in Dr. Andrej Vizjak - konzultant pri A.T. Kearney, Nemčija ter nekateri uspešni domači poslovneži.
Po uspešno opravljenem seminarju in zagovoru projektne naloge udeleženci dobijo diplomo iz Vodenja poslovnih procesov, ki jim omogoča direkten vpis na podiplomski študij menedžmenta (MBA), ki ga organizira Center.
Center Brdo razpisuje za ta seminar pet štipendij!
Prijave sprejemamo na naslov CENTER BRDO, Brdo pri Kranju, 64000 Kranj, tel. 064 221 761, fax: 064 222 070
■
Preverjanje znanja iz angleškega jezika in intervjuji s profesorji bodo na sporedu 29. marca in 5. aprila 1993.
Madžarska in Bolgarija bosta podpisali sporazum z Evropskim združenjem za svobodno trgovino
BUDIMPEŠTA - Madžarska in Bolgarija sta že pripravljeni, da se bosta prihodnji teden pridružili mozaiku con proste trgovine, ki povezuje Evropo, čeprav ekonomisti pravijo, da sporazum ni zveličavno zdravilo za njuni opotekajoči se gospodarstvi.
Obe državi bosta podpisali sporazum s sedemčlanskim evropskim združenjem za svobodno trgovino (Efta) v ponedeljek v Ženevi, ki bo pomagal, da se njuni ekonomiji postopoma približata Zahodu in znebita trgovinskih zapor. Sporazum obsega živilske izdelke, ribe in druga morske sadeže, občutljivo temo kmetijskih pridelkov pa prepušča bilateralnim dogovorom.
Efta, ki povezuje Avstrijo, Finsko, Islandijo, Liechtenstein, Norveško, Švedsko in Švico, že ima sporazum o svobodni trgovini s Cesko in Slovaško, Romunijo in Poljsko in je razpravljala tudi o podobnem sporazumu s Slovenijo.
Madžarski minister za mednarodne ekonomske odnose Bela Kadar je prejšnji teden dejal, da je to velika sprememba v pogojih delovanja ekonomskega sistema, saj se majhna država otresa svojih okovov.
Ta dogovor sledi lanskoletnemu približevanju Madžarske Evropski skupnosti ob pomoči podobnega dogovora. Ko ga bo Madžarska v ponedeljek podpisala, bo 70 odstotkov svoje trgovine plasirala v državah, s katerimi ima dogovor o svobodni trgovini. Države Efte so lani sprejele 15 odstotkov madžarskega izvoza, nanje pa pride 21 odstotkov madžarskega uvoza. Zdaj bodo lahko podjetja proizvajala za ves evropski trg, ki šteje skoraj 400 milijonov ljudi, ne pa le za državo s komaj 10, 3 milijona porabnikov. Tudi Bolgarija, ki je prejšnji mesec z Evropsko skupnostjo podpisala sporazum o asociaciji, ki ji bo olajšal trgovanje, pričakuje, da bo dogovor z Efto spodbudil njeno trgovino. V lanskem izvozu so bile države Efta udeležene v 3, 5 odstotka bolgarskega izvoza, njen izvoz v Evropsko skupnost pa je dosegel 30 odstotkov celotnega izvo-
za. Biserka Beniševa z bolgarskega ministrstva za trgovino pravi, da si Bolgarija veliko obeta od sproščenega dostopa do trgov Efte, ki ga bo pridobila, ko bo začel veljati sporazum.
Judit Kiš, ekonomistka z Inštituta za svetovne raziskave madžarske akademije za znanost pravi, da bo sporazum z Efto Madžarski nedvomno omogočil, da otipa tuje trge. Sprašuje pa se, koliko bo Madžarska sposobna to izkoristiti in opozarja, da je boleča obnova madžarskega dirigiranega gospodarstva zelo poslabšala industrijsko učinkovitost, ostri viharji so prizadeli kmetijstvo, proizvodni stroški pa naraščajo. Po njenem mnenju sporazum sorazmerno velikodušno obravanava industrijske izdelke, kar bo za gospodarstvo zelo privlačno, bolj skeptična pa je glede izvoza kmetijskih pridelkov. V državah Efte so kmetijski pridelki sedemkrat bolj subvencionirani kot na Madžarskem. Poleg tega bodo najbrž države Efte uporabile določbe o svobodni trgovini, da bi pospešile svoj izvoz na Madžarsko in v Bolgarijo, zlasti Ce bodo zahodnoevropski trgi ostali v recesiji. Dodala je še, da ni mogoče prodreti na zahodnoevropske trge zaradi recesije in pa agrarne politike Evropske skupnosti - subvencije domačim pridelovalcem so namreč zelo močne, zato države Efte vidijo vzhodno Evropo kot možnost za razširitev svojih trgov.
Po drugi strani pa se utegne zgoditi tudi, da bo sporazum z Efto odprl poti za izvoz iz vzhodne Evrope skozi tretje države, ki lahko zagotovijo finančna sredstva in proizvode za kupce, ki jih sicer ne bi zmogh kupiti, dodaja Kiševa. Avstrija, Liechtenstein in Švica so vodilni partnerji Madžarske v tem trgovinskem trikotniku, Id ji je pomagal izvažati v glavnem kmetijske pridelke v nekdanjo Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo. Po njenem mnenju bo pričujoči sporazum z Efto, ki Madžarski odpira dostop v države proste trgovine, pravzaprav utrdil opisano obliko trgovanja prek posrednikov.
(Reuter)
>Prelevmani, ki jih je sprejela vlada, so prenizki'!«
»Zadružna zveza Slovenije in Sloven- to se bodo pri Zadružni zvezi in Slovenski
kmečki zvezi se naprej prizadevali za korekcijo vladnih odločitev in nadaljnje dogovarjanje, od zastavljenih dejavnosti pa ne bodo odstopih. V ponedeljek bo Zadružna zveza vladi poslčda tudi protestno noto, v kateri bo zahtevala povračilne ukR?" pe zaradi zaprtja italijanske in avstrijske meje. Zahtevali bodo zaustavitev uvoza vseh mlečnih in mesnih izdelkov iz te dveh držav. »Vlada bi morala del sredstev iz proračuna nameniti za izvozne stimulacije, omogočiti pa bi morala tudi preusmeritev na druge trge. Ce do torka ne bo p° moči, bo na kmetijah ostalo 140.000 litrov mleka,« je povedal Leo Frelih, predsediu Zadružne zveze Slovenije. V nasprotju predstavniki Zadružne zveze Slovenije so v stranki Slovenskih krščanskih d611^ kratov zadovoljni z ukrepi vlade m J presojajo kot odgovor na prizadeva J stranke in ministra za kmetijstvo dr. 8 a ka Osterca.
ska kmečka zveza sta nezadovoljni s sklepi vlade,« je včeraj za Republiko povedal Leo Frelih, predsednik Zadrune zveze Slovenije. Zadovoljni so, da so se kmetijska vprašanja začela reševati, vendar vlada po njihovem mnenju ni upoštevala argumentiranih številk, s katerimi so jo soočili na srečanju s predsednikom Drnovškom. Vladni sklepi, je povedal Frelih, niso ustrezni, ker ne upoštevajo resničnega stanja pri uvozni zaščiti in škode, ki jo je doslej vladna uvozna politika povzročila proizvajalcem in potrošnikom.Tako nizki prelevmani v absolutnih zneskih pomenijo posmeh resni zaščitni politiki, kakršno so predlagali..
»Predsednik Drnovšek je na sestanku tudi obljubil, da bo minister Osterc pred predstavitvijo ukrepov vlade poskrbel se za eno srečanje med nami in pripravljale! sklepov za zaščito kmetijstva, vendar tega srečanja se ni bilo,« je poudaril Frelih. Za-
___________SLOVENIJA / LETALSKI PREVOZI
Adria bo na Hrvaško letela trikrat v tednu, vendar najbrž le do konca junija
na Brniku. Cas poslovni ljudi je namreč zdaj veirK bolj cenjen kot včasih. ** se niso uspeli dogovor hrvaškimi oblastmi, J
Adria prekinila po ete
Split, zdaj pa je dobila na čelno soglasje za tri p tedensko v to hrvaS o
sto, kar pa velja le do 28. J
nija. Se vedno pa nima,
prodajnih pravic da bi de
nimovSpUtu lahko pmda
jali vozovnice za pole svetu. To je posledica
da se ni podpisan meddma
vni dogovor o zračnem P
vozu. Adria bo imela prej redno dnevno p° vo med Ljubljano m pjem. (M. C.)
LJUBLJANA - Slovenski letalski prevoznik Adria Airways bo v naslednjih Šestih mesecih s šestimi letali povezoval Ljubljano z vsemi pomembnimi evropskimi sredisci - Frankfurtom, Londonom, Parizom, Moskvo, Miinchnom, Dunajem, Ziirichom, Tirano. Poletni vozni red, ki bo stopil v veljavo 28. marca in bo veljal do 30. oktobra, kot so na včerajšnji tiskovni konferenci povedali predstavniki te letalske družbe, prinaša dve pomembni novosti: 14. maja Adria z dvema poletoma tedensko uvaja redno linijo v Manchester, od 4. maja pa bo Ljubljana dva-
krat tedensko povezana z Rimom. Dvema poletoma v Pariz so po novem dodali Se tretjega, dosedanjim trem poletom na Dunaj pa četrtega. Adria Airways ima tudi redne Čarterske polete v Turčijo, Grčijo in na Ciper, ki so vezani na poletno počitniško sezono. S svojo turistično agencijo (Adria In-clusive Tours Department) je Adria pripravila celovito ponudbo počitniških letovanj v Turčiji, na Cipru in Krfu, pri Čemer uvaja možnost obročnega plačevanja. Iz turističnih panoramskih poletov je pri Adriji nastal zametek nove poslovne ponudbe aerotaxi s sedežem
GOSPODARSTVO
Sobota, 27. marca 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
26. marec 1993
	Nemška marka (tečai za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
jrienjalnica	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
ATšanka	65,00	65,98	9,18	9,30	6,68	6,84
Avtohiša	65,20	65,90	8,90	9,50	6,20	6,75
AZur Grosuplje	65,30	65,90	9,20	9,40	6,62	6,87
						
Banka Vipa	65,n	65,89	9,18	9,29	6,63	6,81
						
Bobr Fužine	65,50	65,90	9,25	9,50	6,60	7,00
Bobr Trzin	65,50	65,90	9,25	9,50	6,60	7,00
						
BTC terminal Sežana*	64,50	65,70	9,15	9,35	6,65	6,78
BTC d.d. Ljubljana*	64,90	66,70	9,10	9,45	6,50	6,90
						
Burin Moste	65,40	66,00	9,20	9,48	6,62	6,88
Burin Center	65,50	65,90	9,22	9,45	6,65	6,85
						
Come 2 Us*	65,40	65,95	9,20	9,40	6,50	6,90
						
Dom Kaffe Domžale	65,60	65,90	9,30	9,40	6,60	6,85
Dom na trgu	65,41	65,79	9,23	9,32	6,70	6,79
						
Emona Globtour	65,30	66,50	9,22	9,47	6,55	6,70
						
Eros Ljubljana	65,50	65,80	9,20	9,40	6,70	6,80
Eros Kranj	65,40	65,80	9,20	9,40	6,70	6,80
						
Euroservis Sežana	65,35	65,75	9,15	9,35	6,70	6,78
Eurotours International	64,50	65,60	9,05	9,30	6,75	6,90
						
Fiba	65,15	65,95	9,05	9,36	6,64	6,79
Firadas	65,30	66,18	9,15	9,38	6,bU	6,80
						
Galileo - Kozina	65,00	65,80	9,00	9,20	6,70	6,80
Golfturist Ljubljana	65,25	66,00	9,17	9,40	6,50	6,85
Golfturist Domžale	65,00	65,90	9,20	9,50	6,6b	7,00
						
Hida	65,60	65,70	9,28	9,33	6,75	6,80
Hranilno kreditna služba	65,30	65,99	9,19	9,39	6,72	7,05
Hram Rožice	65,50	65,70	9,30	9,40	6,75	6,85
						
Idila Sečovlje	65,30	66,15	9,25	9,50	6,62	6,95
						
•lirika Ilirska Bistrica	64,50	66,10	9,00	9,34	6,50	6,77
Ulrika Slovenj Gradec	65,46	65,98	9,23	9,29	6,66	6,80
Ulrika Postojna	65,35	65,85	9,15	9,30	6,65	6,77
Ulrika Sežana	65,37	65,78	9,18	9,50	6,69	6,78
						
Klub Slovenijales	65,30	65,90	9,25	9,43	6,70	6,90
Komercialna banka Triglav	65,21	66,36	9,15	9,41	6,60	6,93
						
Kompas Hertz Celje*	65,50	66,00	9,20	9,40	6,50	6,80
Kompas Hertz Velenje*	65,50	66,00	9,20	9,40	6,50	6,80
Kompas Hertz Idrija*	65,50	66,00	9,20	9,40	6,5U	6,80
Kompas Hertz Tolmin*	65,50	66,00	9,20	9,40	6,50	6,80
Kompas Hertz Novo Mesto*	65,50	66,00	9,20	9,40	6,50	6,80
K°rnpas Hertz Krško*	65,50	66,00	9,20	9,40	6,50	6,80
Kompas Hertz Bled*	65,50	66,00	9,20	9,40	6,50	6,80
Kompas Holidays	65,50	65,80	9,20	9,35	6,60	6,90
ljubljanska banka d.d. Lj.	65,15	67,00	9,21	9,52	6,55	6,84
I-B Dolenjska banka d.d. IB Banka Zasavje Trbovlje	65,00	66,40	9,20	9,45	6,6U	6,90
	64,50	66,00	9,17	9,38	6,45	6,74
IB Komercialna banka NG	64,10	66,80	9,01	9,50	6,44	6,84
IB Splošna banka Celje d.d. IB Splošna banka Koper d.d.* IB Kreditna banka Mb d.d.*	65,10 63,56 64,50	66,20 66,30 66,50	9,10 8,92 9,10	9,40 9,39 9,44	6,49 6,25 6,40	6,75 6,78 7,20
						7,00
Ma Vir	65,40	65,90	9,00	9,35	6,70	
Madai*	65,30	65,80	9,20	9,40	6,/3	6,80
Media*	65,50	65,95	9,20	9,40	6,70	6,80
						6,80
Hiprom 1	65,50	65,80	9,30	9,38	6,50	
Nlprom II	65,40	65,70	9,28	9,38	6,65	6,90
						
Optimizem Lož *	65,30	66,80	9,20	9,45	6,58	6,80
Otok Bled	65,11	65,63	9,24	9,33	6,63	6,76
			9,25			
Petrol	65,50	65,80		9,40	6,65	6,85
p|gal Solkan Nova Gorica*	65,20	65,90	9,22	9,35	6,/2	6,80
P!9al Kobarid*	65,20	65,90	9,22	9,35	6,72	6,80
pigal Obutek*	65,20	65,90	9,22	9,35	6,72	6,80
Bigal Diskont*	65,20	65,90	9,22	9,35	6,72	6,80
poštna banka Slovenije*	63,00	65,60	8,96	9,29	6,10	6,79
Probanka d.d. Maribor	64,30	65,95	9,10	9,30	6,40	6,90
						
Publikum Ljubljana	65,50	65,65	9,24	9,35	6,76	6,88
Publikum Celje	65,50	65,74	9,20	9,29	6,58	6,79
Publikum Dobova	65,10	66,10	9,08	9,40	6,39	6,80
Publikum Kostanjevica	65,10	66,10	9,08	9,40	6,39	6,80
Publikum Krško	65,10	66,10	9,08	9,40	6,39	6,80
ublikum Maribor	65,30	65,80	9,20	9,28	6,30	6,79
Publikum Metlika	65,60	66,20	9,20	9,35	6,55	6,82
ublikum Mozirje	65,50	66,40	9,20	9,45	6,60	6,95
ublikum Novo Mesto	65,50	66,20	9,00	9,30	6,55	6,75
Publikum Piran	65,20	66,05	9,15	9,30	6,55	6,75
ublikum Tolmin	65,55	65,96	9,21	9,34	6,65	6,79
^ublikum Sevnica	65,60	66,05	9,25	9,40	6,45	6,79
Publikum Šentilj	65,30	65,99	9,22	9,32	6,30	6,79
ublikum Šentjur pri Celju Publikum Trebnje	65,46	65,79	9,21	9,31	6,58	6,80
	65,15	66,35	9,20	9,38	6,45	6,79
ublikum Zagorje Publikum Žalec	65,30	65,89	9,17	9,32	6,55	6,73
	65,50	65,79	9,24	9,32	6,55	6,79
						
»nalaby Koper	65,15	65,90	9,00	9,40	6,64	6,85
oit-on	65,20	66,20	9,12	9,42	6,20	7,00
^d.d.Ljubijana* ** • hranilnica in posojilnica Krar	65,45	65,80	9,30	9,35	6,72	6,8b
	j 65,40	65,70	9,18	9,30	6,70	6,90
Sl						
Qi^Ven|iaturist Jesenice	65,10	66,00	9,16	9,26	6,67	6,80
ovenijaturist Ljubljana ovenijaturist žel. postaja Mb.* ovenijaturist zel. postaja Lj.* ovenska investicijska banka* i>once SZKB	65,45 65,30 65,45	65,80 66,00 65,75	9,30 9,20 9,18	9.37 9,30 9.38	6,/8 6,10 6,62	6,85 6,75 6,85
	65,50 65,50	66,30 65,90	9,20 9,25	9,40 9,40	6,40 6,60	6,88 6,88
	65,30	65,99	9,19	9,39	6,72	7,05
						
'ortarus Postojna	64,72	66,06	9,07	9,35	6,57	6,79
To^ours Domžale	65,30	65,90	9,10	9,40	6,70	7,00
	65,40	66,00	9,20	9,45	6,65	6,95
Trias* S6rvice Portorož —-S^OH/elja danes: *	Zaračunava	64,65	66,45	8,90	9,40	6,50	6,90
	65,50 o provizijo	65,70	9,20	9,30	6,65	6,80
MENJALNICA HID A
Pokrita tržnica ljubljana
menjamo tudi lire, dolarje, franke, krone, funte, in guldne
VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI ^ Delovni čas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 60 z dne 26. marca — Tečaji veljajo od 27. 3. 1993 od 00.00 ure dalje
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
						
Avstralija	036	avstr, dolar	1	73,6880	73,9097	74,1314
Avstrija	040	šiling	100	902,5712	905,2871	' 908,0030
Belgija	056	frank	100	308,0758	309,0028	309,9298
Kanada	124	dolar	1	83,4301	83,6811	83,9321
Danska	208	krona	100	1653,1051	1658,0793	1663,0535
Finska	246	marka	100	1753,4472	1758,7234	1736,9996
Francija	250	frank	100	1866,4909	1872,1072	1877,7235
Nemčija	280	marka	100	6350,7687	6369,8783	6388,9879
Grčija	300	drahma	100	—	46,7804	46,9207
Irska	372	funt	1	—	154,8517	155,3136
Italija	380	lira	100	6,5000	6,5196	6,5392
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	7,0000	—
Japonska	392	jen	100	89,1965	89,4649	89,7333
Nizozemska	528	gulden	100	5648,6912	5665,6883	5682,6854
Norveška	578	krona	100	1494,3359	1498,8324	1503,3289
Portugalska	620	escudo	100	68,4613	68,6673	68,8733
švedska	752	krona	100	1334,9316	1338,9484	1342,9652
Švica	756	frank	100	6858,8302	6879,4686	6900,1070
Velika Britanija	826	funt šterling	1	154,9587	155,4250	155,8916
ZDA	840	dolar	1	103,8922	104,2048	104,5174
Evropska Skupnost	955	ECU	1	123,2303	123,6011	123,9719
Španija	995	peseta	100	88,9108	89,1783	89,4458
						
						
ZA DEVIZE
Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 27. MARCA 1993
St. dni do
zapadlosti
veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM
cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________
(A)
tolarski
del
(B)
devizni skupaj del
tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)
APOEN
(A)
tolarski
del
(B)
devizni
del
skupaj
1 BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10.JUNIJA 1993:
1,000,000
622,996
627,258
1,250.254
124,5992	125,4517	125,0254
100,000
62,300
62,726
125,025
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
26. MAREC 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Ažur	6,50	7,90
Hida	6,00	7,80
Idila Sečovlje	6,00	8,00
LB Bankq Zasavje Trbovlje	6,00	10,00
LB Kreditna banka Maribor	6,00	9,00
Ma Vir	6,00	9,00
Otok Bled	3,96	8,48
Slovenijdturist	8,00	8,50
Sonce	6,00	8,30
Tentours Domžale	6,00	10,00
TORI*	6,00	8,00
Tečaj velja danes:", Zaračunavajo provizijo		**;
		
26. MAREC 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1580,00	1620,00
nemška marka	966,00	987,00
francoski frank	283,00	291,00
holandski gulden	855,00	880,00
belgijski frank	46,50	48,00
funt šterling	2335,00	2400,00
Irski šterling	2335,00	2400,00
danska krona	250,00	258,00
grška drahma	6,60	7,50
kanadski dolar	1270,00	1305,00
japonski jen	13,30	13,90
švicarski frank	1043,00	1065,00
avstrijski šiling	136,70	140,00
norveška krona	226,00	233,00
švedska krona	202,00	208,00
portugalski escudo	10,00	10,80
španska pezeta	13,00	13,90
avstralski dolar	1120,00	1150,00
madžarski florint	10,00	15,00
slovenski tolar	14,50	15,00
hrvaški dinar	0,75	1,20
		
		
26. MAREC 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
		
ameriški dolar	11,3500	11,8500
kanadski dolar	9,1000	9,5000
britanski funt	16,8500	17,6500
švicarski frank	743,0000	773,0000
belgijski frank	33,5500 •	34,8500
francoski frank	203,5000	211,5000
holandski gulden nemška marka	612,5000 689,8000	636,5000 715,8000
italijanska lira	0,7025	0,7425
danska krona	179,0000	186,0000
norveška krona	161,0000	168,0000
švedska krona	143,5000	150,5000
finska marka	188,0000	198,0000
portugalski escudo	7,4500	7,8500
španska peseta	9,6500	10,1500
japonski jen	9,6500	10,0500
slovenski tolar	10,3000	11,3000
hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu	0,0400 pa za 1 enoto i	0,0700 valute.
		
26. MAREC 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
		
ameriški dolar	1570,00	1615,00
nemška marka	965,00	983,00
francoski frank	283,00	293,00
holandski gulden	852,00	872,00
belgijski frank	46,30	47,70
funt šterling	2350,00	2400,00
Irski šterling	2350,00	2400,00
danska krona	250,00	260,00
grška drahma	7,00	8,00
kanadski dolar	1265,00	1305,00
švicarski frank	1045,00	1068,00
avstrijski šiling	137,00	141,00
slovenski tolar	14,50	15,00
	1		
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 27. marca 1993 od 00.00 ure dalje				
\			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
				
Avstrija	šiling	100	942,9662	945,8086
Francija Nemčija	frank marka	100 100	1950,0265 6635,0000	1955,9045 6655,0000
Italija	lira	100	6,7909	6,8114
V.Britanija	funt	1	161,8940	162,3820
ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	dolar > okvirni. Pr tečaje na	1 I konkre trgu de	108,5420 itnih poslih je mo: iviz oz. poseben c	108,8691 mo odstopanje logovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor	DEM	66,00	66,30
SKB Banka d.d.	DEM	66,35	66,55
Tečaii so okvirni. Pri konkretnih ooslih ie možno odstooanie.			
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 27. marca 1993 od 00.00 do 24. ure			
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstalt - Nova banka Bank Austria	DEM DEM	66,15 66,00	66,45 66,30
UBK banka	DEM	66,00	66,40
SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. Zaradi velikih sprememb v tečajih vati.se v bankah ne moremo obv nih tečajih. Zato vas prosimo, da službah.	DEM 1F so dolo niči Banke lije poveč »Ijajo za o ri večjih p na katere ezati proč renutni te<	66,10 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov ilivih in naku banke ne rr ajati valuto ;aj preverite	66,35 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo oih se tečaj oremo vplF do objavlje-pri pristojnih
			
26. MAREC 1993	v LIRAH		
valuta (*)	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	—	1596,050	—
ECU	—	1893,390	—
nemška marka	—	975,880	—
francoski frank	—	286,930	—
funt šterling	—	2374,920	—
holandski gulden	—	867,940	—
belgijski frank	—	47,330	—
španska pezeta	—	13,658	—
danska krona	—	254,050	
irski funt	—	2371,410	—
grška drahma	—	7,168	—
portugalski escudo	—	10,527	—
kanadski dolar	—	1282,480	—
japonski jen	— .	13,700	—
švicarski frank	—	1054,190	—
avstrijski šiling	—	138,680	—
norveška krona	—	229,560	—
švedska krona	—	206,760	—
finska marka	—	269,330	
avstralski dolar (*) indikativne kotaciie zavi	Dda Bancadl	1132,400 Italia	
FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG
26. MAREC 1993	v DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
			
ameriški dolar	-	1,635	-
			
francoski frank	-	29,398	-
			
nizozemski gulden	-	88,945	-
			
belgijski frank	-	4,851	-
			
španska peseta	-	1,400	-
			
danska krona	-	26,030	-
			
kanadski dolar	-	1,313	-
			
japonski jen	-	1,405	-
			
švicarski frank	-	108,000	-
			
avstrijski šiling	-	14,212	-
			
italijanska lira	-	1,023	-
			
švedska krona	-	21,020	-
			
					
					
26. MAREC 1993	1			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	12893,7583	12932,5560	12971,3537
Kanada	dolar	1	1193,6044	1197,1960	1200,7876
Francija	frank	100	26681,0859	26761,3710	26841,6551
Nemčija	marka	100	90727,0000	91000,0000	91273,1000
Italija	lira	100	92,9044	93,1840	93,4636
Japonska	jen	100	1268,3635	1272,1800	1275,9965
Švica	frank	100	98000,7650	98295,6520	98590,5390
Velika Britanija	funt	1	2192,8716	2199,4700	2148,8872
Slovenija	tolar	100	-	1420,0000	-
ZDA Tečaj HRD velja za ob	dolar račun carir	1 i in staregc	1485,2010 i deviznega varče	1489,6700 ivanja.	1494,1390
			
26. MAREC 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
			
Avstrija	Posojilnica Pliberk	10,00	11,00
			
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,30	11,30
			
Avstrija	Posojilnica Borovlje	10,25	11,25
			
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	10,30	11,30
			
Avstrija	Posojilnica Ločilo	10,00	11,00
			
Italija	Kmečka banka Gorica	14,50	15,00
			
Italija	Tržaška kreditna banka	14,50	15,00
	1			
					
| 8. FEBRUAR 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	10774,69	1108,02	1141,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100		25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	i /99,50
					
| 26. MAREC 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
					
Avstrija	šiling	100	6502,1592	6521,7244	6541,9896
Francija	frank	100	13445,0830	13485,5400	13525,9960
Nemčija	marka	100	45767,4320	45905,1480	46042,8630
Italija	lira	100	46,8514	46,9924	47,1334
Švica	frank	100	49388,9240	49537,5370	49686,1490
ZDA	dolar	1	747,7500	750,0000	752,2500
V.Britanija	funt	1	1104,4243	1107,7475	1111,0707
Opomba: povzete	| po Reuterju.				
SVET
Sobota, 27. marca 1993
NOVICE
RUSIJA / ODMEVI
RUSIJA / G7
Ubite tri ženske
DURBAN - Ostrostrelec je v južnoafriškem mestu Durban ubil tri, ranil pa štiri ženske. Do tega zločina je prišlo ob obračunu med tremi ostrostrelci v neki hiši v črnskem predmestju Durbana. Tiskovni predstavnik durbanske policije je izjavil, da policija zaenkrat Se nima nobenih informacij o tem, kdo je zagrešil poboj teh žensk.
Provinca Natal je sicer znana po oboroženih obračunih med pripadniki Afriškega nacionalnega kongresa in zulujske stranke Inkhatha. (Reuter)
Protestanski skrajneži priznali zločine
BELFAST - Pripadniki skrajne protestantske teroristične organizacije Borci za svobodo Ulstra (UFF) so v sporočilu za sredstva javnega obveščanja prevzeli odgovornost za sest katolikov, kolikor je bilo ubitih v tem tednu. Poudarili so tudi, da bodo nadaljevali in Se zaostrili boj proti IRI. Tiskovni predstavnik Sinn Feina, političnega krila IRE, pa je izjavil, da bo se IRA »krvavo maščevala za vsakega človeka, ki ga bodo ubili protestanti«. (Reuter)
VValensa se skuša približati ljudem
VARŠAVA - Poljski predsednik Lech VValensa se je odločil, da bo uvedel posebno telefonsko linijo, prek katere bo dosegljiv tudi preprostim ljudem. Tiskovni predstavnik poljskega predsednika je pojasnil, da si VValensa tako želi približati slehernemu državljanu Poljske in njegovim vsakodnevnim težavam. (Reuter)
Japonska pomoč Vietnamu
TOKIO - Vietnamski ministrski predsednik Vo Van Kiet je končal tridnevni uradni obisk na Japonskem. Na tiskovni konferenci ob odhodu je pozval japonska podjetja k vlaganjem v vietnamsko gospodarstvo. Njegova vlada si namreč prizadeva, da bi izvedla obsežne- gospodarske reforme, ki naj bi to revno državo v Indokini približale njenim sosedom. Povedal je tudi, da mu je japonski premier Mijazavva obljubil 391 milijonov ugodnih posojil. Kiet je prvi vietnamski komunistični voditelj, ki je obiskal Japonsko. (Reuter)
V notranje zadeve Moskve se ne bi smeli vmešavati
Ostaja upanje, da v Rusiji ne bo državljanske vojne
Japonsko
povabilo
Sedmerica najrazvitejših za pomoč Jelcinovim reformam
MOSKVA, RIM, VARŠAVA, DUNAJ, KOLN -Morebitna odstavitev ruskega predsednika Borisa Jelcina bi pomenila, da bi morali odpovedati vrhunsko ameriško-ru-sko srečanje, ki naj bi potekalo 3. in 4. aprila v kanadskem Vancouvru, je izjavil ruski veleposlanik v ZDA Vladimir Lukin. Ce bi kongres sprejel skep o odstavitvi predsednika Jelcina, bi Rusija vstopila v izredno težavno obdobje, je poudaril Lukin.
Združene države Amerike naj bi oblikovale načine za pomoč Moskvi, s tem pa bi pomagale tudi sami sebi, meni Lukin. Italijanski tisk piše, da se svet ne bi smel vmešavati v ruski spor. Rešitev spora naj bi poiskali ruski politiki. Najbolj idealno bi bilo, da bi se Rusija z glasovanjem odločila, ali hoče referendum za novo ustavo in predsedniške ter parlamentarne volitve. Kot meni italijanska La Repubblica, lahko svet le upa, da se bo Rusija izognila državljanski vojni in avtoritativni rešitvi.
Pred vmešavanjem v ruski spor opozarja tudi poljski tisk. Ustavni spor je zelo zapleten in bolje bi bilo, da Varšava ne bi objavila svojega uradnega stališča.
Hasbulatov in konser-
vativni komunisti so spoznali, da lahko upajo na podporo ljudstva ter vojske in zato računajo, da bo Jelcin, če ne prej, poražen na volitvah. Vseeno pa kaže, da se bodo Rusi odločili za strmo, upanja polno smer v demokracijo in tržno gospodarstvo, ugotavlja nemški tisk. Nii-rnberg Nachrihten ugotavlja, da ruski spor postavlja pod vprašaj prihodnjo državno reformo. Jelcin je predlagal referendum, Hasbulatov
pa tega ni hotel. Ali torej skuša Hasbulatov doseči politično preusmeritev predsednika ali pa Jelcin pripravlja nove temelje za gospodarske reforme in demokracijo, se sprašuje Niirnberg Nac-hrichten.
Jelcina podpirajo tudi na Hrvaškem. Hrvaška vlada je namreč izrazila popolno podporo demokratično izvoljenemu predsedniku Rusije, so zapisali v uradnem sporočilu. »Spori v jedru političnih oblasti Ruske
federacije pomenijo nevarno breme za svet, grozijo z nadaljevanjem polarizacije in s prekinitvijo procesa demokratičnih reform,« je zapisala v sporočilu hrvaška vlada. Hrvaški predsednik Franjo Tudman je že v sredo pred parlamentom izjavil, da je v interesu Zagreba, če Jelcin ostane na čelu Rusije.
Kongres ljudskih poslancev je na dnevni red zasedanja uvrstil tudi odpravo cenzure za rusko televizijo, ki jo je
Jelcin v ponedeljek prevzel pod svoj nadzor. Predlog za razpravo o tem je dal nacionalistični poslanec Avstafijev, ki je zatrdil, da je goreč zagovornik sedanje ustave. »Ce bo potrebno, jo bom branil z orožjem,« je izjavil.
Ruska tiskovna agencija Interfax je sporočila, da je predsednik Jelcin s posebnim odlokom zamenjal ministra za gospodarstvo Andreja Ne-čajeva, ki naj bi prevzel nove dolžnosti.
TOKIO - Ruski predsednik Boris Jelcin, ki se doma bojuje za položaj, je dosegel manjšo zmago na tujem včeraj - namreč sedež za visoko mizo svetovnih vodij letošnje poletje. Japonska je sporočila, da je povabila Jelcina v Tokio na julijski letni sestanek na vrhu skupine sedmih najrazvitejših držav sveta (G7). Hkrati so povedali, da bodo organizirali tudi sestanek zunanjih in finančnih ministrov držav sedmerice 14. in 15. aprila, da bi se dogovorili, kako pomagati Rusiji, da bi iz usmerjenega gospodarstva prešla v tržno.
Na aprilski sestanek naj bi bil povabljen visok ruski funkcionar, najbrž namestnik premiera Boris Fjodo-rov ali pa zunanji minister Andrej Kozirjev.
Najnovejše poteze so sledile tednom posvetovanj med državami G7 o tem, kako podpreti Jelcina v njegovem boju s konservativnim parlamentom v Moskvi. Ravno ko je Japonska objavila to novico, je vrhovna zakonodajna oblast Rusije, namreč kongres ljudskih poslancev, obravnavala, ali naj odstavi Jelcina, ki ga obtožujejo, da je prekršil ustavo in da si Zeli zagotoviti monpol nad oblastjo.
Jelcin je jasno razložil, da namerava vztrajati pri referendumu 25. aprila o novi ustavi in o zaupanju v njegovo predsednikovanje.
Tokijski sestanek zunanjih in finančnih ministrov
bo sledil srečanju Jelcina in ameriškega predsednika Billa Clintona 3. in 4. aprila. Clinton je slovesno obljubil, da si bo prizadeval za podporo ruskemu predsedniku tako doma kot po svetu. Kot je Reuter izvedel v vvashingtonskih monetarnih krogih, so ZDA predlagale, da bi Mednarodni denarni sklad podprli z več kot 10 milijonov ameriških dolarjev za pomoč Rusiji.
Včeraj- je finančni minister Mamoru Ozaku rekel, da se bo mogoče skupina G7 dogovorila o novem načinu pomoči za Rusijo na aprilskem srečanju, ni pa povedal, kakšna naj bi bila ta pomoč. Japonska politika do Rusije bo ostala v tem pogledu nespremenjena, vendar bo se bo prilagajala globalnemu mednarodnemu dogovoru, je dejal Ozaki.
V Tokiu ne bi želeli bistveno povečati dvostranske gospodarske pomoči Moskvi, dokler ta ne bo vrnila Štirih oddaljenih pacifiških otokov, ki so jih sovjetske enote zavzele ob koncu druge svetovne vojne. Tudi Jelcinova nagla odpoved že dogovorjenega obiska v Tokiu lani oktobra, in to samo štiri dni pred napovedanim datumom, je omajala japonsko zaupanje Moskvi.
To bi bil že Jdlcinov drugi sestanek s sedmimi naj-razvitejsimi; udeležil se je namreč tudi lanskega v Miinchnu. (Reuter)
Demonstracije v podporo predsedniku Jelcinu (Telefoto: AP)
VELIKA BRITANIJA
Bela knjiga o prihodnosti britanskega premogovništva
Alja Košak / London
LONDON - Britanska vlada je objavila belo knjigo o prihodnosti premogovne industrije in napovedala, da bo od 31 premogovnikov, ki naj bi jih prvotno zaprli, s kratkoročnimi subvencijami rešila 12 premogovnikov. Obenem je napovedala tudi čimprejšnjo privatizacijo premogovne industrije in zdaj se zdi, da je s to revizijo prvotnega načrta pomirila nezadovoljne poslance konservativne stranke. Pri tem je minister za trgovino in industrijo Michael Heseltine dejal: »V skladu z ekonomsko realnostjo in omejitvami, ki jih narekujejo zakoni, sem storil vse, kar sem mogel, da bi povečal možnosti za britansko premogovno industrijo. O izidu pa bodo odločali drugi.«
Pri prvem poskusu lani oktobra je minister Heseltine povedal, da bodo zaprli od 31 od 50 britanskih premogovnikov, s čimer naj bi 30.000 rudarjev izgubilo delo. Temu pa se ni uprla le opozicija, ampak so se pod ogorčenim pritiskom javnosti nasprotovali tudi nekateri poslanci konservativne stranke. Po petmesečni reviziji prvotnega načrta se je vlada zdaj odločila, da bo od 31 ogroženih premogovnikov dvanajst ostalo odprtih. Deset, ki so jih oktobra že zaprli (in s tem odpustili 80.000 rudarjev), ostaja zaprtih. Poleg tega bodo zaprli še dva delujoča premogovnika in enega, ki je v izgradnji. V dodatnih šestih premogovnikih bodo prenehali obratovati, toda vzdrževali jih bodo naprej, da bi jih lahko takoj odprli, če
bi bilo potrebno.
Uprava premogovne industrije predvideva, da bo zaradi novega načrta v kratkem treba odpustiti 5.800 rudarjev. Opozicija pa ogorčeno obtožuje vlado, da je bela knjiga »mešanica kratkoročnih subvencij in dolgoročnega izdajstva«. Minister za trgovino in industrijo v senci Robin Cook je tudi dejal, da novi predlog mor-
da zadostuje za pomiritev poslancev konservativne stranke, vendar pa »narod ne bo oprostil vladi, ker je obrnila hrbet najbogatejšim premogovnim rezervam v Evropi«. Bela knjiga sicer govori o kratkoročnih subvencijah za 12 premogovnikov, koliko pa naj bi znašala ta subvencija, ni jasno. Rečeno je le, da se bo vlada opirala na predlog parlamentarnega
odbora, ki je menil, da bi bilo za pet let potrebnih približno 5000 milijonov funtov. Dvesto milijonov funtov pa vlada že obljublja za podporo področjem, ki jih bodo zaprti premogovniki najbolj prizadeli.
Vladna strategija temelji na kratkoročnih subvencijah, s katerimi naj bi celo britanski (podzemski) premog spravili na ra-
ven svetovnih cen, in sicer v upanju, da bo največji britanski potrošnik premoga, to je električna industrija, raje kupoval domač kot pa uvožen premog. Drug temelj pa je privatizacija premogovne industrije z zakonom, ki naj bi po možnosti že jeseni prišel v parlament.
Toda kritiki poudarjajo, da bela knjiga ne pove, kolikšne bodo subvencije; vlada tudi ni ničesar storila, da bi 12 premogovnikom, ki jih s subvencijami rešuje, zagotovila trg. Tudi novi načrt temelji na istih drastično zmanjšanih dogovorjenih odkupnih količinah premoga, ki so bile vzrok za prvotni načrt zaprtja 31 rudnikov. Micheal Heseltine je namreč napovedal, da bo britanske elektrarne v naslednjih petih letih po pogodbi, ki naj bi jo podpisali konec meseca, odkupile od domače premogovne industrije 160 milijonov ton premoga. To pomeni, da je odkup zmanjšan od 65 milijonov ton letno na 40 milijonov v prihodnjem letu (ki se začenja aprila) in nato le po 30 milijonov ton vsako leto za naslednja Štiri leta. Zato ostaja odprto veliko vprašanje, kam bodo odvečni premog prodajali premogovniki že čez dve leti, ko bodo začele obratovati nova jedrska in plinske elektrarne.
Sindikati se namreč bojijo, da bodo v treh do štirih letih morali zapreti vseh 31 ogroženih rudnikov in predsednik kongresa britanskih sindikatov VVillis je dejal, da novi predlog prikriva resnico in ni nič več kot le trik za pridobitev zaupanja.
Teden pod povečevalom
SOBOTA - Dolgo trajajoč spor med ruskim predsednikom Jelcinom in predsednikom parlamenta Hasbulatovom je konec tedna doživel še en vrhunec. Jelcin je med 25-minutnim televizijskim govorom objavil posebne ukrepe, s katerimi je prevzel vso oblast do izvedbe referenduma 25. aprila, kot je napovedal in kot se je vnaprej posvetoval z zahodnimi politiki. S tem si je pridobil nekaj prednosti pred svojim tekmecem Hasbulatovom, vendar pa boj za oblast Se zdaleč ni bil končan. Z resnimi težavami se otepa tudi nekdaj znani in priljubljeni sovjetski zunanji politik in sedanji gruzinski predsednik Sevardnadze. V Abhaziji so namreč spet izbruhnili spopadi med gruzinsko vojsko in abhazijski-mi uporniki. »Država se bo z vsemi sredstvi uprla separatizmu,« je napovedal Sevardnadze. V spopadih gruzinskih oboroženih sil in upornikov je v tednu dni umrlo več kot 500 ljudi.
NEDELJA - Kot so napovedovale že javnomnenjske raziskave, to pa se je izkazalo tudi po nedeljskih parlamentarnih volitvah, je v Franciji prišlo do zasuka na desno. Z več kot 40 odstotki glasov je v prvem krogu volitev zmerno desničarska naveza goli-stov in liberalcev močno porazila socialiste. Tako je »salonska levica« po 20 letih, ko je obljubljala, da bo spremenila življenje in prelomila s kapitalizmom, izgubila slavo, črno usodo socialistov pa simbolizira tudi to, da je bil finančni minister Sapin izločen že v
prvem krogu volitev. Boj za boljšo prihodnost ljudi v Srebrenici je nadaljeval francoski poveljnik sil Unproforja v BiH Morillon, ki se je v Bra-tuncu sestal s srbskimi predstavniki. Ameriška letala so ta dan prvič odvrgla pomoč za Srebrenico, ki je bila v paketih, da bi ljudje laže prišli do pomoči, in ne v zabojnikih.
PONEDELJEK - Razmere v BiH so bile osrednja tema zasedanja držav članic Srednjeevropske pobude v Budimpešti. VS ZN je ta dan zaradi srbske ponudbe za prekinitev ognja in privolitve za vzpostavitev zračnega mostu med Tuzlo in Srebrenico preložil sprejem resolucije o poostritvi nadzora nad izvajanjem prepovedi poletov nad BiH in uporabo sile. Nov teden se je v Moskvi začel z ostrim protestom Hasbulatova in zahtevo, da ustavno sodišče obsodi Jelcinov razglas. Zunanji minister Kozirjev, ki še stoji ob njem, je odpotoval v VVashington, kjer je z ameriškim kolegom Christopherjem nadaljeval priprave na ameri-ško-rusko vrhunsko zasedanje, sestal pa se je tudi s predsednikom Clintonom.
TOREK - Srbska vojska je po več kot osmih mesecih s silovitim na-
padom na Dubrovnik in zadrsko zaledje napovedala, da ne bo odnehala, tako da je hrvaški predsednik Tudman na maratonskem zasedanju sabora, ki je potekal v znamenju predsednikove »poslanice«, moral priznati, da bo pot Hrvaške do suverenosti nad vsem njenim ozemljem še dolga. Boj za oblast v srcu nekdanje SZ je bil še vedno v središču pozornosti svetovne javnosti, pri čemer so se zahodni državniki opozorili, da bi njegovo strmoglavljenje svet lahko spet pripeljalo na rob hladne vojne in celo nove jedrske nevarnosti.
SREDA - Po uradni objavi Jelcinovega ukaza je bilo presenečenje izjemno, saj se je izkazalo, da Jelcin nikjer ne omenja uvedbe posebnega režima, svojih posebnih pooblastil ali zmanjšanih pristojnosti parlamenta. In ker je bilo vse zapisano v dekretu v skladu z ustavo, so bili sklepi parlamenta in ustavnega sodišča po-svem brezpredmetni. Razmere v Rusiji so se kot rdeča nit vlekle na skoraj vseh političnih srečanjih, o njih pa sta govorila tudi ameriški predsednik Clinton in nemški kancler Kohl, ki se je mudil na obisku v VVashingtonu. Izraelski kneset je ta dan izvolil
novega predsednika države. Herzoga je na predsedniškem mestu zamenjal vnet zagovornik miroljubne rešitve bližnjevzhodne krize VVeizman.
ČETRTEK - Ali se res bliža razplet krize v BiH, smo se lahko spraševali po Izetbegovičevem podpisu mirovnega načrta posrednikov Vancea in Owna. Načrt je podpisal tudi vodja bosanskih Hrvatov Boban, srbski voditelj Karadžič pa ima za to še mesec dni časa. Po številnih zapletih je poveljnik mirovnih sil v BiH Morillon le pripotoval v Beograd na pogajanja s srbskim predsednikom Miloševičem. V pričakovanju televizijskih nastopov predsednika parlamenta Hasbulatova in predsednika države Jelcina se je napetost v Moskvi stopnjevala. Pozivom k miru sta se pridružila tudi patriarh Aleksej in obrambno ministrstvo, ki je miril0 vojsko, za katero se ni jasno, na katero stran oblasti se bo postavila.
PETEK - Predsednik Rusije jelcin ne bo odstavljen, je povedal tiskovni predstavnik ruskega parlamenta Valerij Zlo-hin, medtem ko je v Kremlju zasedal deveti kongres ljudskih poslancev. Po njegovih besedah bi lahko to peljalo v državljansko vojno. Svoje nezadovoljstvo z razmerami v gospodarsko propadli Srbiji so delavci izrazili s splošno stavko, na bonnskih ulicah pa so tudi nemški železarji, ki so svoj pohod iz Dortmunda začeli ze v sredo. Ta dan so se nadaljevala pogajanja za mir v Angoli.	.
Jana Petkovšek
SVET
Sobota, 27. marca 1993
SRBIJA / PROTESTI DELAVCEV
GRČIJA - MAKEDONIJA
NOVICE
Srbski režim organiziral stavko proti samemu sebi
Neodvisni sindikati ne želijo sodelovati v tej zrežirani farsi
Micotakis za kompromis
Opozicija trdi, da gre za poraz grške diplomacije
Žarko Rajkovič in Reuter
BEOGRAD - V Srbiji ie vladajoča Socialistična stranka organizirala stavko proti sami sebi! V četrtek so namreč po sredstvih javnega obveščanja obvestili ljudi, da v petek ne bodo vozili avtobusi mestnega Potniškega prometa, zaustavljen bo tudi železniški promet. Prav tako bodo zaprte tudi šo-le in pekarne, zdravstvene ustanove pa bodo poskrbele samo za uujne primere.
Celotno stavko je organiziral državni sindikat, ki ga plačuje srbska vlada. Prišlo je do paradoksalnega položaja: srbski vladi njen lastni sindikat grozi, da bodo delavci prenehali delati, če vlada ne misli Uskladiti višine plač z rastjo cen. Velika večina srbskih delavcev tako ali tako nič ne dela, Sai naj bi v srbski indu-striji delalo samo še 30 odstotkov od prejšnjega Števila zaposlenih.
Delavci prejemajo tako imenovani zajamče-Ui osebni dohodek, ki znaša 10 nemških mark Ua mesec, približno 400-odstotna mesečna Uiflacija pa iz meseca v ^esec bistveno znižuje Njegovo realno vrednost. Njihovo nezadovoljstvo in protesti tra-
jajo že mesece, vendar brez uspeha.
Zdaj se je vladajoči režim odločil, da bo obrnil delavsko nezadovoljstvo v svoj prid in zato zadolžil svoj sindikat, naj organizira »stavko«. Igra je pravzaprav zelo prozorna in ne preveč zapletena: izpolnili bodo vse zahteve stavkajočih in delavci bodo dobili dvakrat višje plače, predvsem pa bo vlada imela v rokah dobrodošel izgovor za uvedbo živilskih bonov za osnovne življenjske potrebščine.
Seveda v Srbiji obstajajo tudi resnični neodvisni sindikati, ki so se distancirali od te neokusne farse, katere izključni namen je podaljšati življenje boljše-viskemu režimu pod vodstvom Slobodana Miloševiča.
Predsednik enega od teh sindikatov je ob tem izjavil, da gre pri vsem skupaj za sprevrženo logiko: stavkajo tisti, ki nimajo razloga za kakršnokoli stavko, saj nič ne delajo, torej zahtevajo povišanje osebnih dohodkov za svoje očitno nedelo. Neodvisni sindikati zato napovedujejo neusmiljeno vojno takim Potemkinovim stavkam.
Včerajšnjo stavko beograjskih delavcev je organiziral Miloševičev režim. Na sliki demonstracije opozicije marca 1991. (FOTO: TRIO)
ATENE - Grška vlada pripravlja odgovor na načrt makedonskega vstopa v ZN, pri čemer skuša preprečiti večjo notranjo krizo. Ob hudih, skrajno nacionalističnih napadih, si premier Micotakis, ki je naklonjen kompromisu v zvezi z vprašanjem Makedonije, prizadeva pridobiti tako mnenja poslancev kakor tudi javno mnenje. V petek je zaprosil predsednika vlade Caramanli-sa, naj skliče izredno sejo vodij strank, da bi uskladili dokončno besedilo odgovora Grčije VS v zvezi s sprejemom Makedonije v ZN.
V noči od srede na četrtek je Makedonija uradno sprejela načrt, ki so ga predlagale Francija, Španija in Velika Britanija. Načrt predvideva vstop v članstvo ZN pod začasnim imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, kasneje pa arbitražo, s pomočjo katere bi odločili o dokončnem imenu, ki bi ga morali sprejeti obe strani. Vodja socialistične opozicije Andreas Papandreu je znova zavrnil svojo udeležbo na takšnem sestanku, saj bi po njegovem s tem »še poglobil resnost grškega diplomatskega poraza, ki se kaže v vse večjem popuščanju«.
Parlamentarna skupina konservativne stranke nove demokracije naj bi se v zvezi s tem vprašanjem
sestala v soboto. Premier si želi proste roke za nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za rešitev problema. Grški minister za tisk in informacije An-drianopulos je v petek izjavil, da načrt VS predvideva posredovanje po sprejemu Makedonije v ZN, in ne arbitraže. Kot poročajo evropski diplomatski viri v Atenah, je ta izjava »korak nazaj v primerjavi z zamislimi, ki so jih v Grčiji doslej razglašali v zvezi z mednarodno arbitražo, na katero naj bi pristali obe strani«. Poleg tega se je v petek začela nova sodna obravnava zoper pet vojaških osebnosti s skrajne levice, ki so obtožene, da so izdale in razpečevale spis o makedonskem vprašanju, ki je v popolnem nasprotju z uradnim grškim stališčem.
Obtoženi, ki so člani Organizacije socialistične revolucije se bodo morali zagovarjati zoper obtožbe o razširjanju lažnih novic za spodbujanje nacionalnega razkola in zaradi spodkopavanja prijateljskih vezi Grčije s sosednjimi deželami. Pet anti-nacionalističnih vojaških osebnosti in šest osebnosti skrajne levice, ki so zahtevali priznanje Makedonije, je bilo že obtoženih januarja 1992 na zaporne kazni od 6 mesecev in pol do 19 mesecev.
(AFP)
Eksplozija v Pančevu
BEOGRAD - V eksploziji v poslopju občine v Pančevu, 15 kilometrov severovzhodno od Beograda, je bila ubita ena oseba, sedemnajst pa je bilo ranjenih, od tega šest teže. Predstavnik občinskega preiskovalnega sodišča je izjavil, da je do eksplozije po vsej verjetnosti prišlo zaradi uhajanja plina, ne izključujejo pa tudi možnosti, da gre za zločin iz političnih motivov. (AFP)
Finančna pomoč za Romunijo
BUKAREŠTA - Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) bo Romuniji pomagala pri obnovi infrastrukturnih objektov in industrije, je izjavil predsednik banke Jacques Attali, ki je na uradnem obisku v Bukarešti. V Romuniji se je Attali pogovarjal z romunskim premierom Vaca-rioujem in predsednikom republike Iliescujem. Attali je svojim romunskim sogovornikom obljubil posojila z nizkimi obrestmi, ki naj bi Romuniji pomagala prestrukturirati gospodarstvo in ga prilagoditi tržnemu sistemu. (Reuter)
Albanci se hočejo znebiti bunkerjev
TIRANA - Albanski obrambni minister Safet Zulali je izjavil, da želi Albanija porušiti približno 300.000 bunkerjev iz obdobja Enverja Hoxhe, ki so raztreseni po vsej Albaniji. Zulali je povabil tuja podjetja, naj njegovi državi pri tem pomagajo. Albanci nameravajo material, ki ga bodo pridobili iz porušenih bunkerjev, porabiti v gradbeni industriji. (Morel)
SRBIJA / NARAŠČANJE SIVE EKONOMIJE
Na robu preživetja tri četrtine ljudi
Zoran Jelicič / Beograd
Beograd - stroko-
ynjaki Jugoslovanskega lrištituta za statistiko so Prišli do osupljivega odkritja: lani je siva ekonomija narasla na 41, 7 odstotka registriranega družbenega proizvoda te države- Leta 1991 je bil de-62 sive ekonomije 31 odstotkov, 10 let prej 20 odstotkov družbenega proi-zy°da, tako da je naraščanje nadvse očitno in prepričljivo. Odtod tudi oce-n?’ da bo v nespremenjeni domačih in tujih raketah siva ekonomija Presegla polovico legal-ne8a družbenega proizvo-a še pred koncem tega leta.
Strogo vzeto, ni nobe-ne države na svetu brez nekakšne oblike neregu-arnega gospodarstva, saj med sivo ekonomijo uvr-
ščajo tudi popravila v domači hiši ali stanovanju, servisiranje avtomobilov ipd. A zdaj se je siva ekonomija v ZR Jugoslaviji tako razmahnila, da jo je težko ločiti od klasičnega gospodarskega kriminala. Ali so na primer prihodki od množičnih posekov v državnih in zasebnih gozdovih lopovščina ali siva ekonomija? Kaj je s tihotapstvom in s preprodajo blaga in denarja, kaj je z izmikanjem davčnim obveznostim, kako obravnavati nedovoljeno gradnjo ali prisvajanje in izdajanje skupnih prostorov v družbenih stavbah v zakup...
Ni dvoma, da sta vojna in blokada jugoslovan-
skega gospodarstva vplivala na hitro rast nelegalne ekonomije, tako neposredno kot tudi posredno. V prvem primeru gre za izvoz in uvoz, ki je prepovedan, razen za hrano in zdravila. Posredne spodbude za sivo ekonomijo prihajajo predvsem iz zloma nacionalnega gospodarstva in iz o siromašenj a prebivalstva.
Glavne tokove natančno ponazarja odnos prebivalstva do nacionalne valute, saj je to hkrati tudi zanesljiv kazalec zaupanja v vladajoči režim in njegovo politiko. Sredi 80. let je prebivalstvo nekdanje Jugoslavije svoje skupne prihodke razporejalo tako, da so bile
štiri petine v dinarjih, ena petina pa v konvertibilnih valutah. Zdaj je ta odnos ravno nasproten, botrovala pa sta mu ne samo nezaupanje v državne banke, ampak tudi hiperinflacija. Pritisk na dinar je tolikšen, da plače niso več poglavitni vir skupnih prihodkov prebivalstva. Lani je bil delež plač samo še 28, 6 odstotka skupnih prihodkov, poglaviten vir pa so bili prihodki iz neto obresti in neto deviznega priliva - skoraj 45 odstotkov skupnih prihodkov!
Država spodbuja razcvet sive ekonomije tako s svojo politiko kakor tudi z inflacijskim financiranjem proračuna. Res je, da je po eni strani to tudi posledica ekspanzije sive ekonomije, ker nelegalno gospodarjenje državno blagajno pušča brez znatnega deleža davkov. Vlada se zato brani z višjim obdavčevanjem regularnega dela gospodarstva in z vse večjo denarno emisijo, ki je brez pokritja.
Najvišjo ceno plačujejo ljudje s srednjim in nižjim standardom. Prihodki prebivalcev iz pokojnin, invalidnin in socialnega varstva so se tako lani v primerjavi s predlanskim letom, čeprav se je povečalo število upokojencev, socialno ogroženih in zlasti beguncev, drastično zmanjšali. Strokovnjaki Inštituta za statistiko ocenjujejo, da živi tri četrtine prebivalstva pod mejo oziroma na meji eksistenčnega minimuma. Ta sloj v nerazvitem delu Azije zajema 49 odstotkov prebivalstva in v latinskoameriških državah pa 26 odstotkov.
Stopil sem v modri tramvaj in ugotovil, da nekaj ni bilo v redu. Smrdelo je po kislem, bruhanju. Potniki so se stiskali v zadnjem delu tramvaja in čakali, da se bo ustavil, da bodo lahko planili na svež zrak. Nekdo je vprašal, kaj se je zgodilo. Voznik je bentil: »Vstopil je potnik in vprašal, ali lahko odloži kilogram ali dva fižola. Rekel sem mu, da lahko, in on je bruhnil v kot in po sedežih...« Potnica s frizuro a la Ksenja Urli-čič je cinično pripomnila: »Zakaj pa ste mu dovolili? Rekli bi ne in človek bi ta prekleti fižol odložil kje drugje!« Ko se je tramvaj ustavil, smo se izsuli iz njega. Pridružil sem se članom novinarske redakcije, ki se je prepirala že med vožnjo. Bleda novinarka je za točilni-kom ponovila »Ste videli ta pogreb? Človek ubije dve nedolžni osebi in postane junak tedna, borec v prometni nesreči...« Kolega s kozjo bradico je poskočil: »Dovolj imam tega zaje-bavanja. Ti kar naprej vidiš stvari drugačne, antihrvaške!« Dekle je še bolj prebledelo. »Jaz nisem Hrvatica? Iz Posavine smo pravi, ortodoksni domoljubi!« Človek je izpil svojo ložo. »Tebi nič ni všeč. Pizdiš tudi na Sarini-ča«. Zenska je požrla očitek, srebnila pijačo. »Ostal je v vladi, kar pomeni, da nas bo vse zacementiral v siromaštvo. Ne vem, kako je vam, toda meni je izbil poslednji dinar iz Ze-
M O D R
umi
Smrad v tramvaju, standard na psu, da o fižolu ne govorimo
pa!« Novinar, ki je šepal, se je vtaknil v pogovor. »Mi bomo ostali tukaj kot pokveke, drugi pa bodo odšli. Poznam mnogo mladih ljudi, ki so takoj pripravljeni oditi - v tujino!« Vključil sem se v pogovor. »Prebral sem, da ste lani izgubili dvesto osem vrhunskih znanstvenikov, strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev. Vsi so dobili delo v tujini...« Kozja bradica je zadrhtela. »Pa kaj potem? Prišli bodo novi, mlajši kadri«. Novinar, ki je pisal tudi pesmi, je vprašal: »Od kod? S fronte?« Druga novinarka je skušala zasukati pogovor drugam. »Razmišljam o tem nesrečnem grahu, o hrani siromakov. V naši menzi je porcija dva tisoč dinarjev. Na mesec je to šestdeset tisoč, pol plače...« Novinarka, ki je imela doma instrukcije iz angleščine, je dodala: »Predrago. Pri nas so kisla pljučka po tisoč petsto«. Ko je to rekla, je prebledela. »Grah je posledica nizkega standarda. Zadnjič smo v Blatu dobili dunajski zrezek za tri tisočake. V Obrtniškem domu pa je bil po sedem tisoč...« Druga novinarka je pri-
Branko Šomen / Zagreb
pomnila, kako že mesec ni bila v lokalu. Z dvesto markami na mesec si ne more privoščiti ne časopisov ne kina, ne nogavic ne spomladanskega plašča. »Meni so zadnjič v tramvaju
ukradli uro«. Novinar s kozjo bradico je takoj dodal: »Seveda, ko pa si dovolila, da se je baraba prislonil k tvojemu osamljenemu telesu. Ti si mislila na seks, on pa na omego«. Zasmejali
Foto: Romeo Ibriševič
smo se. »To res ni tragedija,« je dodal šepa-vec, »ste brali, kako je človek ustrelil v tramvaju človeka? V Osijeku«. Prebrali smo. »-Med vojno je nekdo streljal v Zagrebu iz avtomobila v tramvaj...« Tudi to smo preživeli. »Življenje je polno presenečenj. Ko je Tudman rekel, da se je vojna končala, smo ugotovili, da nam je prinesla zmaga polno nepotrebnih stvari. Mi živimo brez sankcij enako slabo kot oni s sankcijami... V lokal je zapeljal invalid na vozičku. Brez nog. Novinar s kozjo bradico je hotel predstaviti človeka kot hrvaškega domoljuba, zato ga je samozavestno vprašal: »Vukovar 91?« Invalid ga je čudno pogledal, nekaj trenutkov razmišljal, nato pa rekel: »Ne. Tramvaj 88!« Vsi smo se obrnili in se zagledali na ulico. Kozje-bradec je ostal brez besed. Njegov domoljubni koncept je padel v vodo. Invalid se je odpeljal v kot bistroja, jaz sem naročil pijačo, novinarki je postalo slabo, zapodila se je skozi vrata. »Stavim, da je odšla bruhat,« je rekel sepa-vec. Stavili smo. Ko se je vrnila, je sama priznala. »Pljučka v omaki«. Njena kolegica je pripomnila: »Po tisoč pet sto..,.« Kozjebradec je zaklel in nas poslal nekam daleč, v imaginarnost. V žepu sem imel letalsko vozovnico za Hollywood. Zal je bila vozovnica z natančno določenim datumom. In povratna.
SLOVENIJA
Sobota, 27. marca 1993
DRŽAVNI ZBOR / KONČANO ŠTIRIDNEVNO ZASEDANJE
VLADNA KOALICIJA / KADROVANJE
Herman Rigelnik: »Ali je bila osamosvojitev le trenutni vzgib!?«
»Razrahljana« intervencija - Nižje plače poslancev - Povrniti zaupanje v sistem
Ivanka Mihelčič, Majda Vukelič
LJUBLJANA - Državni zbor je včeraj končal štiridnevno marčno zasedanje. Dogodek, ki je nekako zaznamoval včerajšnji dan, je bil nastop predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika po sprejetju predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zamrzovanju plač in pred sprejemom dodatnega sklepa zbora o nadaljnjem 20-odstotnem znižanju poslanskih plač.
Herman Rigelnik je želel pojasniti svoje glasovanje za sprejem tega sklepa. V zvezi s tem je dejal, da njegov razmislek temelji na spoznanju, da smo prišli v tisto razvojno fazo, ki pomeni prelom z dosedanjo prakso in ki hkrati pomeni nujno zategovanje pasu, da bi si odprli nove razvojne možnosti, kjer bo prostor za gospodarjenje namenjen sposobnim in znanim lastnikom. »Odgovornost poslancev v državnem zboru je ogromna. Ogromna je tudi odgovornost vlade. In ogromna je odgovornost vseh naSih drugih novih institucij sistema, da ustvarimo razmere za nov gospodarski vzpon,« je dejal Rigelnik.
Opozoril je tudi na stvarnost, ki je kruta in ne izbira po željah, temveč po dejanjih, po sposobnosti ohraniti se na trgu. Kaže, da tega vsi nismo pripra-
vljeni enako sprejeti, je dejal Rigelnik. Zato se je vprašal: »Ali je bil osamosvojitveni zagon res le trenutni vzgib, brez poznavanja posledic in novih težkih obveznosti? Ali res nismo znali pravilno oceniti, kaj pomeni izguba stalnih trgov, kolikšna je cena prestrukturiranja, koliko več naporov bo potrebno, da ujamemo korak z razvitimi gospodarstvi? In tudi koliko odpovedovanj? Moj odgovor je, da smo nekaj pričakovali, vendar kaže, da je večina ljudi pričakovala nekaj drugega.« Rigelnik je menil, da je ugled institucij sistema krepko načet. Ostro je nastopil proti kupovanju lažne blaginje s strani države, kar demobilizira, namesto da usmerja v iskanje boljšega. Zavzel se je za javnost plač in pojasnil, zakaj se mu zdi smotrno, da bo država kot »lastnik« Se nekaj časa interventno posegala v gospodarsko dogajanje. Predvsem zato, ker se Stroški dela glede na produktivnost čezmerno povečujejo, ker je treba sankcionirati kolektivne pogodbe, ker je treba ohraniti delovna mesta, umirjati in nadzirati inflacijo. Navsezadnje zato, ker ne smemo in ne moremo porabiti več, kot ustvarimo. Porabiti moramo celo manj. »In če je to
pot, da odpravimo indoktrinacijo ljudi zoper institucije oblasti, potem moramo po tej poti tudi mi, poslanci,« je med drugim dejal Herman Rigelnik.
Za Rigelnikom ni govoril nihče. Izid glasovanja za znižanje poslanskih plač (le pet poslancev je bilo proti) je bil več kot zgovoren. Napetost, ki smo ji bili priče prejšnji večer, je izginila, poslanci pa so nadaljevali delo s preostalimi točkami dnevnega reda. Tako so med drugim sprejeli predloge za izdajo zakonov o visokem šolstvu in o varuhu človekovih pravic, po daljši razpravi pa so soglašali tudi s spremembami zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki ga poznamo kot moratorij na rušenje črnih gradenj v Sloveniji. Vladi so naložili, da v treh mesecih pripravi nov zakon s tega področja. Med sprejetimi osnutki zakonov kaže omeniti tudi zakon o pravicah tujcev do nepremičnin. Odločanje o zaprosilu pravosodnih organov za uvedbo in nadaljevanje kazenskih postopkov zoper poslanca Zmaga Jelinčiča pa so preložili na aprilsko zasedanje zbora, ko naj bi opravili celovito razpravo o poslanski imuniteti.
Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik (Foto: Jože Suhadolnik /TRIO)
Tajno društvo slovenska vlada
Vsi politični spori se razčiščujejo v vladi -Bo Miha Brejc novi direktor RTV Slovenija?
Tanja Starič
LJUBLJANA - V bolje obveščenem delu javnosti prevladuje prepričanje, da so se konflikti, ki smo jih v prejšnjem mandatu lahko spremljali v parlamentu, zdaj preselili za tesno zaprta vrata vladnih dvoran. Parlamentarna opozicija je šibka, stranke, ki jo sestavljajo, pa težko sodelujejo med sabo (npr. demokrati z nacionalno ali ljudsko stranko). Vendar se ta opozicija na sejah zbora srečuje z dokaj trdnim blokom pozicijskih strank, ki svoje (številne?) konflikte in napetosti razčiščujejo (in zgladijo) že za zaprtimi vrati vladnih zasedanj. Zato so parlamentarne seje nenadoma postale dolgočasne, dejanska razmerja sil pa nerazpoznavna in zabrisana.
Iz informacij, ki »kapljajo« iz vladnih kabinetov, je mogoče razbrati, da so usklajevanja v vladi hudo naporna zadeva. To velja zlasti za gospodarske resorje, ki so najbolj izpostavljeni. Razlike v mnenjih ministrov Maksa Tajnikarja in Davorina Kračuna so, denimo, znane še iz časov prejšnje vlade. Zato je bilo po imenovanju nove vlade precej ugibanj o tem, kdo bo nado-
mestil Hermana Rigelnika na mestu »prvega človeka« za gospodarstvo v vladni ekipi. Kaže, da je to funkcijo prevzel kar predsednik vlade, ki naj bi si že začel oblikovati nov krog svetovalcev. Tudi to nekaterim ministrom seveda ni najbolj po volji; včasih naj bi se počutili odrinjeni od glavnih centrov odločanja.
Iz vladnih krogov Se vedno prihajajo govorice o morebitnih zamenjavah v vladni ekipi. Na prvem mestu je Se vedno ministrica za delo, za katero naj bi potihem našli »rezervno ime« v Združeni listi. ZL Spekulacije te vrste odločno zanika.
Kadrovanje pa lahko v vladni koaliciji povzroči precej težav. Kot kaže, stranke vendarle niso tako natančno določile delitve interesnih področij, kot je kazalo ob podpisu koalicijske pogodbe. Nekaj zamer med liberalnimi in krščanskimi demokrati bo očitno povzročilo že imenovanje direktorja Službe družbenega knjigovodstva (liberalni demokrati so podprli Romano Logar, krščanski demokrati pa so predlagali svojega kandidata). Prav tako Se vedno niso
Miha Brejc (Foto:TRIO)
dokončno dogovorjeni o »interesni« delitvi v drugih javnih službah in zavodih, na primer RTV. Na zadnji razpis za mesto generalnega direktorja RTV vladna koalicija ni predlagala svojega kandidata, čeprav to mesto zagotovo zanima krščanske in liberalne demokrate. Nasi viri sicer navajajo, da naj bi se na razpis za novega generalnega direktorja prijavil nihče drug kot dosedanji vodja Varnostno-informativne službe Miha Brejc. To bi posredno pomenilo, da bodo v igro za odločilni vpliv na državni televiziji močno vmešani tudi demokrati.
Romana Logar -nova direktorica SDK
Državni zbor je včeraj nje ni bilo lahko, saj so med drugim z večino gla- poslanci (zlasti iz vrst sov imenoval Romano ljudske stranke in kr-Logar za novo direktorico ščanskih demokratov) Službe družbenega knji- nastopili dokaj ostro, govodstva. To imenova- predvsem pa so zahtevali
Romana Logar (Foto: Aleš Pavletič/TRIO)
odložitev odločanja na aprilsko sejo. Poslanci SKD so dopovedovali, da je bilo za kadrovanje nekoliko premalo časa, poslanci ljudske stranke pa so menili, da je bila Logarjeva v funkciji dosedanje namestnice direktorja SDK dokaj sporna oseba. Zahtevali so odgovore na vprašanja, kako je potekalo posodabljanje plačilnega prometa, izbira poslovnih partnerjev, kakšni so bili odnosi v SDK... Logarjevo je branil dosedanji direktor SDK Igor Omerza, na njeno strokovnost pa so »prisegali« tudi nekateri poslanci LDS in ZL. Ob tem so opozorili tudi na njeno nestrankarsko pripadnost, kar je za institucijo, kot je SDK, izjemno pomembno, in na politično pripadnost njenih protikandidatov za to funkcijo,, socialdemo-kratinje Marije Lončar in narodnega demokrata Matjaža Jevševarja.
Omogočiti dvig odkupnih cen
LJUBLJANA - Na predlog ljudske stranke so poslanci državnega zbora včeraj razpravljali o problematiki kmetijstva, s katero se je v četrtek ukvarjala tudi slovenska vlada in ocenila, da je ta panoga v vedno slabSem položaju, kar se kaže predvsem v zmanjšani pridelavi. Cene kmetijskih pridelkov v zadnjih desetih letih Se nikoli niso bile tako nizke. Samo lani so padle za več kot deset odstotkov, je pojasnila vlada.
Med odmorom se je sestal parlamentarni odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je sprejel vladno informacijo o ekonomskem položaju kmetijstva in podprl vladne ukrepe, toda le kot prvi korak za reševanje težavnega položaja kmetijstva.
V razpravi so poslanci SLS poudarili, da razprave ne bi smeli razumeti, kot da kmečki lobi spet nekaj izsiljuje, saj so razmere dejan-
sko skrb zbujajoče. Kar je pred dvema dnevoma sklenila vlada, je Ivan Oman ocenil le kot začetek reševanja kmetijskih vprašanj in dejal, da bo predlagal odstop ministra za kmetijstvo Jožeta Osterca, če ne bodo sledili novi ukrepi. Na predlog odbora za kmetijstvo in gozdarstvo je državni zbor sklenil, naj vlada do proračunske razprave, ki bo v začetku aprila, pripravi ukrepe, ki bodo omogočili dvig odkupnih cen do 80 odstotkov proizvodnih stroškov mleka in mladega pitanega goveda, s čimer pa ne sme povzročiti bistvenega dviga prodajnih cen na drobno. Vladi je še naložil, da že sprejete ukrepe dopolni s tistimi, ki bodo onemogočili neupravičen dvig prodajnih cen na drobno. V aprilu bodo poslanci obravnavali strategijo razvoja kmetijstva in zakon o posebnih dajatvah pri uvozu kmetijskih pridelkov. (M.V.)
SINDIKATI / ODMEV
PO SLOVENSKO - ITALIJANSKIH POGOVORIH
Stavka gre v pozabo
Mija Gačnik
LJUBLJANA - Sindikati so se v tem tednu Se za korak oddaljili od splošne stavke. Postajajo vse tišji in razmišljajo, kako bi ljudi prepričali, da delujejo konstruktivno. V ZSSS so se zato odločili, da bodo v prihodnje večji poudarek namenih varstvu pri delu. »V ihti za ohranjanje delovnih mest in boju proti zamrznitvi plač smo na to skoraj pozabili,« priznava Dušan Semolič. Zato v naslednjem tednu pripravljajo strokovni posvet, kasneje pa bo sledila konkretna akcija. Semolič meni, da je očitno, da so sindikati končno postali partnerji. Spominja se časov, ko so lahko v sindikatih govorili karkoli, pa jim nihče ni prisluhnil. »Res da smo neprijetni partnerji, zato tudi ta občutljivost in napadi na sindikate.« Semolič očita Ri-
gelniku in Drnovšku,
čeS da jim na neposrednih dogovorih nista povedala vseh pripomb. »To, kar se zdaj govori, je politika v funkciji obračuna s sindikati.«
France Tomšič (Neodvisnost - KNSS)
Včerajšnjo Rigelnikovo izjavo, da naj si sindikati prizadevajo za vzpostavitev trajnih mehanizmov v ekonomski politiki za odpiranje novih delovnih mest, komentira takole: »Sindikati nimamo Sest tisoč zaposlenih svetovalcev, da bi skrbeli za to, kar naj bi oni.« Glede splošne stavke Tomšič pravi, da sicer Se čakajo, kaj bo naredila vlada, vendar je čutiti, da so si čedalje bliže. Koordinacija vseh sindikatov podpisnikov aneksa je napovedana za naslednji teden, tedaj pa naj bi tudi ocenili, ah so takojšnji ukrepi in nadaljnji koraki sploh potrebni.
Tomšič tudi meni, da bi morali sindikati podpisati memorandum, »papir, ki bi vlado spominjal na to, kar nam je obljubila na srečanju«. Ta bi vseboval datum, do katerega se vlada obveže, da bo sprejela delovnopravno zakonodajo, zakon o soupravljanju in zakon o gospodarskih družbah.
Srečanje v ozračju zavračanja izsiljevanj
Vrsto predpisov bo treba aktualizirati, druga na novo napisati
LJUBLJANA - Splošne
Bogo Samsa
sodbe o četrtkovih pogovorih v Rimu so dokaj umirjene: soočenja ni bilo, nekatere stvari pa so se razčistile. Italija trdi, da podpisa pogodb med Slovenijo in Evropsko skupnostjo ne bo preprečevala ah zavlačevala. Italijanska pogajalska skupina se je obvezala, da bo prihodnji teden sprejela predstavnike slovenske manjšine, Se vedno pa vztraja pri zakonskem predlogu Macanico, ki je za manjšino nesprejemljiv.
Za četrtkove pogovore so značilna Stališča slovenskega parlamenta in odločno zavračanje izsiljevanj. Niso se dogovorih za seznam vprašanj, ki jih je treba rešiti, sporazumeli so se le, da bodo pogovore nadaljevali v Slove-
niji, in sicer na gradu Str-mol.
Medsebojno veljavnih dogovorov niso aktualizirali. Po slovenski osamosvojitvi so namreč ugotovili, da so pravni odnosi med Slovenijo in Italijo neurejeni. Italija in Jugoslavija sta od leta 1920 podpisali kar 106 pogodb, dogovorov in raznih aktov. Slovenija ni imela besedil teh dokumentov. Ostali so v Beogradu. S pomočjo italijanskega zunanjega ministrstva so se pravniki prebili skozi pravi pragozd določil in ugotovili, da jih je 49 Se vedno veljavnih, pomembnih za obe strani. Veljavnost so uredili na preprost način, to je z
izmenjavo not, ki jih je Italija objavila v Uradnem listu. Zdaj je treba dokumente aktualizirati, nekatere celo napisati na novo.
Za Slovenijo je pravno nesporno urejena lastnina beguncev s sporazumom, podpisanim 18. februarja 1983. Sporazum določa odškodnino v višini 110 milijonov dolarjev, od katerih je dva obroka za leti 1990 in 1991 odplačala SFRJ. Za lansko in letošnje leto je zunanje ministrstvo predlagalo, da Slovenija vplača predplačilo italijanskemu zakladnemu ministrstvu za njen delež, saj naj bi drugi del poravnala Hrvaška. Toda slo-
venska vlada je oporekala, češ da se s tem lahko povzroči verižno reakcijo vseh slovenskih dolgov, ki bi izhajati iz sukcesije. Odprto je tudi zelo zapleteno vprašanje bremena Slovenije in Hrvaške. Načeloma naj bi veljalo razmerje 2 : 1, vendar bo to predmet dolgotrajnih pogajanj s Hrvaško.
Naša država se je za pogajanja dobro pripravila. Posvetovala se je s strokovnjaki in s predstavniki slovenske in italijanske manjšine ter obmejnih občin. O tem je obsežno razpravljal parlament. Izdelali so že osnutke dvostranskih pogodb o zaščiti slovenske in italijanske manjšine in osnutek dvostranske pogodbe s Hrvaško o zaščiti italijanske manjšine.
POJASNILO IVANA KRISTANA
V vasem časopisu ste 20. marca 1993 objavili komentar Nov udarec nacionalni varnosti?. Komentar se sklicuje na poročanje s seje komisije za politični sistem državnega sveta, češ da je komisija predlagala ustanovitev sveta za nacionalno varnost pri predsedniku republike. Ta predlog ocenjujete kot poskus obnove starega vamostno-obvešCe-valnega sistema. Sprašujete se, kdo naj bi bil »naročnik tega projekta« in ali igra komisija »vlogo trojanskega konja«, ki naj bi prek parlamenta izvedel postopno korekcijo starega sistema?
Ugotavljam, da komisija za politični sistem ni dala taksnega predloga in da ga tudi državni svet na predlog komisije za politični sistem ni obravnaval. Komisija za politični sistem je na podlagi razprave na seji državnega sveta 15. januarja 1993 pripravila predlog za spremembo in dopolnitev zakona o vladi Republi-
ke Slovenije. Na seji komisije ni bil sprejet nikakršen predlog za ustanovitev sveta za nacionalno varnost pri predsedniku republike. To torej pomeni, da komisija za politični sistem, ki jo vodim, ni odigrala »vloge trojanskega konja, ki naj bi prek parlamenta izvedla postopno korekcijo starega sistema«.
To je razvidno tudi iz predlogov, ki jih je komisija pripravila za sejo državnega sveta 17. marca 1993, je v obvestilu zapisal dr. Ivan Kristan.
Pojasnilo uredništva
Iz poročila komisije za politični sistem državnega sveta sledi, da so člani komisije glede drugih predlogov za spremembo zakona o vladi, kamor sodi predlog za ustanovitev sveta nacionalne varnosti, menili, da jih ni mogoče urediti s spremembami tega zakona. Ustanovi se lahko z zakonom o obrambi ah pa »naj državni svet predlaga sprejem zakona o svetu za nacionalno varnost (sedež je lahko pri predsedniku republike)«, kot je zapisala služba državnega sveta v gradivu za predlog zakona. Iz magnetograma seje državnega sveta, na kateri so obravnavali predlog sprememb zakona o vladi, pa je razvidno, da so »druge pripombe k zakonu registrirane«, kar po našem mnenju pomeni, da se državni svet ni odpovedal predlogu, naj se sprejme zakon o svetu za nacionalno varnost.
AVSTRIJA / SCHULLER KRITIZIRA LOSCHNAKA
“Avstrijske kapacitete za sprejem beguncev še niso izčrpane! “
Možnosti predvsem na javnem sektorju
Igor Schellander
DUNAJ / SESTANEK V PARLAMENTU
Južna Tirolska ostaja osrednja tema avstrijske politike!
Pogoji za sklenitev prijateljske pogodbe
Zunanji minister Mock in predsednik SVP Brugger
DUNAJ - Predsednik avstrijske Karitas Helmut Schuller (v februarji je bil predstavljen bralkam in bralcem Republike v obširnem pogovoru) je kritiziral napoved avstrijskega notranjega ministra Franza Loschnaka, da Avstrija ne bo veC sprejemala vojnih beguncev iz območja bivše Jugoslavije. Kot smo poročali, je Loschnak to izjavil po torkovem delovnem sestanku s slovenskim kolegom Ivom Bizjakom v Globasnici na avstrijskem Koroškem.
Schuller pravi, da primerjava med Slovenijo in Avstrijo za utemeljitev Loschnakove drže ni do-Pustljiva: Slovenija z dvema milijonama prebival-cev je sprejela 70.000, Avstrija s svojimi skoraj osmimi milijoni prebival-cev pa samo 60.000 beguncev. Avstrijske kapa-oitete za preskrbo večjega Števila beguncev še niso izčrpane, zlasti kar zadeva možnosti javnega sektorja.
Schiiller s tem v zvezi navaja aktualne podatke z marca, po katerih je 33.924 beguncev nastanjenih v privatnih bivališčih in samo 12.000 v davnih, državnih) ma-s°Vnih kvartirjih.
Predsednik avstrijske Karitasa je hkrati pou-
daril, da je vrsta problemov pri obravnavanju problema beguncev v Avstriji domačega izvora, saj do zdaj niso bile uresničene in izvedene najosnovnejše napovedi o integraciji in posebnih ukrepih, Kot primer je Helmut Schiiller navedel pogojena delovna dovoljenja za begunce. Prav tako je direktor avstrijske Karitas kritiziral držo ostalih evropskih držav, ki niso pripravljene pomagati pri sprejemanju in preskrbi vojnih beguncev iz teritorija bivše Jugoslavije. To je kapitulacija
samovzane humanitarne Evrope, tako Schiiller v svojem pozivu avstrijskim politikom, vendar to za Avstrijo ne sme biti vzrok, da se odpove pomoči ljudem, ki jo res potrebujejo in zaslužijo.
Da kapacitete za sprej-manje beguncev, predvsem na javnem sektorju, še niso popolnoma izčrpane, dokazujejo tudi trditve vidnih politikov iz drugih zveznih dežel, predvsem v zahodnji Avstriji. Največ prostih mest je na Tirolskem in na Pre-darlskem.
Sto
prostih
mest
pri
Karitas
Ivan Lukan
CELOVEC - K aktualni diskusiji o možnostih namestitve nadaljnjih beguncev iz BiH na Koroškem se je včeraj oglasil tudi direktor koroške Karitas Viktor Omelko. Dejal je, da ima samo koroška Karitas kapaciteto za namestitev nadaljnjih sto beguncev, in sicer v Marijanišču v Celovcu in v mladinskem domu na Flattnitz. Prepričan pa da je, da se bodo našli tudi še druge proste kapacitete, tako da ni moč govoriti o tem, da so v Avstrija oz. na Koroškem vse možnosti že izčrpane.
Omelko je hkrati poudaril, da je koroško prebivalstvo v letu 1992 za dobrodelne namene darovalo za 6, 2 odstotka več kot leto prej, kar je razvidno iz letnega obračuna koroške Karitas. Letni račun za leto 1992 je znašal 42,8 milijona šilingov, težišča pa so bili poleg oskrbe beguncev še izgradnja otroških vrtcev, oskrba starejših ljudi ter pomoč	brez-
poselnim.
Igor Schellander
DUNAJ - V veliki dvorani ministrskega sveta so včeraj potekali - že drugič v takem okviru - južnoti-rolski pogovori. Poleg klubskih predsednikov avstrijskih	par-
lamentarnih strank so se pri Aloisu Mocku in uradnikih zunanjega ministrstva sestali tirolski deželni glavar Partl, predsednik Južnotirolske ljudske stranke (SVP) Siegfried Brugger in bivši južnotirolski deželni glavar Silvius Magnago.
Beseda je tekla o perspektivah južnotirolske politike v obdobju po paketu, avstrijski-italjan-skih bilateralnih odnosih in načrtovani prijateljski pogodbi med obema državama, a tudi o notranjepolitični krizi v Italiji in o italjansko-sloven-ski razpravi o Osimskem sporazumu.
Zunanji minister Mock je na tiskovni konferenci izpostavil pomen južno-tirolskega vprašanja, ki je za avstrijsko politiko "slej ko prej eno izmed bistvenih težišč”. Načelo subsidiarnosti, kot je predvideno v okviru evropske integracije, naj bi po ministrovih besedah v bodočih odnosih med Rimom, Boznom in Dunajem igralo veliko vlogo. Do sklepa prijateljske pogodbe med Avstrijo in
Italijo bo še nekaj časa trajalo, tako Mock, saj gre v nasprotju z drugimi sporazumi za "zelo sub-stančno pogodbo”. Ne nazadnje Avstrijci še čakajo na pristanek Rima na tako imenovani 'pravosodni paket’, s katerim naj bi bile izpolnjene Zelje Južnih Tirolcev v zvezi s pomilostitvijo in vrnitvijo vseh državljanskih pravic nekdanjim južnotirolskim aktivistom, ki so povečini že vsi odsedeli svoje kazni v italjanskih zaporih. Brugger in SVP stal glede prijateljske pogodbe med Italijo in Avstrijo izpo-stavla naslednje - od avstrijske vlade tudi na-splošno sprejete - predpogoje:
1) avstrijski status kot
zaščitna sila Južnih Tirolcev mora biti jasno izpostavljen;
2)	mednarodna pogodba in južnotirolskega paketa o avtonomiji mora biti mednarodno zasidrana, prav tako tudi možnost priziva pred mednarodnim sodiščem v primeru spora;
3)	južnotirolske avtonomija mora biti ustavno utrjena;
4)	potrebna je tudi rešitev vprašanja univerze za Južni Tirol.
Glede situacije v slo-vensko-italijanskih pogovorih o osimskih sporazumih in bilateralnemu sodelovanju je minister Mock dejal, da gre za “normalno razčiščevanje medsebojnih odnosov med dvema državama".
Predsednik avstrijske Karitas Helmut Schuller
NOVICE
Delegacija SŠZ pri Venclju
CELOVEC/LJUBLJANA - Decembra lani izvoljeno novo vodstvo Slovenske športne zveze na Koroškem je sredi tedna sprejel državni sekretar za Slovence po svetu Peter Vendelj. Delegacijo SSZ je vodil novi predsednik Marjan Velik, spremljala sta ga podpredsednik Danilo Prusnik in tajnik Bernard Sadovnik. Tako Vencelj kot tudi predstavnik ministrstva za šport Zoran Verovnik, ki se je udeležil razgovora, sta napovedala, da bosta podprla prizadevanja Slovenske športne zveze in skušala zagotoviti slovenskemu športu na Koroškem ustrezno strokovno in gmotno podporo. Oba sogovornika sta tudi poudarila, da uspehi slovenskih športnikov in ekip na Koroškem zelo odmevajo tudi v Sloveniji.
Prunk predstavil svojo knjigo
TINJE - Bivši minister za Slovence po svetu in znanstvenik Janko Prunk je v domu prosvetu v Tinjah prestavil svojo najnovejšo knjigo z naslovom “Slovenski narodni vzpon". Knjiga, ki je izšla pri Državni zalžbi Slovenije, je pogumni poiskus znanstvene obdelave novejše slovenske zgodovine. Predstavitvi je žal prisostoval majhen krog zainteresiranih koroških Slovencev, za moderacijo in predstavitev avtorja pa je poskrbel Feliks Bister, vodja ekspoziture dunajskega vzhodnoevropskega inštituta v Ljubljani.
Delo za 200 beguncev
CELOVEC - Koroški deželni glavar Christof Zemat-to je včeraj sporočil, da mu je v dogovoru z ministrstvom za socialne zadeve uspelo, da bo Koroški dodeljen poseben kontingent za zaposljitev tujih delavcev. S tem bo mogoče, da bo skoraj 200 beguncem iz Bosne in Hercegovine izstavljeno (sicer omejeno) delovno dovoljenje. Begunci bodo v prvi vrsti pomagali v borbi proti hrošču lubardaju, ki je močno oškodoval koroške gozdove. Begunci bodo posestnikom gozdov pomagali pri odstranitvi oškodovanih dreves. Akcija bo stala okoli 2, 4 milijona šilingov, financirala se pa naj bi iz sredstev deželnega in zveznega proračuna.
Pet koroških poslancev v zveznem zboru
CELOVEC/DUNAJ - Koroška ima odslej pet poslancev v zveznem zboru. Osnova za dodelitev dodatnega poslanca je rezultat popis leta 1991, po katerem je število prebivalstva na Koroškem ponovno naraslo. Poslansko mesto gre na račun vzhodnih zveznih dežel, zasedel pa ga je Hans Ferlitsch, socialdemokratski župan občine Sentštefan v Ziljski dolini. Občina Sentštefan spada še pod območje, kjer živi tudi slovenska narodnostna skupnost.
r-p(OROSKA / GOSPODARSTVO h
Milijardne
investicije
Ivan Lukan/Igor Schellander
CELOVEC - Dežela Koroška bo v letu 1993 irnela na razpolago 3, 4 milijarde šilingov za investicije in gospodarsko pospeševanje. To sta na tiskovni konferenci sporočila namestnik deželnega glavarja Peter Ambrozy in finančni referent dežel-ne vlade Max Rau-mher. Oba socialdemokratska politika sta poudarila, da sta v Pogajanjih z zvezo za Koroško dosegla podvojitev pospeševalnih sredstev.
Investicijska sredstva bodo razdeljena med Fondom za pospeševanje gospodarstva (300 mili-
jonov šilingov), deželno agencijo za ustanavljanje podjetij in udeležb BABEG (30 milijonov), novi industrijski park Euronova v Podkloštru ob tromeji Avstrija-Slove-nija-Italija (30 milijonov), ustanoviteljski center pri Velikovcu (30 milijonov), razne zimskoturistične projekt (220 milijonov, med drugim za Anko-gel, Osojščico in Peco).
Subvencije na bi bila na razpolago tudi za sporne turistične projekte in za (ekološko in ekonomsko) osporava-no izgradnjo gornje Drave s hidroelektrarnami.
DUNAJ / AFERA NORICUM
“Nekaj se je govorilo ob robu kosila../1
Blecha ovrgel trditve?
DUNAJ - Osmi in zaenkrat zadnji dan v sodni razpravi o aferi Noricum: proces se bo nadaljeval v 14 dneh, in tedaj bo prišlo do konfrontacije z bremenilnimi pričami, zlasti z menedžerji in drugimi, ki so že v menedžerskem procesu v isti zadevi izjavljali, da so za ilegalno prodajo orožja Iranu v letu 1985 pravzaprav odgovorni takratni vodilni politiki.
Le-ti se po dveh tednih slej ko prej otepajo vsake krivde in vsakega poprejšnjega znanja o načrtovani ilegalni kupčiji. Državni tožilec
Sittenthaler pa se je včeraj najbolj zapičil v takratnega notranjega ministra Blecho, kateremu je dodatno očitava!, da je tudi v fazi raziskave škandal oviral raziskave. Blecha to vidi drugače. Zanimivo pa je dejstvo, da jena-pol ovrgel dosedanje trditve obtoženih, češ da 11.junija 1985. leta ni prišlo do kriznega sestanka med njim, Si-novvatzom in Gratzom, o zadevi naj bi bili "samo ob robu” govorili pri kosilu po zasedanju strankinega predsedstva, se zdaj spominja Karl Blecha.
Obisk iz daljne Brazilije
AVSTRIJA / PAPIRNA INDUSTRIJA
Papirnici v Halleinu grozi stečaj: nad tisoč uslužbencev brez dela?
CELOVEC - Pri-fiednjo sredo,31. marca, bodo kme-txjski strokovnjaki 8°spodarske zborni-brazilske države "finas Gerais obiskali Zvezno dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu, med tremi leti ustanovljena akademija naj bi služila kot model za ustano-vitev trgvske akacije v tej bra-ziiski državi. Obisk mazilskih strokovnjakov je organiziral Karel Smolle.
SALZBURG - Podjetju Hallein-Papier bi lahko poravnalni postopek spodletel, če ne bo hitro prišlo do ukrepov, opozarja upravitelj v poravnalnem postopku Vav-rovsky. Ponudba o poravnavi 40 odstotkov dolgov naj ne bi bila umestna.
Papirnica v Halleinu se je pred tedni znašla v hudi Krizi, večinski nemški lastnik PWA pa je v nasprotju do manjšinskega avstrijskega lastnika (Bank Austria) namesto predlaganih reševalnih in sanacijskih poskusov uveljavil poravnalni po-
stopek. Podjetje ima obveznosti v višini treh milijard šilingov.
Avstrijski politiki in domači papirni industriji se je PWA močno zamerila, saj so ji napol odtavali, da se misli s pomočjo zakonsko dovoljenega poravnalnega postopka znebiti gospodarskega problema - kriznega podjetja - ter nato v novo ustanovljenemu holdingu prevzeti raz-dolžene preostanke podjetja.
Ce bi v Halleinu ) zdaj prišlo do neizbežnega stečaja papirnice, bi bilo na tisoč uslužbencev brez
dela, avstrijski državni budžet pa bi to bremenilo z najmanj 40 milijonov šilinogv mesečno, ki bi jih morala prispevati iz fonda za brezposelne. V zadnjih dneh je zaradi dramatičnega stanja v papirnici prišlo do več kriznih pogajanj med zastopniki avstrijske papirne industrije in zastopniki zveze, da bi v zadnjem trenutku še preprečili grozeči stečaj in s tem rešili večino delovnih mest v papirnici. Tudi zvezni kancler Vranitzky se je večkrat osebno vključil v pogajanja.
KOROŠKA / PORTRET BERNARDKE INZKO-FINK
“Slovenski slavček11 iz Argentine navdušil Korošce
Bernarda Inzko-Fink bo danes nastopila v Novi Gorici
Alois Angerer
Katoliški dom prosvete v Tinjah ima velike gradbene načrte in je v ta namen vabil na dobrodelni koncert. Pri izberi izvajalca je imelo vodstvo izredno srečno roko, saj je mezzosopranistka Bernarda Inzko-Fink znala navdušiti poslušalce s visoko kakovostjo. Tehnično dovršen glas, ki kaže v nizkih legah posebno nežnost in toploto, je prišel do ozraza v prvem delu, ko je iz velikega repertoarja samospevov izbrala Mozarta, Schuberta in Mahlerja. V drugem delu je blestela argentinska Slovenka, ko je iz srca prepevala slovenske pesmi (Škerjanca in njenega strica Geržiniča), pa malce tude, otožne in ritmično bogate zvoke južnoameriške pampe.
Po koncertu je umetnica v prijetnem pogovoru pripovedovala iz svojega življenja, o koncertni karieri, osebnih željah in o svojih pogledih na slovenstvo. Nekateri se še spomnijo v Sloveniji, da je pred vojno nastopal kvartet Fink: Bemardkin oče in tri tete. Vsi so se kot mnogi drugi po vojni izselili v Argen-tiino in v Finkovi družini je bila hiša vedno polna veselega petja, od slovenskih narodnih do klasične literature. "Včasih sem se počutila kot tujka v Argentini, čeprav sem se tu rodila. Slovenija je bila daleč in preteklos, naša hiša je bila slovenska in okolica je bila prepojena s Slovenci.”
Seveda je Bernardka tudi pela v zboru, študi-
rala pa je najprej vzgojne vede. Očiten glasbeni talent jo je privedel končno na Visoko šolo za opero Teatro Colon v Buenos Airesu, kjer je odkrila nagnjenje do solopetja in se od takrat dalje posveti popolnoma tej zvrsti glasbe. Posebno jo je pritegnila cerkvena glasba, oratorije (Bach) in italijanski barok.
Da bi se izpopolnjevala, je prišla pred desetimi leti v Evropo, bila takoj angažirana v Ženevski operi, in sodelovala z orkestrom romanske Švice. Sledila je bliskovita, uspešna koncertna kariera: nastopi po vsej Evropi (London, Pariš, Salzburg, Praga), z znani-
mi orkestri Mozarteum Salzburg, I solisti veneti, Češka filharmonija).
Veliko število plošč pričaj o izredni delovni vnemi in visokem svetovnem priznanju njenih umetniških sposobnosti (Haendel, Julius Caesar in Amadigi, Rossini: Zelmi-ra, Monteverdi: II ritomo di Ulisse in patria, Bach: H-mol maša). Leta 1990 je prvioč nastopila na Salzburškem festivalu, v Mozartovem letu 1991 pa je sooblikovala Mozartove koncerte v Salzburgu, na Dunaju, v Pragi in v Tokiu.
Že v začetku njenega glasbenega vzpona jo je Amor zadel s svojo puščico in jo vezal na Koroško.
Uspešen avstrijski diplomat Zdravko Inzko, njen mož: "Ko sem jo prvič doživel pri nastopu in jo slišal peti, sem se zaljubil in najna usoda je bila zapečatena.”
Od takrat združi mlada mamica svojo povezanost na moža in na ljubka otroka (fantek je tri leta, punčka pa štiri mesece) s poklicnim delom in tako mojstrsko opravlja vse naloge. "Veliko se posvetim otrokom, da ne bi kdo trpel zaradi mojega poklicnega dela. Kadar vadim, me fantek lahko posluša. Nič ne moti, pa tudi dobro ve, da so to mamine vaje. Na vseh večjih potovanjih vzamem otroke s seboj.”
Družina Inzko-Fink živi trenutno v Pragi (Zdravko Inzko je vodja avstrijskega kulturnega inštituta v češki prestolnici- op. ured.), se pogovarja slovensko in se najraje zateka k Zdravkovim staršem v Sveče na Koroškem.
Na vprašanje o narodnosti postane Bernarda Inzko-Fink zamišlje-na:”Seveda sem Slovenka, moji starši so Slovenci, ampak sem tudi Argentinka. Kot otrok sem bila jasno član slovenske družine, ko človek odrašča, se mora sam odločati o svoji pripadnosti. In danes sem pri sebi račistila pojme: moja domovina je Argentina in bo to tudi ostala, kjerkoli živim. Iz narodnostnega vidika pa so moje korenine slovenske, sem Slovenka". Tako je razumljivo, da ima umetnica svojstven odnos do slovenske glasbe. Svoj repertoar je napolnila iz zapuščine
znane slovenske altistke Franjo Golob, ki je kot izseljenka živela v Buenos Airesu. V Ljubljani je nastopila dvakrat v samostojnem koncertu samospevov (leta 1986 in 1991). Rada bi izpolnjevala svojo izbero s klasično slovensko literaturo. ”Ce bi le imela več časa za vse moje želje: rada bi bila dobra mama, pritegne me oratorijska glasba, ponosna bi bila, če bi lahko nosila slovensko pesem v svet
Letos je koledar že natrpan: nastopila bo v Barceloni (Monteverdi), snemala bo dve Haydnovi maši, veseli se pa tudi že na nastop z orkestrom ” I solisti veneti” na Salzburškem festivalu, nastopa v Innsbrucku, itd.
Slovenijo pa čaka ta konec tedna poseben koncertni užitek. Danes, v soboto, 27,marca, bo zadonel Haendljev oratorij “Mesija" v Gorici v cerkvi na Travniku; igral bo pod vodstvom prof. Cudermana slovenski komorni orkester, pel bo slovenski komorni zbor, solisti bodo tenor Lotrič, bariton Marko Fink (Bernardin brat, ki živi v Salzburgu), alt Bernarda Inzko-Fink in sopranistka Veronika Fink (prvi nastop mlajše Bernardine sestre v Evropi!).
Ponovitev bo v nedeljo, dne 28. marca v filharmoniji v Ljubljani. Izvrstna prilika, da bo Slovenija spoznala izvrstno slovensko sopranist-stko iz Argentine, ki je osvojila glasbeni svet in nosila slovensko kulturo v najvišje kroge, si pa ob vsem slovesu ohranila človeško prisrčnost.
LJUDJE IN DOGODKI
Sobota, 27. marca 1993
NOVICE
ZDA / NA RTU CANAVERAL
JAPONSKA / SODSTVO POSTOPOMA ODKRIVA VSO RESNICO
Nemški hitri vlak »ICE« iztiril pri 60 kilometrih
BONN - Inter-City-Express, hitri vlak, ki je ponos nemških železnic, je iz se nepojasnjenih vzrokov iztiril pred železniško postajo Hanau, ko je njegova hitrost znašala le bornih 60 kilometrov na uro. Vlaki »ICE« dosežejo hitrost 250 kilometrov na uro in do sedaj se jim še ni preipetilo kaj takega. V nesreči ni bil ranjen nihče, le neka ženska je doživela živčni zlom, potniki pa so morah s svojo prtljago pešačiti do 500 metrov oddaljene postaje.
Ustava ZDA ne jamči pravice do stranišča
VVASHIGTON - Ameriška ustava ne jamči zapornikom pravice, da gredo na stranišče, kadar se jim zljubi. To je razsodil zvezni sodnik v Richmondu, ker je zapornik Woodrow Miles prijavil sodstvu jetniške-ga paznika, ki mu je dovolil na stranišče šele po dvajsetih minutah, ko se je že podelal v hlače. Miles se je v prijavi skliceval na 8. člen ustave, ki prepoveduje »nepotrebne, neobičajne in krute« kazni. Sodnik mu bi bržkone dal prav, a kaj, ko je Miles zahteval kar 25 tisoč dolarjev odškodnine.
Delfini osvajajo Seno
PARIZ - V Seni pri Ruenu so v zadnjih dneh opažih kakih trideset čmobelih in štiri belomodre delfine, od katerih je eden poginil in ga sedaj skrbno proučujejo v centru za morske sesalce v Rocheheu. Po prvih ugotovitvah, naj bi delfin poginil zaradi lakote, še vedno pa ni pojasnjeno, zakaj so se h sredozemski sesalci napotili tako daleč na sever in celo v sladkovodne vode.
Potrdili brodolom kitajske trgovske ladje
TOKIO - Japonska obalna straža je v Japonskem morju našla 17 trupel posadke kitajske tovorne ladje Xian Ren, ki jo od petka pogrešajo. Ladja je imela 29-član-sko posadko in je bila iz japonskega pristanišča Tojohaši namenjena v Sangaj. Po vsemu sodeč je Xian Ren doživela brodolom med nevihto, ki je divjala pred otokom Sikoku. Poleg trupel je obalna straža opazila dva kilometra dolg in 50 metrov širok naftni madež, sonar pa je na dnu zabeležil železno maso.
Galeb kriv smrti jockeyja
SYDNEY - Sydneyski sodnik Greg Glass je razsodil, da je za smrt 23-letnega jockeyja Noela Barkerja kriv galeb. V sodni dvorani so predvajali video posnetek, iz katerega je bilo razvidno, da je galeb prestrašil konja in vrgel s sedla jezdeca med neko dirko na hipodromu Randvvick v Sydneyju. Razodba bo bržkone služila svojcem, da bodo lahko tožili upravo hipodroma, ki ima na svojem zemljišču mlako, ki privablja galebe.
Lovcem na škorpijone dajo za nagrado fižol
SAO PAULO - V južnobrazilski Santa Rosi občinska uprava da kilogram fižola za tri škorpijone. S to neobičajno nagrado skušajo zajeziti invazijo teh skrajno nevarnih žuželk, ki se je začela pred kakimi 15 dnevi. Prvotno so mislih prebivalcem darovati faraonke, a so se zbali, da bi te končale v ponvi, preden bi se lotile škorpijonov. Med lovci na škorpijone je najuspešneji Desivio Pimentel, ki je na 30 kvadratnih metrih svojega vrta ubil 114 škorpijonov, tako da se sedaj vsa soseščina hrani z njegovim fižolom.
Avtobus v reko: umrlo 10 potnikov
KATMANDU - Deset potnikov je izgubilo življenje, ko je linijski avtobus strmoglavil v neko reko seemo od nepalskega Katmanduja. Med žrtvami je tudi šofer, ki je povzročil nesrečo, ker je prehiteval na izredno ozki cesti.
Dvajset oseb umrlo na naftni ploščadi
MARACAIBO (VENEZUELA) - V eksploziji naftne ploščadi na ježem Maracaibo severno od Lagunillasa je v petek življenje izgubilo dvajset oseb. Gasilci iz istoimenskega Maracaiba so na kraj nesreče poslali štiri helikopterje. Po zadnjih poročilih obračun še ni dokončen, tako da bi lahko število žrtev še naraslo.
»Waco v Wall Streetu«
LOS ANGELES - Od ponedeljka je bivši predsednik in direktor podjetja Vector Automotiv Corp Gerald VVeigert s skupino oboroženih sodelavcev zabarikadiran v prostorih svojega nekdanjega podjetja, tako da časopisje že piše o »VVacu v Wall Streetu«, kjub temu da se vse dogaja v Los Angelesu in ne v New Yorku. VVeigert je bil na čelu podjetja, ki je proizvajalo luksuzne avtomobile. Zaradi slabih prodaj,»so ga lastniki odpustih, a ta se je v odgovor kot verski fanatiki iz VVaca zabarikadiral v svojem uradu.
Neuspela izstrelitev komunikacijskega satelita mornarice
CAP CANAVERAL -Izstrelitev komunikacijskega satelita ameriške mornarice z raketo vrste atlas je bila neuspešna. Tako so sporočili na iz-strelišču Cap Canaveral, kjer so pojasnili, da satelit ni dosegel predvidene tirnice.
Kmalu po izstrelitvi, do katere je prišlo pred-sinočnjim ob 22.38 po srednjeevropskem času, so ugotovili, da prvi stadij rakete satelitu ni zagotovil dovolj moči in da je bila poraba goriva previsoka. Satelit je tako začel krožiti okoli zemlje po prenizki tirnici, da bi lahko zadoščal potrebam, katerim je bil namenjen.
To je bil prvi iz serije devetih satelitov, ki jih bo mornarisa izstrelila v prihodnjih treh letih s okviru obširnega programa, ki stane 1, 6 milijarde dolarjev. Četrtkov ponesrečeni poskus je stal 138 milijonov dolarjev.
To ni prva ponesrečena izstrelitov satelita z vektorjem atlas. V zadnjem letu je prišlo že do dveh neuspešnih izstrelitev, prve v aprilu leta 1991 in druge v avgustu lanskega leta, ko je raketa eksplodirala nad Atlantikom osem minut po izstrelitvi.
Na sliki (Telefoto AP) četrtkova izstrelitev na rto Canaveral. (AFP)
»Cenik« podkupnin glede na težo politika
Japonski sistem je bil bolj dovršen od italijanskega
TOKIO - Tudi japonski premier Kiiči Mijaza-va in bivši sekretar lebe-ralno-demokratske stranke Sin Kanemaru sta bila skupaj s kakimi 120 osebnostmi vladne stranke na »plačilnem seznamu« kakih dvajsetih gradbenih podjetij, ki so politikom dvakrat letno plačevala mastne podkupnine v zameno za javne dražbe in druge usluge. To je včeraj zapi-
sal japonski dnevnik Mainici, ki je posredoval dosedanje ugotovitve sodstva, po katerih se Japonski ni treba sramovati pred Italijo, saj je bil njen sistem »bolj dovršen in uspešnejši«. Sodniki so povedali, da obstaja pravi »cenik« podkupnin glede na težo in vlogo posameznih politikov.
Z aretacijo nekdanjega »velikega botra« ja-
ponske politike Sina Kanemaruja je sodstvo v bistvu zasadilo skalpel v pravo gnojno rano, iz katere sedaj počasi curlja na dan »gnojna resnica«. 2e slab teden sodniki iščejo dokaze v uradih 18 gradbenih podjetij, tako da je ministrstvo za javne gradnje včeraj sprožilo preiskavo, da bi ugotovilo, če je sistem podkupovanj postal prava nor-
ma v gradbeništvu.
Tokisko sodstvo pa nima več dvomov. V zadnjih petih letih je sistem podkupovanja postal na Japonskem nekaj povsem običajnega. Kot rečeno, so gradbena podjetja sestavila tudi poseben »cenik«, v katerem so poimensko v pet »kategorij« uvrstili razne politike glede na njihovo politično težo. V prvi »Super A« kategoriji sta Kanemaru in bivši premier Noboru Takešita, ki je moral leta 1989 odstopiti zaradi škandala Re-cruit. Dvakrat na leto (decembra in junija) sta prejela po 10 milijonov jenov (približno 130 milijonov lir). V drugi »A« kategoriji so premier Mijazava, zunanji minister Mičio Vatanabe, bivši premier Josuhiro Nakasone in bivši sekretar liberalno-demokrat-ske stranke Iciro Ozava, ki so prejemali po 5 milijonov jenov dvakrat na leto. V »B« kategoriji je 13 politikov, med njimi tudi bivši premier Tošiki Kaifu in bivši finančni minister Tsutomu Bata.
Kjub vsem tem dokazom pa ni mogoče pričakovati pravičnega razpleta, saj tudi opozicija nasprotuje rušenju dosedanjega sistema. Vsi se ogrevajo za običajni kompromis, ki bi z žrtvovanjem kakega »grešnega kozla« opral Japonsko.
VELIKA BRITANIJA / OMEJEVANJE RIBOLOVA
Ribiči protestirajo
Britanski ribiči so s svojimi čolni in ladjami blokirali vhod v pristanišče Plymouth, da bi protestirali proti vladnemu sklepu, ki je omejila število dni, ko lahko gredo na morje (AP)
ZDA / AMERIŠKA ZVEZDNIKA ŽE VEDNO PERETA UMAZANO PERILO PRED SODNIKI
Mia Farrovv je že dolgo sumila, da ima Woody Allen homoseksualna nagnjenja
Mia Farrovv (levo) in Woody Allen (desno): nekoč ljubezenska zgodba, danes tekma v obrekovanju (Telefoto AP)
NEW YORK - Po Woodyju Allenu je bila včeraj na vrsti njegova bivša žena Mia Farrovv. Sedla je na stol za priče, da bi ponovila in še podkrepila svoje obtožbe zoper filmskega režiserja, ki ga je postavila na zatožno klop, češ da je spolno nadlegoval malo, sedaj 7-letno posinovljeno hčerko Dylan.
In že prva njena izjava je izzvenela v sodni dvorani kot pravcata bomba: dejala je, da je od vedno sumila, da ima Woody Allen homoseksualna nagnjenja, ter se je zato bala, da bi se lahko znesel tudi nad njunega sinka Satchela. Čeprav je skupina psihologov iz univerze Yale v svoji ekspertizi zapisala, da Allen ni spolno nadlegoval hčerke Dylan, pa je Mia Farrovv tudi med vče-
rajšnjem zasbšanju vztrajala pri svojem prepričanju. Ponovila je, (Ja se je Woody že leta dokaj čudno obnašal do Dylan. »Med njegovo igro s hčerko je bilo nekaj spolnega,« je dejala dobesedno in dodala:«Vedno sta končali v postelji. Način igranja in intenzivnost dotikov sta vzburjala deklico.«
Allenov odvetnik Elkan Abramovvitz je Mio Farrovv vprašal, na kateri podlagi sumi, da je Allen homoseksualec. Pričevalka je odgovorila, da je o tem spregovorila že s svojim psihoanalitikom: dejala mu je, da sumi, da ima njen takratni mož spolne odnose z moškim.
Woody Allen je med svojim zashšanjem označil svojo bivšo ženo za histerično in povsem neprimerno za materinstvo. Njegova
obrambna strategija je bila jasna: spraviti v slabo luč Mio Farrovv prav zaradi »neverjetnih« obtožb o spolnem nadlegovanju hčerke. Sodnik Elbot Wilk bo moral odločiti, komu naj dodeli naravnega sina, ki mu ga je rodila Mia Farrovv med njuno 12 let trajajočo zvezo, in posinovljenca Dy-lan in Mosesa.
Zadeva, ki je privedla na sodišče Woodyja Allena in Mio Farrovv, se je začela pred meseci, ko je igralka odkrila ljubezensko razmerje med svojo posi-novljenko korejskega p°' rekla Sooy Yi in možem. P° ločitvi je Allen zahteval, naj mu sodišče dodeli tri otroke, ki jih je imel v zakonu z igralko, Mia Farrovv pa ga je takrat obtožila spolnega nasilja nad hčerko Dy-lan.

Pripravlia: Slivo Kovač
1	2	3	4	5		6	7	8
9					10			
11				•	12			
13			•	14				
15		•	16			•	17	
18		19		•	20	21		
	22			e	23			
24				•	25			26
27		•	28	29		•	30	
31		32			•	33		
34				•	35			
36				37				
38				39				
Vodoravno:
1. okusen morski rak, 6. drobiž v več skandinavskih državah, 9. drevo ali grm z luskastimi listi in večinoma rožnatimi cveti, tamarisa, 11. eden najstarejših rimskih pesnikov, 12. britanska raziskovalca polarnih področij, (sir John in sir James, nečak prvega), 13. jezero v Turčiji, 14. italijanski naravoslovec (Paolo) (iz črk pisar)! 15. avtomobilska oznaka gorenjske metropole, 16. sunkovit gib mišice, 17. začetnici slovenskega narodnozabavnega glasbenika Slaka, 18. mesto v Piemontu v Italiji, 20. Lavoisierjev naziv za brezbarven plin, ki je osnovna sestavina zemeljskega ozračja, 22. cima, poganjek, 23. slovenska informacijska agencija, 24. ime nekdanjega italijanskega nogometnega vratarja Zoffa, 25. ime tuje popevkarice Bush, 27. avtomobilska oznaka Voitsberga v Avstriji, 28. egipčanski bog, zaščitnik rokodelcev in umetnikov, 30. nekdanji ameriški atlet Oerter, 31. nedorasel človek, 33. ime slovenskega pesnika Mer-molje, 34. ime avstralske rockerice Jett,
35. kraj pod Fruško goro v Vojvodini, 36. najvišja znanstvena ustanova, 38. ocet, 39. ime slovenskega hokejista Kontreca.
Navpično:
1. cifra, 2. otočje v Atlantskem oceanu, prizorišče doslej najhujše letalske nesreče, ki se je zgodila na današnji dan leta 1977, umrlo pa je 582 ljudi, 3. ime ubitega libanonskega predsednika Džemajela, 4. pomladni mesec, 5. avtomobilska oznaka Prištine, 6. kraj na hrvaškem otoku Cresu, 7. izkoriščanje, izžemanje, 8. privrženec rasnega razlikovanja, 10. prebivalka države ob Tigrisu in Evfratu, 14. kemijski znak za stroncij, 16. enota za silo in težo v tehniškem merskem sistemu, 19. kitajska utežna enota, 21. ime ubitega pakistanskega predsednika Ul Haka, 24. čoln za dve osebi, 26. izbrano oblečen človek, 29. začetnici slovenskega slikarja Kralja, 32. nizozemski kolesar (Jan), 33. aleksandrijski duhovnik, začetnik arianizma, 35. naziv, 37. ime filmskega igralca Nelsona.
ub(8q ‘sp[ ‘ehuiaperje ‘8rq ‘ueoj ‘aoy ‘>[oqo ‘jy ‘OA ‘aie>[ ‘ouig ‘VIN ‘IBT Tožb ‘psy ‘ST ‘O-U ‘IDI ‘icbeg ‘ura ‘ssoy drag ‘e^sunure) Tao ‘dure^s :ouABropoA AHJIS3H
4 haloga 69 Naloga 70 ^
Šahovska naloga St. 69 Schiffers - Cigorin / Peterburg 1897
Za napad na belega kralja je črni žrtvoval damo, toda beli se je na videz uspešno ubranil in še počuti varnega. Toda črni, ki je na potezi, še ni izstrelil zadnje salve na belega kralja in pripravlja novo presenečenje. Črni lovski par odtehta žrtvovano damo in v nastali poziciji odigra odločilno vlogo. Poiščite zmagovito pot črnih figur!
Šahovska naloga St. 70 0'Kelly - Defosse / Schilde 1937
Po napadu belega skakača na črno damo je beli pričakoval, da bo po l...ed4 2.Dd4: črni težko branil mat na polju h8, skakača na e3 in d7. Vendar pa je črni, ki je na potezi, spoznal slabosti v beli poziciji in pogumno odigral . . !! in s tem odprl lov na belega kralja. Kako je potekal uspešen napad črnega?
Rešitev naloge St. 67
Samo z žrtvijo dame s potezo l...Db4:+! razbije Črni obrambni obroč belega. Na izsiljen odgovor 2.Lb4: je Črni pripravil novo presenečenje s potezo 2...Td2l Črni usmeri belo damo na polje c2.3.Dd2: Na 3.Td2: ab4 mat! Črni nadaljuje z žrtvami 3...Sc2+ in p°
4.	Dc2: ab4 mat! Kombinacija, ki je v ponos vsakemu Sahistu.
Rešitev naloge St. 68
Z napadom na damo 1 .Lg7! je beli tisti, ki narekuje tempo v partiji-Slabo je vabljivo l.Td8? Lf2'.+-
2.	Kf2: Tb2:+ 3.Kgl Del+ 4.Kh2
Tg2: mat! Seveda ne l...Dg7k& odloči 2.Td8+, ampak l...Lf2'-+-2 .Kfl /Na 2.Kf2:	Tb2:+ s
prednostjo. 2...Lb5+/2..-Db
3.	Le5!/ 3.Kf2: De2+ 4.Kg3 Ddj
5.	Lh8! Dd6+ ne 5...Kh8: 6.Df8 mat!
6.	Kf2 in Cmi se vda!

bioenergija


Človekova aura in njena
				
Veselko Tomič
Človekovo energetsko polje je manifestacija univerzalne energije in je tesno povezano s Človeškim življenjem. Lahko ga opišemo kot lumi-uozno, ki obkroža in prežema fizično telo, oddaja iastne značilne žarke in je običajno imenovano avra.
Avra je tisti del univerzalnega energetskega polja (UEP), ki je povezano z objekti. Človekova avra pa je tisti del UEP, ki je povezano s človeškim telesom. Raziskovalci so, izhajajoč iz svojih opažanj, oblikovali teoretične modele, po katerih je avra razdeljena na veC slojev. Te sloje oziroma nivoje lahko imenujejo telesa avre, ki se med seboj po zaporedju prepletajo in obdajajo drug drugega. Vsako naslednje telo je sestavljeno iz finejših substanc in višjih »vibracij«, glede na telo, ki ga obdaja in prežema. Avra je v resnici manjkajoči člen med biologijo, fizično medicino in psihoterapijo. V njej so spravljene vse šablone Čustev, Htisli, spomina in obnašanja, o katerih tako neskončno razpravljamo v bioenergetski terapiji, vse te šablone niso samo potisnjene v našo do-mišljijo, ampak obstajajo v prostoru in Času energetskega polja. Obstaja veliko sistemov, ki so jih tjudje izpeljali iz lastnih opažanj, v želji, da bi definirali avricno polje. Vsi sistemi pa delijo avro ua nivoje, ki jih opisujejo glede na lokacijo, bar-v°, sijaj, obliko, gostoto, fluidnost in funkcijo. Jack Schwartz je uporabljal zanimiv sistem, po katerem obstaja veC kot sedem slojev avre, opisanih v knjigi (Sistemi človeške energije). Drugačen ^stem je opisala in uporabljala Rosalind Bryer iz Centra za bioenergetiko v Glandalu v Kaliforniji. Govori o sedmih nivojih in jih opisuje v knjigi (Kolesa svetlobe, analiza Čaker). Prvi, tretji, peti ln sedmi nivo imajo določeno strukturo, drugi, Četrti in šesti nivo pa so sestavljeni iz substanc brez posebne strukture. Vsak naslednji nivo prežema vse nivoje pod seboj, vključno s fizičnim telesom. Tako se emotivno telo širi na eterično in v sebi zajema oba, tako eterično kot fizično telo. Natančneje povedano: vsako telo v resnici sploh n' nivo, Čeprav ga mi kot takega zaznavamo. Ve-fjetneje je, da je vsako telo širša verzija našega ja-^a’ ki nosi v sebi druge, veliko bolj omejene oblike. Strukturirani nivoji vsebujejo vse oblike fizi-Cn,ega telesa, vključno z notranjimi organi, krvni-btl žilami in drugim, prav tako pa tudi dodatne °blike, ki jih fizično telo nima. Obstaja vertikalen Pretok energije, ki valuje gor in dol po polju, v bfbtenici. Imenuje se glavna vertikala tekoče moči. Vijugasti vrtinci v obliki korneta (energetski centri) se imenujejo Čakre. Vrhovi čaker so zapisni v glavno vertikalo tekoče moči, njihov odprti del pa se širi do roba vsakega sloja polja, v katero so locirani. Vsak sloj ima svojo lastno funkcijo in je povezan s Čakro.
Urugi nivo polja in druga Čakra sta na splošne Povezana z emotivnim aspektom Človeškega bi
Tretji nivo je povezan z našim mentalnim ži v Jenjem, z linearnim mišljenjem.
Četrti sloj in Četrta Čakra sta povezana z ure-icitvijo ljubezni, ne samo med dvema oseba-krepak med ljudmi nasploh. Četrta čakra me-3 p 2ira energijo ljubezni.
p energijo IJUDezm.
Teti sloj je povezan z višjo, božansko voljo. Pe-čakra je povezana z močjo besed, z govornim elom bitja, s poslušanjem in prevzemanjem govornosti za naša ravnanja.
(jesti nivo in šesta Čakra sta povezana z ljube-1 9°> ki se siri nad človeške okvire in zajema četno bivanje. Šesta čakra ohranja stanje negova-)a m podpiraj3 v hranjenju vsega živega.
edmi nivo in sedma čakra sta novezana z vi-
si ec%. n*vo *n sedma Čakra sta povezana z vije mislijo, znanjem in integriranjem naše duho-lok 111 ®z*Cne °blike. Seveda obstajajo specifične acije v našem energetskem sistemu: za senza-izk em?cil’ misli, spomina in drugih nefizičnih pe^|?eni’ 0 katerih govorimo z zdravniki in tera-
Z razumevanjem povezanosti fizičnih simpto-°v s temi lokacijami lahko razumemo fizično lez aV07razlienih bolezni in naravo zdravja in bo-•	*° Je preučevanje avre lahko most med
težavami^110 medicino in naSi
i našimi psihološkimi
BIOKEMIJA / ZNANOST GA JE PRIPELJALA IZ ZAKAJENE BEZNICE NA GALA PRIREDITEV
Dušikov monoksid kot molekula leta
Narava nas nenehno preseneča
Pri izbiri najzanimivejše in najbolj raziskovane snovi v letu 1992 se ameriška revije Science ni odločila za katerega od fulerenov, novo odkrite družine oglji-kastih molekul, ampak za preprosti NO, dušikov monoksid, ki že desetletja kraljuje na seznamu strupenih snovi, ki onesnažujejo naše okolje.
Strupeni plin najdemo v smogu, izpušnih plinih in cigaretnem dimu. Pomaga uničevati ozonski plašč, botruje kislemu dežju in najbrž povzroča tudi raka. Zadnjih pet let pa se iz raznih smeri kopičijo dokazi, da ima ta plin tudi pomembno vlogo pri vsakodnevnem delovanju našega organizma. Stotine znanstvenih objav o njem so ga lani postavile na Pantheon med »messen-ger« (sporočilne) molekule, s katerimi se celice med seboj obveščajo o dogajanjih in nalogah. Odkrih so njegov učinek v vseh mogočih organih, od možganov, jeter in trebušne slinavke pa do maternice, ožilja, živčevja in še kopice drugih organov. Razkri-b pa so tudi njegovo senčno stran: njegovi derivati oškodujejo DNA in so sokrivci obsežne škode, ki ob kapi nastane v možganih. Preprosta molekula je globoko vznemirila biokemijo, odprla nova področja raziskav in napoveduje razvoj povsem novega razreda zdravil.
NO je ena najmanjših molekul in doslej edini znani plin, ki med cehca-mi prenaša sporočila. Zaradi svojega neparnega elektrona sodi med proste radikale, ki živo reagirajo z drugimi molekulami. Njegova življenjska doba v tkivih ni znana, vemo le, da ga kisik hitro spravi s poti.
Narava se v svoji evoluciji seveda ni mogla zanašati na prihod civilizacije in smoga z dušikovim monoksidom. NO nastaja v celici sami s posredovanjem encima NO-sintaze (-NOS), ki so ga našb vsaj v dveh oblikah. Nekaj konstitutivnega NOS je vselej pripravljenega za hiter, kratek »dihljaj«, če mora na primer NO učinkovati kot nevrotransmiter, prenašalec sporočil na sinapsah, kot imenujejo stike med končiči nevronov. Za težje naloge, kot je obramba celic pred bakterijami, si celica priskrbi drug NOS, ki proizvede najmanj tisočkrat veC plina. Gene, odgovorne za izdelavo NOS, so *v laboratorijih že izolirali in tudi klonirali. Doslej je ugotovljeno, da ti encimi iztrgajo NO iz ene od aminokislin, vendar bo ta proces treba še raziskati, preden se bo-
do lotili priprave smiselnih zdravil, ki naj bi vplivala na dogajanja.
NO nastaja na primer v endotelu, ki openja notranjost žilja. Pod njegovim vplivom se sprosti žilno mišičje in zniža krvni tlak. Ker bi bile motnje tega mehanizma lahko v zvezi z arteriosklerozo in hiper-tenzijo, so se pognali na
Marijan Erjavec
je tudi nevaren in lahko napada druge celiCne encime, ki vsebujejo železo ter omogočajo dihanje in deljenje celic. S kisikom ustvarja NO znane proste radikale, ki so prav tako nevarni. Kaže, da je prav ta učinek NO v ozadju že stoletja starega posipanja svežega mesa's solitrom, kar ga obvaruje pred mi-
vzdolž posamezne živCne niti teCejo kot električni sunek, na sinapsah med sosednjimi nevroni dobijo kemično obliko. Celica, ki sporoča, izloči nekaj določenega nevrotransmiterja, ki se ujame na receptorju sprejemne cebce kot kljuC v ključavnico. V nasprotju s kemično zapletenimi ne-vrotransmiterji pa drobna
lov za učinkovinami, ki bi na to vplivale. Prve uspehe so že dosegb pri toksičnem šoku, kjer bakterijski toksini množično sproščajo NO v endotelu žil, krvni tlak pa se usodno zruši. Takšne blokade so uporabili tudi ob zdravljenju raka z interlevkinom-2, ki sicer ubija rakaste celice, vendar obenem sprošča NO in moCno znižuje krvni tlak.
Dušikov monoksid pa
krobi. Tudi v možganih je NO lahko uničevalen. V primeru kapi pride do viharja raznih nevrotransmi-terjev, ki nekatere nevrone spodbode k uničevanju soseščine s pretiranim izločanjem NO. Poskusi na kulturah živčnih tkiv kažejo, da bi bilo mogoče tako nepotrebno morijo z zdravili preprečiti.
Sicer pa NO v možganih deluje kot nevrotransmiter. Sporočila, ki
molekula NO preprosto difundira iz ene celice v drugo in prenese potrebno sporočilo. NO zato ni izbirčen in pobudi vsako celico, s katero pride v stik.
Da pa je končni učinek vendarle sporočilo, kaže njegov vpliv na seks. Lani so neizpodbitno dokazali, da pri moškem NO prevede spolno vznemirjeno v potenco s tem, da omogoči erekcijo. Na ukaz iz mo-
žganov se iz medeničnega živčevja pocedi NO, ki razširi strateško žilje v penisu, da bi kri s svojim pritiskom lahko dvignila organ k opravilu. Blokada izločanja NO je pri podganah erekcijo preprečila. Ker je impotentnih kar deset odstotkov vseh moških, se je po tej sledi zapodila že kopica raziskav.
Kot nevrotransmiter deluje NO tudi v prebavilih, kjer usklaja peristaltiko, to je ritmično krčenje in popuščanje Črevesnega mišičja, ki potiska vsebino Črevesa navzdol. Prav motnja v izločanju NO je kriva za smrtno nevarno hipertrofično piloricno stenozo (zo-ženje želodčnega vratarja) pri dojenčkih.
Ge se vrnemo spet k možganom, najdemo NO na delu v procesu učenja in spominjanja. V žarišCu tega je očitno krepitev sinaptičnih povezav med posameznimi nevroni. Dolgoročna krepitev povezav, kot to imenujejo, je v bistvu postopna krepitev odgovora sprejemne cebce zaradi ponavljajočih se kemičnih dražljajev iz oddajne strani. Ena starejših podmen je predvidela, da sprejemna stran oddajni nekako sporoči, naj prihodnjič pošlje več nevrotransmiterja. Tako povratno sporočilo je dejansko »dihljaj« NO, kar so pred dvema letoma dokazali na podganah in jim z blokado tega procesa preprečili učenje in spominjanje. Nenavadno je le, da v hipo-kampusu, predelu možganov, ki je poprišCe teh dogajanj, niso doslej odkrili niti sledu dušikovega monoksida.
Vsa ta odkritja so še sveža in med seboj ne prav dobro povezana. Nesporno je le, da je NO del nevkrokemicnega sistema. Nekateri že predejo naprej in špekulirajo, da je NO le prvi iz obsežnejše družine plinastih signalnih molekul, ki oplazijo šop celic, nato pa brez sledu izginejo. Nekaj dokazov je, da mednje sodi tudi ogljikov monoksid (GO), prav tako eden s seznama strupenih snovi. Pristaši druge smeri razmišljajo, da je prav neverjetno, da bi tako preprosta molekula vodila mibjardo raznih procesov in da gre verjetno za interakcijo tega plina z drugimi bolj zapletenimi bio-molekulami. Tako ah drugače pa ostaja dejstvo, da je najpreprostejši plin, pravo Pepelko v razkošnem svetu biokemije, znanost privedla iz beznice, zakajene s tobačnim dimom, na gala ples, prirejen tej kraljici komunikacij in obrambe v našem organizmu. Narava nas nenehno preseneča.
RADIESTEZIJA / KAKO IZMERITI SENZIBILNOST IN ZMOŽNOSTI ZA RADIESTEZIJO?
Mirne in sproščene okoliščine
V prejšnjem Članku smo opisali vrsto, težo in obliko nihal, ki jih uporabljamo radiestezisti. Danes bomo na poljuden način opisali pripravo za praktično delo z nihalom.
Preden se odločimo za nakup, se moramo zavestno odločiti za eksperimentiranje z nihalom. Svetujem vam, da se pred nakupom nihala posvetujete s kakšnim znanim radiestezistom, ki bo izmeril vašo senzibilnost in sposobnosti za radiestezijo. Brez teh lastnosti namreč nikoli ne boste dosegali uspehov in dobili boste tudi napačne rezul-
tate, ki vas bodo v družbi osmešili. Pri praktičnem delu na meritvah namreč ugotavljam, da je veliko ljudi nasedlo raznim »začetnikom«, ki so jim dali popolnoma napaCne nasvete in jim tako nehote bolj škodili kot koristili. Lahko se tudi prijavite na začetniški tečaj radiestezije, kjer vas bodo »umirili« in vam dali osnovno znanje ter praktične izkušnje iz radiestezije.
Ce pa ste vseeno radovedni, kako se »dela« z viškom, bom navedel nekaj osnovnih zakonitosti. Za delo z viškom so potrebni »delovni pogoji«.
Tomaž Kristan
Predvsem morajo ustrezati vremenske razmere, ki morajo biti skoraj idealne:
-	visok barometrski tlak
-	visoka temperatura (-vsaj nad 18° C)
-	brez megle, dežja, grmenja ali celo sneženja
-	brez močnega vetra (Ce delamo na prostem)
-	pomembna je tudi oblika lune
Tudi vaše počutje, zdravstvena kondicija, vaš intelektualni bioritem so odločilni za izbiro časa radiesteziranja. Tudi čas meritve naj bi ustrezal Ča-
su, ko ste sicer najbolj sposobni za intelektualno delo. Delati morate v mirnem in sproščenem okolju.
Radiestezisti priporočajo, da sedete na stol, glava naj bo obrnjena proti severu. Nog ne smete prekrižati, prosto roko pa stisnite v pest. S prosto roko vzemite verižico in jo držite s palcem in kazalcem, tako da lahko nihalo prosto zaniha in se ne zatika za prste ali nohte.
Roka, ki drži nihalo, naj bo povsem mirna. Ne podpirajte si ene roke z drugo. Nikoli ne radieste-
zirajte z mrzlimi rokami. Priporočljivo je, da tudi nihalo pred uporabo nekaj minut drgnete v roki in ga tako ogrejete na višjo temperaturo. Nekateri priporočajo, da nihalo na radiatorju ali pečici ogrejete na približno 40° C. Potem ko smo obdelali tehnično pripravo za radie-steziranje, opravimo konvencijo, dogovor z nihalom.
Prihodnjič bomo opisali praktično uporabo konvencije.
Kamni meseca aprila: kamena strela, diamant.
Do prihodnjič lepo pozdravljeni!
IN M E M O R I A M
Profesor Anton Peterlin nad časom
Branko Ziherl
Kaj je pravzaprav svet? Kako in iz Česa je nastal? Kateri osnovni delci ga sestavljajo? Kakšna je fizikalna podoba univerzuma? In kam hiti? Ta vprašanja že zelo dolgo vznemirjajo ustvarjalne duhove, in nic ne kaže, da se bomo kaj kmalu dokopali do odgovorov, ki bi dokončno osvobodili človeštvo. Zato je toliko težje slovo od človeka, Cigar življenje označuje nenehno prodim-nje v neznano, razkrivanje novih znanstvenih predstav o svetu.
Anton Peterlin, nestor slovenskih fizikov, je leta 1930 diplomiral iz matematike in fizike na ljubljanski univerzi. Po doktoratu leta 1938 v Berlinu se je vrnil na svojo alma mater, kjer je temeljito reformiral Študij fizike. Kmalu po drugi svetovni vojni je ustanovil in nekaj Časa tudi vodil Inštitut Jožef Stefan, ki je postal najve-Cja mziskovalna ustanova na Slovenskem. Iz političnih razlogov so se sredi petdesetih let začele prednostno izvajati raziskave, ki naj bi pospešile razvoj in uvajanje jedrske tehnologije, kar je sprožilo Številna razhajanja v pojmovanjih o deontologiji fizikov. Zaradi stopnjevanja sporov o raziskovalni usmeritvi instituta in vse močnejšega hotenja po samostojnem raziskovalnem delu se je prof. Peterlin odločil, da bo odšel v tujino, najprej v ZR Nemčijo in nato v Združene države Amerike, kjer je deloval na uglednih znanstvenih ustanovah. Raziskoval je na slovitem fizikalnem institutu TVS v Mii-nchnu, bil je prvi direktor instituta za preučevanje vele-molekul Camille Dreyfuss v Durhamu (Severna Karolina) in pomočnik načelnika polimernega oddelka v National Bureau of Standards v Washingtonu. Do upokojitve je predaval na tamkajšnjih univerzah.
Svoje znanstveno delo je posvetil raziskavam hidrodinamike, optiki klobcicastih velemolekul v razrečde-nih mzstopinah in polimerizaciji. Rezultati njegovih teoretskih in temeljnih raziskav so pospešili razvoj tehnologije plastičnih materialov. Zadnja leta svojega znanstvenega dela se je ukvarjal predvsem s teoretskimi vprašanji. Objavil je veC kot 350 znanstvenih prispevkov in publikacij. Za svoje delo je prejel mnoga visoka domača in mednarodna priznanja, bil je član treh znanstvenih akademij, Častni doktor ljubljanske univerze in častni elan Instituta Jožef Stefan. Morda ni odveč opomniti, da se je kot prvi doma izšolani fizik s svojim vrhunskim raziskovalnim delom uveljavil v tujini, kjer je utiml poti Številnim mlajšim kolegom in pro-moviml slovenske znanstvene dosežke.
Posvečenost vizionarski znanosti zapisuje profesorja Amtona Peterlina med tiste znamenite Slovence, katerih plodno življenje ne bo poniknilo v pozabo.
GINEKOLOG
J A
Uspehi metode Towako
■ Bil i « 1 l
Milan Kotnik jr.
V zadnjih nekaj letih je bil dosežen znaten napredek na področju umetnih oploditev, a problemi še ostajajo. Dandanes ni vec težko dobiti jajčec za umetno oploditev, saj so metode ovarijske hi-perstimulacije dodobra utečene in tako lahko dobimo dovolj jajCec za invitrofertilizacijo in za em-briotransfer. V zadnjih letih se je na tem področju marsikaj spremenilo, sam embriotransfer pa ostaja enak.
Uporablja se metoda transcervikalnega embrio-transfera. Sam poseg ni Cisto nedolžen, saj njegovi nasprotniki poudarjajo možnost okužbe z mikroorganizmi, sproščanje prostaglandinov in v redkih primerih tudi refluks embrijev v sluz materničnega vratu, to je v cervikalno sluz. Na drugi strani pa delajo težave še razne anatomske nepravilnosti cervikalnega kanala, kar vse skupaj vphva na nizko stopnjo zanositev po tej poti. Humana medicina je dobila veliko zgledov in pobud iz veterinarske medicine, kar še posebej velja za področje reprodukcije. Veterinarji že nekaj časa prakticirajo vsaditev zarodka prek maternične stene, to je metoda transmiometrijskega embrionalnega transfera. Metoda se je izkazala za uspešno pri mnogih vrstah laboratorijskih živali in pri konjih, ovcah in kravah od domačih. Pri nekaterih vrstah se je ta metoda pokazala kot daleC najuspešnejša za doseganje nosečnosti.
Osamo Kato iz japonske klinike Tovvako je v sodelovanju s strokovnjaki iz Kalifornije razvil metodo transmiometrijskega embrionalnega transfera pri ljudeh, ki jo je poimenoval po ustanovi, na kateri dela Tovvako. Za raziskavo je izbral ženske, ki so vsaj dvakrat že poskusile zanositi po klasični metodi invitrofertilizacije s klasičnim embriotran-sferom. Povprečna starost sodelujočih preiskovank je bila 32 let, povprečno trajanje nezmožnosti zanositve pa 6 let. Pred posegom so vsem preiskovankam hiperstimulirali jajčnike.
Poseg sam so izvedb tako, da so sondo ultrazvoka namestili v sprednji fbmiks vagine in nato s posebno, 25 cm dolgo iglo in katetrom vbrizgali zarodek, ki so ga prej dobili z oploditvijo jajčeca v epruveti. Iglo so zapičili na meji materničnega vratu in spodnjega roba mehurja. Kovinska igla jim je rabila kot vodilo, saj dobro odbija ultrazvočne valove in jo je z ultrazvokom lahko zaznati. Na to iglo so priključih kateter in prek katetra vbrizgali zarodek.
Opisane so bile tudi druge podobne metode (pristop prek trebušne stene, prek mehurja), vendar kaže najboljše uspehe prav metoda Tovvako. V opisanem poskusu je po tej metodi zanosilo 36, 5 odstotka preiskovank. Pomembno je tudi to, da pri tej metodi ni (še ni) prišlo do resnih komplikacij.
Prirejeno po: Fertility and sterility, The American Fertility Society
ŠPORT
Sobota, 27. marca 1993
domači šport
DANES
Sobota, 27. marca 1993 ODBOJKA
MOŠKA C-l LICA
20.30 v Standrežu: Valprapor Imsa - Riviera ZENSKA C-l LIGA
20.30 v Trstu, Sola Suvich: Bor Tombolini Drinks -Mogliano; 20.30 v Biadenah: Biadenese - Koimpex MOŠKA C-2 LIGA
18.00	na Opčinah: Sloga - Petris TolmeC; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia CDR -Porcia
ZENSKA C-2 LIGA
20.00	v Sovodnjah: Kmečka banka - Fellini caffe;
20.00	v Musi: Mossa - Sokol Indules MOŠKA D LIGA
20.30	v Pordenonu, Ul. Molinari: Copat - Soča So-bema
ZENSKA D LIGA
18.00	v Ločniku, Ul. Venier: Šanson - Bor Friulex-port; 20.30 v Spilimbergu, Ul. Tauriano: Albatros System - Koimpex
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.15 na Opčinah: Sloga - Prevenire
1.	ZENSKA DIVIZIJA
19.30	na Proseku: Kontovel - Orna; 20.30 V Trstu, na Alturi: Altura - Breg Union beton
2.	ZENSKA DIVIZIJA
17.30	v Gradežu: Grado - Soča Gostilna Devetak DEKLICE
15.30	v Trstu, Ul. Zandonai: Oma - Koimpex NARAŠČAJNIKI
15.00	v Tržiču: Fincantieri - 01ympia NARASCAJNICE
15.30 na Proseku: Kontovel - Virtus
NOGOMET
UNDER21
16.00	v Fossalonu: Fossalon - Breg DEŽELNI MLADINCI
16.00	v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Cormo-nese; 16.00 v Miljah, Ul. dei Mulini: Fortitudo - Primorje;
MLADINO
15.30	v Bazovici: Zarja Adriaimpex - Muggesana ZAČETNIKI
16.30	pri Domju: Domio - Zarja Adriaimpex B NAJMLAJSI
15.30	v TržiCu, Ul. Boito: Monfalcone - Mladost CICIBANI
15.00	v Trstu, 1. maj: Bor Farco - San Giovanni A;
15.00	v Miljah: Fortitudo A - Primorje KOŠARKA
PROMOCIJSKA LIGA
18.00	v Trstu, šola Caprin: Santos - Breg; 20.00 v Nabrežini: Sokol Warm - Cicibona Plasteredilizia
I.	MOŠKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, na Alturi: Virtus - Prosek DRŽAVNI KADETI
18.00	v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Bor Radenska
NARAŠČAJNIKI
16.00	v Trstu, Čampi Elisi: Lega nazionale - Sokol;
18.00	v Trstu, Ul. Locchi: Stefanel - Bor
HOKEJ NA KOTALKAH
MOŠKA C LIGA
18.00	v Trstu, Miramarski drevored: Latus - Polet NAMIZNI TENIS
MOŠKA BI LIGA
17.00	v Brescii: Volta - Kras Activa
JUTRI
Nedelja, 28. marca 1993 KOŠARKA
MOŠKA B LIGA
18.30	v Portu Sant’Elpidio, Ul. Ungheria: Porto Sant’Elpidio - Jadran TKB
MOŠKA D LIGA
II.	00 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - Kontovel
DRŽAVNI KADETI
11.00	v BrišCikih, dom Ervatti: Kontovel - Udine Basket
DEŽELNI KADETI
14.30	v Trstu, na Alturi: Santos - Breg DEČKI
9.00	v Trstu, Ul. della Valle: Libertas - Polet Zidarič PROPAGANDA
16.00	v BrišCikih, dom Ervatti: Kontovel - Bor MINIBASKET
'TROFEJA JADRAN
V Novi Gorici, telovadnica OS »M.Strukelj«: 14.00 Nova Gorica - Sokol, 15.10: Kontovel - Divača, 16.20: Polet - Postojna, 17.30: Dom - Portorož NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA
16.00 na Proseku: Primorje - Ruda; 16.00 v Varanu, Ul. Robbiani: Varano - Juventina
1.	AMATERSKA LIGA
16.00 v Bazovici: Zarja - Villanova; 16.00 v San Pier d‘Isonzu: San Pier - Vesna
2.	AMATERSKA LIGA
16.00 v Talmassonsu: Talmassons - Kras: 16.00 v Castionsu di Strada: Castionese - Primorec; 16.00 v Sovodnajh: Sovodnje - Pro Farna; 16.00 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax - Breg
3.	AMATERSKA LIGA
16.00	v Doberdobu: Mladost - Stock; 17.00 v Trstu, sv. Ivan: Union - Gaja
NARAŠČAJNIKI
8.30	v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana - Primorje NAJMLAJSI
10.30	na Proseku: Primorje A - Domio; 10.00 v Trstu, Ul. Flavia: Chiarbola - Primorje B ZAČETNIKI
10.30 v Gradišču: Itala San Marc o - Sovodnje; 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex A - Triestina
NAMIZNI TENIS
ZENSKA A LIGA
10.00	v Veroni: San Marco - Kras Corium ODBOJKA
2. ZENSKA DIVIZIJA
10.30	v Nabrežini: Sokol - Cus MLADINKE MEDDEZELNAFAZA
16.00	v Feltrah: Feltre - Bor Friulexport DEKLICE
11.00	v TržiCu, Ul. Rossini: Fincantieri - Dom Imsa; 11.00 v Comu, Ul. del Pini: VBL Cormons - SoCa NARASCAJNICE
9.30	v Trstu, na Alturi: Altura - Koimpex; 11.00 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Oma
ODBOJKA / V STANDRE2U VALPRAPOR - RIVIERA
Drugič prvi?
V primeru zmage bi se valpraporovci spet povzpeli na prvo mesto vrstnega reda - V popolni postavi
KOŠARKA / V PORTU SANT ELPIDIU
Za Jadran TKB ni alternativ
Klavdij Starc bo igral z zaščitno masko
Za drevišnji domaC nastop odbojkarjev Val-praporja Imsa proti Rivieri vlada na Goriškem resnično veliko pričakovanje, tako da so pri OK Val sklenili organizirati neke vrste »pomožne službe«, da bi bolje razporedili gledalce v štan-dreški dvorani, ki bo tokrat bržkone še bolj tesna kot ponavadi.
V igri sta dva pomembna cilja: napredovanje v B-2 ligo in začasni primat na lestvici. Potem, ko je Riviera v prejšnjem kolu doma nepričakovano izgubila proti ekipi Nova Gens imajo namreč valpraporovci priložnost, da jo na lestvici po številu točk dohitijo, po količniku v nizih pa tudi prehitijo in se tako po dolgem Času spet povzpnejo na prvo mesto, na katerem so bili vse do 9. kola. Zmaga sama po sebi briško-štan-dreški šesterki še ne bi prinesla napredovanja, a bi pomenila lep korak naprej, predvsem pa dodatno inijekcijo navdušenja in samozavesti.
Resnici na ljubo imajo Aleš Feri in tovariši še en motiv: Rivieri se želijo oddolžiti za poraz iz prve tekme s 3:2. Seveda drevi ne bo lahko. Riviera je sicer - tako kot Valprapor Imsa - novinec v ligi, a je zelo izkušeno moštvo. Kakega posebnega skritega orožja ni-
Maurizio Superga
ma, njeni igralci pa delajo zelo malo napak in to je pravzaprav njihova glavna kvaliteta.
Valprapor Imsa se bo drevi na igrišču predstavil v popolni postavi, kar pa je še bolj važno, vsi so med tednom redno trenirali. Da bi imel trener Zamo na voljo dvanajst igralcev, je bil v postavo vključen tudi Denis Uršič, sicer elan ekipe 1. divizije, seveda pa bi na igrišče stopil samo, če bi bilo res nujno, da ne bi tako prejudiciral možnosti igranja v nižji ligi.
Skratka, valpraporovci so dobro pripravljeni in srčno upajo, z njimi pa tudi zvesti navijači, da bo štandreško igrišče ostalo tudi tokrat nepremagano.
ŽENSKA C-l LIGA /
Zaborovkejetekmaz Moglianom zelo važna
Propožicije letošnjega prvenstva v ženski C-l ligi so res nehvaležne. V normalnih okoliščinah bi bera 22 točk, kolikor jih šest kol pred koncem imata obe naši šesterki - Bor Tombolini drinks in Koimpex - več kot zadostovala za mirno plovbo, a ker iz lige izpadejo štiri ekipe, posebno pa zato, ker Čaka desetouvršCeno podaljšek sezone z igranjem tako imenovanega play outa za obstanek v ligi, je treba do konca sezone zbrati še nekaj zmag in zato še ni napočil čas počitnic. Pri 26 točkah je obstanek praktično gotov, treba pa do njih še priti.
Na papirju so v boljšem položaju slogašice, ki doma z Martignaccom in videmskim Cusom skorajda ne morejo izgubiti, tako da morebitni poraz danes na igrišču Biadeneseja zanje vsekakor ne bi pomenil tragedije. Ker pa pri Marzoli, doma proti Camstu in v zadnjem kolu v Moglianu bo zelo težko zmagati, bi bilo seveda dobro, da bi se slogašice vrnile z današnjega gostovanja kot zmagovalke, da ne bi postala zmaga proti Cusu (Martignacco je objektivno preslab) neljubi imperativ. Koimpexu danes vsekakor ne bo lahko. Za gostiteljice je zmaga nujna, vrh vsega pa bodo slogašice znova nastopile okrnjene. Tokrat bo poleg mnogih drugih manjkala tudi Gregorijeva, ki ima norice, Ukmarjeva in Fabrizijeva pa bosta igrali brez treninga.
Borovke lahko do konca sezone dokaj zanesljivo računajo samo na točki proti Lasalleju Romanu, gostovanja v Trentu proti Battistiju, v Vidmu proti Kennedyju, v Villorbi proti Fontanam pa niso lahka, posebno, če upoštevamo povprečno formo plavih. Zato pa morajo borovke danes doma proti Moglianu napeti vse sile, da ne bi zašle v položaj, ko bi zanje morebiti postala odločilna celo zadnja domača tekma, prav proti Biadeneseju..
Jadranovi košarkarji bodo že drevi odpotovali v Porto Sant Elpidio, kjer se bodo jutri pomerili z istoimensko postavo. Ta Cas je naša združena ekipa na predzadnjem mestu na razpredelnici v družbi Pordenona, s katerim pa ima vsaj pozitiven »saldo« med danim in prejetimi koši. Ta podatek pa je razveseljil samo do neke mere, saj bi, ko bi liga končala v tem trenutku, obe postavi nazadovali v nižji tekmovalni rang.
Porto Sant Elpidio je trenutno na varnem, saj ima za sabo kar štiri moštva (San Dona, Pordenone, Jadran TKB in
San Marino). Do izteka pa bi morali košarkarji iz Mark osvojiti vsaj še zmago ali dve, zato da bi si tudi matematično zagotovili obstanek med drugoligaši. V minulem kolu je Sant Elpidio v gosteb klonil pred Me-strino (95:83), kljub izvrstni igri Gotija, ki je v nasprotnikov koš nasul kar 34 točk. Iz povedanega izhaja, da je jutrišnje srečanje za Jadran TKB skorajda življenjskega pomena: liga se namreč bliža koncu in če je obstanek v ligi še vedno primarni cilj za Drvaričevo vrsto, potem je jasno, da je treba v predračun uvrstiti vsaj eno zmago v gosteh, Če-
ravno utegne biti tudi to premalo.
Naši košarkarji odpotujejo v Porto Sant Elpi' dio še vedno v zasedbi, ki je še daleč ob optimal-nosti. Delno tolažbo predstavlja prisotnost Klavdija Starca, ki bo nastopil z zaščitno masko, nasploh pa je v tem trenutku in v dani situaciji skoraj brezpredmetno razglabljati o postavi in optimalnosti zasedbe, saj si bodq jadranovci, če bodo to lahko, obstanek v ligi zagotovili na podlagi značajnosti, upornosti in borbenosti, kajti že zdavnaj je minil Cas tehnično taktične za-snovanosti tekem. Odločali bodo popolnoma drugačni dejavniki.
Do izteka imajo modri bojevniki na sporedu, razen jutrišnje, še eno dosegljivo preizkušnjo v gosteh (Argenta) ter dve na domačih tleh (Mon-tecchio in Oderzo). Tekmo proti Centu izključujemo aprioristič-no iz kombinacije, kar se nam zdi »na papirju« nemogoča in nedoseglji' va za naše košarkarje vsaj sodeč po točkovni razliki obeh postav na trenutni lestvični razvrstitvi. Srečanje med postavama Porto Sant Elpidio in Jadran TKB bo jutri v Portu Sant Elpidiu v Markah s pričetkom ob 18. uri.
Igor Canciani
_________ODBOJKA / V DEŽELNIH ODBOJKARSKIH PRVENSTVIH___
Pomembni tekmi za obstanek za Slogo in dekleta Bora Fiiulexport
Dekleta Koimpexa tvegajo v Spilimbergu - Ostale naše ekipe favorizirane
H NAMIZNI TENIS /	>
Nasprotnik krasovk v boju za obstanek v A ligi zdaj Verona
Ekipno tekmovanje za mladinske kategorije v Trstu v režiji SZ Bor
Andrej Maver
V	moški C-2 ligi danes počiva Bor, medtem ko igrata Sloga in 01ympia CDR na domačem igrišču. Važnejša tekma Čaka Slogo, ki igra proti predzadnjemu Tolmeču. Za Slogo je zmaga obvezna, da nadaljuje svojo pot proti obstanku v ligi. Zal bo tokrat odsoten Božic zaradi poškodbe kolena, medtem ko je pozitivno, da bo prisoten David Kralj, ki je med tednom dobil dovoljenje od vojaških oblasti tudi za prisotnost na treningu. 01ympia CDR igra proti Porcii, ki se še bori za obstanek, zato tekma gotovo ne bo lahka. Poleg tega pa je med tednom zbolel Simon Terpin. Kljub temu Goričani računajo na zmago, ki bi prav gotovo ustrezala tudi slogašem.
V	ženski C-2 ligi lovita oba naša predstavnika Cimvisjo uvrstitev na lestvici. Sokol Indules še računa na Četrto mesto, saj ima v teh zadnjih šestih kolih lažji razpored tekem. Tako bo danes igrala v Mossi, ki ima na lestvici le 14 točk, vendar igra v zadnjih kolih vedno bolje, prejšnjo soboto pa je zmagala kar v TržiCu. Nasprotnika se zato ne sme podcenjevati, saj so mu zadnji uspešni nastopi vlili novo upanje, da dosežejo obstanek v ligi. Kljub temu pa Nabrežinke odkrito računajo na zmago. Danes ne bi smeli imeti niti težav s postavo, saj so bile na treningih prisotne vse igralke razen Skerkove.
Kmečka banka igra danes v Sovodnjah proti Ekipi Fellini Ceffe iz Tržiča. Ta ekipa doživlja sicer v zadnjih kolih manjšo krizo, saj je.bila poražena že trikrat zaporedoma. Goricanke zato računajo na zmago, Čeprav se med tednom niso pripravili najbolje, saj je bilo na treningih odsotnih nekaj igralk. Na današnji tekmi pa bi morale biti prisotne vse igralke razen Zbogarjeve, ki je odsotna že vec tednov.
V	moški D ligi bo danes Soča Sobema nastopila v Pordenonu proti zadnjeuvrščeni ekipi, ki je na lestvici še brez točk, tako da socani ne bi smeli imeti večjih težav. Od tega kola naprej pa ima Soča precej lahek razpored tekem, saj igra proti zadnjim štirim ekipam na lestvici, v enem kolu potiva, Čaka pa jo še obračun z neposrednim tekmecem Roja-lesejem. Kljub neuspešni prvi polovici povratnega dela lahko torej SoCa še računa na napredovanje, Čeprav je sedaj odvisno tudi od rezultatov, ki ijh dosežeta Itely in Rojale-se, ki imata nekoliko težji razpored tekem od Goričanov. Zato igralci Soče še niso vrgli puške v koruzo in so še naprej prisotni vsi na treningih.
V	D ligi čakata obe ekipi važna nastopa. Bor Friulexport gostuje v Locniku proti ekipi, ki ima na lestvici štiri točke več od borovk. Jasno je, da je ta tekma že skoraj odločilna za raz-
Slogaš David Kralj
plet boja za obstanek v ligi. Morebitni poraz bi namreč hudo zmanjšal možnosti borovk za obstanek. Tega se zavedajo tudi v borovem taboru. Zal pa niso niti v tem tednu trenirali najbolje zaradi odsotnosti raznih igralk. Danes pa bosta gotovo odsotni poškodovana Tamara Vidali in Vera Stoper. Ge pa igralke igrajo, kot so igrale na zadnjih tekmah proti ekipam iz zgornjega dela lestvice, lahko odkrito računajo na zmago-
Koimpex igra v Spilimbergu proti domačemu Albatrosu in bi lahko z zmago dejansko že zaključil svoje prvenstvo. Pred CetrtouvršCe-no ekipo bi namreč imel že osem točk prednosti. Takega naskoka pa v petih kolih ne bi mogla nadoknaditi nobena ekipa. Na današnji tekmi bo odsotna Klavdija Ferlu-ga, medtem ko bodo druge igralke prisotne, Čeprav niso vse redno trenirale.
Poraz igralcev 0lympie v dodatni tekmi za nasto v play offu 1. divizije
01ympia Jestvine Pintar - Lib. Turriaco 0:3 (10:15, 4:15,4:15)
OLYMPIA: Lutman, Seni, Bensa, Hlede, Cavdek, Fe-liciano, Domi, Cevdek, Breganti, Špacapan.
Odbojkarjem 01ympie je uvrstitev v finalno fazo za napredovanje v D ligo žal spodletela. V dodatni tekmi tretjeuvršCenih v obeh kvalifikacijskih skupinah so na nevtralnem igrišču v Moraru gladko podlegli pred Li-bertasom iz Turriaca.
ZaCetek srečanja se je na obeh straneh odvijal v znamenju živčnosti. Igralci iz Turjaka so povedli kar z 10:1, a 01ympia se jim je približalo do rezultata 13:10, nato pa je bilo za slovensko šesterko usodnih nekaj napak. Drugi niz je bil izenačen vse do rezultata 4:4, nato pa je v vrstah Člympie prišlo do prave blokade in set je splaval po vodi, v tretjem pa je Goričane zajela splošna demoralizacija in tako je bilo tekme kmalu konec. Treba je še reci, da s sojenjem pri 01ympii nikakor niso mogli biti zadovoljni. Zdaj jih Čaka nastop v tolažilni skupini od 6. do 10. mesta. (Poldo)
NA TRŽAŠKEM
1. ZENSKA DIVIZIJA
Prevenire - Breg: 1:3 (15:9, 2:15,13:15,11:15)
BREG: Kocjančič, Glavina, Zeriali, Canziani, Bandi, Ota, Giorgi, Malmenval, Kosmač, Slavec, Sturman.
Na lažjem gostovanju na šoli Galilei je Bregova šesterica nepotrebno izgubila prvi set zaradi podcenjevanja nasprotnic. Da so imele Dolinčanke dovolj skritih adutov priča nadaljnji potek tekme. Tudi po drugem setu, ko so popolnoma nadigrale domaCo ekipo, so Brežanke držale vajeti igre, čeprav so nasprotnice predvajale dopadljivo igro. S tem zasluženim uspehom je Breg zaključil prvi del prvenstva, že v soboto pa ga čaka težje gostovanje pri vodilni Alturi. (Sain)
Kontovel - SanfAndrea 3:0 (15:12,15:8,15:9)
KONTOVEL: Pertot, Čeme, Blažina, Bezin, D., E. in K. Bogateč, Superina, Pemarcich.
Kontovelke so zmagale brez težav, Čeprav so denimo zaigrale slabše kot v prejšnjem kolu proti močnemu Club Alturi. S to zmago so hkrati menda tudi dokazale, da bi bile lahko na lestvici precej bolje uvrščene, če bi ne doživele nekaj nerodnih porazov.
OSTALI IZIDI 11. KOLA: Altura - Killjoy 3:2, Cus -Zaule 3:0, Virtus - Club Altura 0:3, Sgt - Oma 3:2.
VRSTNI RED: Altura 20, Club Altura 18, Killjoy in Sgt 16, Oma 14, Breg Union beton 12, Cus 10, Kontovel 8, SanfAndrea in Zaule Rabuiese 6, Prevenire 2, Virtus 0.
V dragem kolu play-out se bo Kras Corium z dvakratnim srečanjem z ekipo iz Verone S. Marco skušal obdržati v najvišji ženski namiznoteniški ligi. Prvo srečanje bo jutri ob 10. uri v Veroni. Kot znano, je Kras Corium izgubil prvo kolo play-out z Augere Varese s 5:2. Z istim rezultatom je S. Marco podlegel Maddaleni. Ve-rončanke so v prvem delu prvenstva igrale s pomočjo tujke. Iz neznanih vzrokov Kitajka ne nastopa več z njimi, tako da je ekipa sestavljena iz samih italijanskih igralk: Pann, Dini, Avesani. Vkolikor bi krasovke premagale S. Marco - čeprav so resnici na ljubo Ve-roncanke boljše na papirju - bodo morale ta rezultat še enkrat ponoviti pred domačo publiko. Najmlajša postava prvenstva je v tej težavni sezoni, ko se menja sistem in bo moralo zapustiti prvenstvo kar 5 od 12 ekip, pokazala nepričakovano zre-
lost.
Moška Bi liga
Prejšnje kolo je postava Krasa Activa doživela drugi, a odločilni poraz proti Veroni. Upanje naših fantov za prehod v A2, potem, ko so skozi celo prvenstvo vodili na začasni lestvici, se je zmanjšalo skoraj na nič. Edino, kar lahko še čakajo, je spodrsljaj nasprotnika, kar pa je malo verjetno. Drevi ob 15. uri se bodo Cristian Mersi, Igor in Marjan Milič, srečali z ekip0 Bresce, katere usoda o izpadu je že tudi skoraj zapečatena.
Ekipne mladinske kvalifikacije
Začenjajo se ekipne mladinske kvalifikacije za državno prvenstvo, ki se bodo zaključile sredi prihodnjega meseca. Prve bodo na vrsti združene postave najboljših in starejših pi°' nirjev. Tekmovanje bo izvedlo SZ Bor. V tej konkurenci bo nastopilo pet ekip iz FJK. Zmagovalna se bo direktno kvalificirala na DP. (J-J-'
Obvestili
PLAVALNI KLUB BOR	. g
sklicuje 6. redni občni zbor danes, 27. t.m., ob 17. uri Stadionu 1. maj v Trstu.
SD BREG
SMUČARSKA SEKCIJA
obvešča, da v nedeljo, 28. t. m. odpade smučarski izje Sappado, ker bo zamejsko prvenstvo Sele vnedeljo^’ aprila in bo avtobusni izlet takrat. Vpisovanje bo v rek, 30. t. m. od 20.30 do 22.00 v občinski telovadnici Dolini, Informacije tudi po telefonu 6700201 (Aleš fančic) od 8.30 do 16.30 ali 228297 (Miran Zobec) P 20. uri.
ŠPORT
Sobota, 27. marca 1993
SMUČANJE / FINALE V AAREJU
SKOKI / FINALE SVETOVNEGA POKALA
Aamodt bližje Girardelliju
A ft E A I? F
Dobitnika kristalnega globusa v super-G Seizingerjeva in Aamodt (Telefoto AP)
AARE - Drugi dan fina-a svetovnega pokala v alpskem smučanju je minil P° sporedu. Tako dekleta kot fantje so se pomerili v 2adnjem superveleslalo-sezone, pri obeh pa sta bila najhitrejša prav tista dva, ki sta kandidata Za veliki kristalni globus za skupno zmago v sve-ovnem pokalu - Nor-Vežan Kjetil Andre Aa-rn°dt in Nemka Katja Sei-zmger.
Aamodtu je šlo na roko, da je bil njegov Stavni tekmec Marc Girardelli, ki se pritožuje aad bolečinami v kolenu, . e 15. S tem je za las ule' 16 točk, ki se v finalu Podeljujejo le do 15. me-sta, medtem ko je Aa-rtjodt za zmago dobil no-^ 100 točk. Norvežan je ako z veliko prednostjo osvojil manjši superveleslalomski globus, v skupnem seštevku pa za nksemburžanom zao-sta)a 152 točk.
Srebro v supervelesla-°niski razvrstitvi si je vc®faj prismuCal Av-strijec Mader, bron pa vicar Franz Heinzer, oba Pa sta z vrha izrinila Normana Thorsna. Tomba V,v skupni razvrstitvi zdrsnil s 4. na 5. mesto, a tretjim Heinzerjem pa zaostaja že 91 točk. i. isrcno se je smuCar-
sta SVet Pos^ovrl °d naj-rejšega tekmovalca v 1 ptet°Vllem pokalu, 35-ne8a Leonharda Stoc-
ka, ki je bil v vrhu kar 15 let, z včerajšnjim superveleslalomom pa je končal svojo kariero.
Pri ženskah je Katja Seizinger na prvem mestu skupnega seštevka zamenjala Avstrijko Anito VVachter, zmagala pa je že v superveleslalomskem seštevku in ima tako skupaj s smukaškim že dva mala globusa. VVachterje-va je bila v zgornjem delu proge še hitrejša od nemške tekmice, na koncu pa je zasedla 7. mesto. Druga je bila včeraj Avstrijka Ulrike Meier, 3. pa Italijanka Compagnoni.
Ob zmago v superveleslalomskem seštevku je bila vCeraj s šestim mestom Francozinja Carole Merle, ki bo najverjetneje osvojila veleslalomski globus, lansko leto pa je
domov odnesla oba.
Danes sta na vrsti tekmovanji v veleslalomu, jutri pa v slalomu, kjer bosta na startu tudi Košir in Hrovatova. Bosta veliki kristalni trofeji neoddani do zadnjega trenutka?
Superveleslalom moški: 1. Aamodt (Nor) 1:07.43; 2. Mader (Avs) 1:07.49; 3. Heinzer (Svi) 1:07.51; 4. Hangl (oba Svi) 1:07.59; 5. Accola (Svi) in Ortlieb (Avs) 1:07.60; 7. Erberharter (Avs) 1:07.65; 8. Colturi (Ita) 1:07.85; 9. Locher (Svi) 1:07.92; 10. Assin-ger (Avs) 1:07.93... 16. Fattori 1:08.21; 18. Iezza (oba Ita) 1:08.31; ženske:
1.	Seizinger (Nem) 53.07;
2.	Maier (Avs) 53.21; 3. Compagnoni (Ita) 53.31;
4.	Cavagnoud (Fra) 53.47;
5.	Hausl (Nem) 53.54; 6.
Merle (Fra) 53.61; 7. VVachter (Avs) 53.72; 8. Zel-ler (Svi) 53.74; 9. Eder (Avs) 53.80; 10. Lebedeva (Rus) 53.81... 19. Morena Galizio (Ita) 54.77.
Svetovni pokal, superveleslalom - moški: 1. Aamodt 420 toCk, 2. Mader 307, 3. Heinzer 301, 4. Thorsen 294, 5. Girardelli 216... 8. Colturi 181, 14. Senigagliesi 117, 18. Po-lig 78; ženske: 1. Seizinger 371 toCk, 2. Maier 356, 3. Merle 326, 4. VVachter 313, 5. S. Eder 263, 6. Compagnoni 230.
Svetovni pokal skupno - moški: 1. Girardelli 1319 točk, 2. Aamodt 1167, 3. Heinzer 828, 4. Mader 800, 5. Tomba 737; Zenske: 1. Seizinger 1, 216 točk, 2. VVachter 1, 202, 3. Merle 986, 4. Vogt 683, 5. Maier 649.
Favoriti so Avstrijci Slovenci do 6. mesta?
Japonec Kasai na treningu skočil kar 140 metrov!
Jasna Milinkovic
Avstrijec Rathmayr pripravlja smuči (A. Pavletič/TRIO)
PLANICA - Japonec Noriaki Kasai je bil zelo nesrečen, ker je prejšnji konec tedna odpadel finale svetovnega pokala v poletih v Vikersundu na Norveškem, na stari Bloudkovi velikanki, ki ima uradno kritično točko še zmeraj pri 120 metrih, pa je 20-letni študent iz Sappora na včerajšnjem treningu pred današnjim moštvenim tekmovanjem 14. finala svetovnega pokala v smučarskih skokih skočil kar 140 metrov in za pet metrov popravil dosedanjo najboljšo znamko Avstrijca Armina Koglerja iz leta 1981. Okrog 5000 gledalcev, med njimi je bilo več kot 2000 otrok, ki jim je ogled treninga omogočila Zavarovalnica Triglav, je pod Poncami videlo nekaj izvrstnih skokov, v prvih dveh serijah pa je bil v ospredju tudi naš skakalec Samo Gostiša.
V prvi seriji je med 74 skakalci iz 16 držav skočil najdlje svetovni prvak na veliki skakalnici Espen Bredesen. Norvežan je pristal pri 132.5 metra, tri metre krajši skok je uspel Avstrijcu VVernerju Rath-mayrju, ki se po padcu na svetovnem prvenstvu v Falunu vrača v formo, za pol metra pa je zaostal Francoz Didier Mollard. Samo Gostiša je dosegel skupaj s Cehom Jarosla-
vom Sakalo, zmagovalcem svetovnega pokala v poletih, peto daljavo prve serije (126.5 m). V prvem poskusu je imel največ težav na skakalnici Švicar Sylvain Freiholz, ki je na hrbtu zdrsel v iztek, vendar pa se je padec končal brez hujših posledic, nadaljnji seriji pa je Švicar raje izpustil. V drugem poskusu je tekmovalcem začel nagajati tudi veter, nekaj težav pa so imeli tudi s smučino, na kateri se je že okrasil rob, tako da so se skakalci že znatno težje vozili po njej. V kolikor se je Kasaiju prvi skok ponesrečil, saj je pristal pri 97 metrih, pa je bil v drugem in tretjem ne-prekosljiv. V ekstremnem škarjastem slogu, ko se popolnoma vleže na smuči, tako da jih ima gledano s profila že za ušesi, je Japonec skočil 140 in 134 m, tako da je nesporni favorit za zmago med posamezniki v nedeljo.
»Tehnično sem popravljam, vendar mi je pljučnica pobrala veliko moCi. V teh dveh tednih sem skušal trenirati po najboljših močeh. Ne vem, kako nam bo šlo jutri. Letos smo že veliko napovedovali, pa se nato napovedi niso uresničile,« je po včerajšnjem treningu dejal Urban Franc. Samo Gostiša je bil veliko bolj optimističen: »Po
daljšem premora se mi je kar prileglo, da sem spet skakal in splojh ni bilo slabo. Tudi drugi so skakali dobro in mislim, da se lahko uvrstimo tudi do šestega mesta.« Franci Petek še ni pripravljen za naporna tekmovanja, tako da bodo v naši prvi ekipi, ki bo nastopila v konkurenci, tekmovali Robert Meglic, Matjaž Zupan, Franc Urban in Samo Gostiša. Izven konkurence bodo v drugi ekipi skakali Dejan Jekovec, Sašo Komo vec, Matjaž Kladnik in
Jure Žagar, medtem ko bosta Damjan Fras in Anže Zupan tvorila ekipo z Ukrajincema Vasilijem Gri-boviCem in Andrejem Glivkom. Favoriti današnjega ekipnega tekmovanja, ki se bo začelo ob 9.30 s poskusnim skokom, so med 18 ekipami (v konkurenci jih bo samo 12) nedvomno Avstrijci, ne kaže pa podcenjevati niti Japoncev, Norvežanov in Cehov. V pokalu narodov so razlike na prvih treh mestih že tako velike, da sploh ne
more priti do sprememb vrstnega reda, zato pa bo veliko bolj zanimiv sobotni boj za prvo mesto pri posameznikih in za mali kristalni globus v skokih.
Rezultati včerajšnjega treninga - 1. serija: 1. Bredesen (Nor.) 132.5, 2. Rathmayr (Av.) 129.5, 3. Mollard (Fr.) 129, 4. Yasu-zaki (Jap.) 127, 5. Gostiša (Slo.) in Šakala (Češka) po 126.5..., 8. Zupan 123, 10. D. Jekovec 121,13. Meglic 117, 16. Kladnik 116, 21. Komovec 113, 23. Fras in Zupančič po 112, 26. Franc (vsi Slo.) 110; 2. serija: 1. Kasai (Jap.) 140, 2. Scherer (Nem.) 129, 3. Goldberger (Av.) 125, 4. Horngacher (Av.) 123, 5. Gostiša (Slo.) 122, 6. P.-I. Tallberg (Sve.) 120.5, 7. Komovec 120, 8. Franc 118.5 (oba Slo.), 9. Cecon (Ita.) 118, 10. Žagar 116,
14.	Zupančič 114, 19. Meglic 110.5, 20. Kladnik in Zupan (vsi Slo.) po 109.5; 3. serija: 1. Kasai (Jap.) 134, 2. Vasuzaki (Jap.) 132, 3. Bredesen (Nor.) 129.5, 4. Okabe (Jap.) 126, 5. Goldberger (Av.) 125...,
15.	Zupan 115, 20 Franc 110, 24. Gostiša 107, 26. Kladnik 106, 37. Meglic (vsi Slo.) 94.
Pokal narodov pred današnjim tekmovanjem: 1. Avstrija 721, 2. Japonska 375, 3. Norveška 290, 4. Češka 254, 5. Nemčija 241, 6. Francija 231, 7. Slovenija 122, 8. Finska 82, 9. Italija 58, 10. Švica 54,11. Švedska 42, itd.
TENIS / DAVISOV POKAL
ŠAH / BOBBY FISCHER
NOVICE
Lanski zmagovalec ZDA že na pragu izločitve
Avstralija po prvem dnevu vodi z 2:0 - Italijani brez težav proti Braziliji - Avstrija že 0:2 proti Franciji
P0membn neu'—J
igrišč '
n .
uavisov n ga, ’
- vej
skupine
V dvol l Melboi kalvarij Pričel ; Srecanju f.vcni Br bil proti
servisu
lan (kar Pak v di
učinke
in z
nosfi
S
bomb
gem
Auieri
2:0.
VVallie Masur (Avstralija)
IZIDI PRVEGA DNE OSMINE FINALA Avstralija - ZDA 2:0
(Masur - Gilbert 6:3, 6:7, 6:2; VVoodforde - Whea-ton 3:6, 7:6, 6:4, 6:4)
Avstrija - Francija 0:2
(Skoff - Boetsch 2:6, 6:7, 1:6; Antonitsch - Forget 4:6, 2:6, 3:6)
Indija - Švica 1:1 (Paes - Hlasek 7:5, 6:1, 6:2; Kri-shnan - Rosset 6:7, 6:4, 3:6, 6:7)
Italija - Brazilija 2:0
(Nargiso - Oncis 7:5, 6:2, 6:3; Camporese - Mattar 7:6, 4:6, 6:2, 6:1)
Švedska - Kuba 1:0 (Edberg - Pino 6:2, 6:2, 6:2;
Rusija - Nemčija 0:2
(Cerkasov - Steeb 6:4, 6:1, 4:6, 6:7, 4:6; Olhovski -Stich 5:7, 1:6, 6:1, 5:7) Španija - Nizozemska 1:1 (Bruguera - Haarhuis 3:6, 6:4, 6:4, 3:6, 2:6; Costa - Koevermans 5:7, 6:3, 6:1, 6:1)
Danska - Češka 0:1
(Carlsen - NovaCek 6:7, 4:6,1:6)
FORMULA 1/INTER LAGOS
Prost, seveda!
SAO PAOLO - Prisotnost Senne (pri McLarnu so mu samo za nastop v Interlagosu odšteli milijon dolarjev...) brazilskih ljubiteljev formule ena ni ogrela, saj se jih je na prvem uradnem treningu pred jutrišnjo VN Brazilije na stopniščih zbralo res le pešCica. Nekaj so k temu botrovale drage vstopnice, največ pa dejstvo, da Senna s Proštom oziroma z njegovim vvilliamsom bije neenak boj. Francoz je že včeraj dal razumeti, da ga bo jutri težko kdo premagal. S Časom 1:16, 809 je bil daleC najhi-trejsi, Senni pa zadal zaostanek dveh sekund. Premoč britanskih dirkalnikov še bolj potrjuje drugi najboljši Cas mladega Damona Hilla (1:17, 856), ki se v bistvu šele privaja svetu formule ena in je Cisti novinec, a je bil tudi on skoraj za sekundo hitrejši od Senne (1:18; 639).
Ferrarijevec Berger je uničil vozilo. Svojega mu je posodil Aleši (6. Cas, 1:19, 260), Berger pa je z njim opravil le nekaj krogov in dosegel sedmi Cas. Preseneča slab nastop Patreseja (13.), njegov tovariš v moštvu Schumacher pa je Četrti (1:19, 061).
Težka pot čudežnega
dečka iz Brooklyna
LINDON - Šahovski kralji se rojevajo, ne nastajajo umetno. So ljudje posebnega kova, ki morajo - ne glede na okolje, v katerem se nahajajo -premagati vse težave, ki jim jih pripravi usoda, in v boju proti prav tako močnim osebnostim zmagati. V šahovski zgodovini je bilo kar nekaj izredno nadarjenih in sposobnih šahistov, ki niso nikoli uspeli postati svetovni prvaki. Poleg znanja je namreč potrebna tudi izredna psihična moč, ki v odločilnih trenutkih sproži vse sposobnosti miselnega procesa, ki so potrebne za zmago. Samo volja ni dovolj, čeprav brez nje ni uspeha. Za šahovski prestol je torej potrebno nekaj vec kot zgolj talent, volja, premetenost. Potrebna je želja in skoraj ubijalski nagon.
Med najizrazitejše predstavnike šahistov, ki so se z nezlomljivo voljo, da bi se izkazali in premagali nasprotnika, povzpeli na vrh, zagotovo sodijo Talj, Karpov, Kasparov in Čudežni deček Robert Fischer. Za prve tri, nekdanje sovjetske šahiste, niti ni presenetljivo, da so pri vzponu pokazali veliko psihično moc, saj je bila konkurenca in koncentracija vrhunskih igralcev v nekdanji Sovjetski zvezi zelo velika, in le najboljši so lahko prerasli anonimnost. Robert Fischer je prišel iz povsem drugačnega okolja in v šah vnesel toliko novosti, da mu lahko ob strani stoji le še aktualni prvak Gari Kasparov.
Šahovska pot »Čudež-
nega dečka iz Brookly-na«, kot so Fischerja pogosto imenovali, se je začela, ko je bil star sedem let. Njegov mentor Carmine Nigro je zelo zgodaj opazil, kako zelo je nadarjen, Robert pa je s predanostjo šahu delal tako velike korake v svojem razvoju, da je po znanju presegel vse podobne primere v zgodovini, od Raoula Capablance do Samuela Re-shevskega. V zgodnji mladosti se je navduševal predvsem nad Paulom Murphyjem in njegovo šahovsko romantiko, kasneje pa je dosledno prebiral partije vseh šahovskih velikanov. Leta 1958 je komaj petnajstleten prišel do velemojstrskega naslova in se nato štirinajst let
boril za naslov svetovnega prvaka tako z nasprotniki kot s svetovno šahovsko zvezo. Fischerjev boj pa se ni dogajal le na 64 poljih, saj si je prizadeval za uveljavitev šahovske igre, kar mu je tudi uspelo. Sovjetska šola je imela namreč od tridesetih let dalje tako prevlado, da so njene igralce zahodni šahisti le s težavo ogrožali. Tekmovalni sistem turnirjev je bil številnim sovjetskim igralcem pisan na kožo, tihi medsebojni nenapadalni pakt pa je na vrh izzivalcev vedno pripeljal enega od njih. S ah je postajal dolgočasen in ni privabljal pokroviteljev, ki so vnaprej vedeli, da bo zmagovalec z Vzhoda. Fischer je zaCel
že zelo mlad podirati ustaljene norme. Pri tem je bil večkrat povsem osamljen, kakor je bil popolnoma osamljen tudi pri oblikovanju svoje šahovske veličine. Lastne partije je analiziral sam, ob sebi ni imel sekundantov, ki so bili značilni za sovjetski šahovski stroj. Bil je tudi neverjetno dosleden, večkrat je zagrozil, da bo prenehal z igranjem, Ce šahovska zveza ne bo zagotovila sprememb, ki jih je v veliki meri izbojeval prav on in za katere lahko danes reCemo, da so »rešile« šah.
Sprememba tekmovanja, ko ni vec odločala turnirska zmaga, ampak pokalni sistem na izpadanje, mu je leta 1972 omogočila, da se je pomeril za naslov s svetovnim prvakom Borisom Spaskim in ga tudi premagal. Zaradi spora s svetovno šahovsko zvezo, ki ni hotela ugoditi njegovim zahtevam, pa 20 let za tem ni odigral niti ene uradne partije. Koliko je šahovska igra izgubila zaradi njegove odsotnosti, je težko ugotoviti. Svetovni prvak kot nekakšen voditelj šahovskega sveta pač mora imeti določen odnos do igre. Poleg tega mora biti idol drugim, predvsem kot iskalec novih poti, ki izžarevajo njegove ustvarjalne zamisli.
Robert Fischer se je odločil za najveejo žrtev: odrekel se je igri, za katero je živel, kljub temu pa ima pri popularizaciji šaha velike, morda celo najveCje zasluge.
Iztok Golob
Biaggi v ospredju
EASTERN CREEK (AVSTRALIJA) - Italijan Massi-miliano Biaggi (Honda) je vCeraj na treningu za motociklistično VN Avstralije v rekordnem Času proge osvojil prvo mesto v kategoriji do 250 ccm. V pollitrskem razredu je bil najboljši American Kevin Schvvantz na suzukiju, v razredu do 125 ccm pa Nemec Ralf VValman na aprilii.
Do 125 ccm: 1. VValdman (Nem) aprilia 1:41, 371, 2. Bodelier (Niz) honda 1:41,475, 3. Raudies (ZDA) honda 1:41, 809, 6. Gianola (It) honda 1:42,499.
Do 250 ccm: 1. Biaggi (It) honda 1:32, 898, 2. Ko-cinski (ZDA) suzuki 1:33, 201, 3. Capirossi (It) 1:33, 754.
Do 500 ccm: 1. Schvvantz (ZDA) suzuki 1:31, 243, 2. Rainey (ZDA) yamaha 1:31, 679, 3. Bittie (Av-stral) honda 1:31, 929, 12. Cadalora (It) yamaha 1:34, 064.
Danes Avstrija - Francija
DUNAJ - Francija bo danes na kvalifikacijski tekmi skupine 6 za SP v ZDA proti Avstriji nastopila v okrnjeni postavi. Za francosko reprezentanco bo današnje srečanje zelo pomembno za uvrstitev, saj imata Švedska in Bolgarija enako število točk na lestvici, tako da bi danes Francoze morebiten spodrsljaj danes lahko drago stal. Na trenerski klopi Avstrije bo danes imel krstni nastop Herbert Prohaska.
Cecchinijeva v 3. kolo
HOUSTON - Italijanka Sandra Cecchini se je na mednarodnem teniškem turnirju v Houstonu uvrstila v 3. kolo, s tem da je v 2. kolu odpravila Bolgarko Katerino Malejevo s 7:6, 6:0. OSTALI IZIDI: Zrubakova (Češ) - Simpson-Alter (Kan) 6:1, 5:7, 6:2, Sabatini (Arg) - Graham (ZDA) 6:0, 6:1, Tarabini (Arg) - Ruano-Pascual (Sp) 6:4, 6:1.
Hokej: štori SP skupine B
EINDHOVEN - Na Nizozemskem se je začelo svetovno prvenstvo skupine B v hokeju na ledu. Na prvenstvu sodeluje 8 reprezentanc, poleg domačinov še Poljska, Danska, Velika Britanija, Japonska, Romunija, Kitajska in Bolgarija. Igra se po ligaškem sistemu »vsak z vsakim«, moštvo, ki bo zbralo največ točk, pa se bo na koncu uvrstilo v skupino A. Pričakovati je zagrizen boj med Poljaki in Nizozemci za prvo mesto, Romuni, Bolgari in Kitajci pa se bodoskušali izogniti zadnjemu mestu, ki vodi v skupino C. Na prvenstvu lahko preseneti reprezentanca Velike Britanije, kjer hokeju v zadnjih letih namenjajo izredno pozornost. (Z. L.)
Kolesarji danes na Brionih
BRIONI - Na Brionih bo danes kolesarska dirka za velko nagrado Kvamer Expresa in za šesto lovoriko Brionov. Sodelovali bodo kolesarji iz Hrvaške, Slovenije in Italije. Mladinci bodo vozili na 40, elani pa na 60 kilometrov. (Morel)
Se Maradona poslavlja?
BUENOS AIRES - Argentinski as Diego Armando Maradona bo skoraj zanesljivo prenehal z aktivnim igranjem ob koncu letošnje sezone, ko mu zapade-pogodba s španskim klubom Sevilla.
DOKUMENTARNA RAZSTAVA / V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU
LIKOVNOST / GALERIJA TRIBBIO
Razvojna pot gozdovništva med slovensko mladino
Na pobudo slovenske skavtske in taborniške organizacije v FJK
Neva Lukes
Sormanijeve barve v risbi
Tržaški slikar je dal na ogled barvane risbe in tempere
Eno od razstavljenih del Tržačana Marina Sormanija
Vsakogar, ki zanimata dejavnost skavtske in taborniške organizacije tu pri nas, istočasno pa hoče spoznati tudi dejavnost gozdovnikov na Slovenskem, ki je nastala že v davnem letu 1925, bo prav gotovo zanimal ogled razstave, ki sta jo skupno priredili Slovenska zamejska skavtska organizacija in taborniki Rodu Modrega vala, v sodelovanju z Muzejem narodne osvoboditve iz Maribora.
Otvoritev te pomemb-
ne razstave je bila 19. marca v vhodnem fo-yerju Kulturnega doma v Trstu, kjer si jo lahko vsakdo ogleda vsako soboto od 10. do 12 in od 17. do 19. ure, pred vsako prireditvijo v KD in tudi po predhodnem dogovoru z organizatorji.
»Želel bi samo z nekaj besedami opisati otvoritev te razstave« nam je v pogovoru povedal Milan Pahor, starosta tabor-
niške organizacije RMV. »Moram reci, da je bila udeležba Številna ter da so bili na otvoritvi navzoči, poleg mladih tabornikov in skavtov, tudi mnogi bivši elani obeh organizacij. Prireditev smo pričeli s skavtsko in taborniško himno, nato s kratkima govoroma načelnice skavtske organizacije Vere Tuta - Ban in mojim posegom. Spregovorili so Se ravnatelj Mu-
zeja narodne osvoboditve iz Maribora Tone Žnidarič, Rudi Merljak, predstavnik državnega sekretariata za Slovence v svetu in deželni svetovalec Ivo Jevnikar, ki je zastopal deželnega odbornika Antoninija. Uvodno predstavitev pri otvoritvi razstave je imela avtorica razstave Mira Grašič, celotni program s pozdravom v slovenščini in italijanščini pa je podal Marjan Kravos. Ob otvoritvi smo zavrteli še film o taborjenju gozdovnikov v Gozdu Martuljek nekaj let pred drugo svetovno vojno, ki predstavlja danes pomembno zgodovinsko vrednoto«.
Tokratna razstava je prikaz nastanka skavtske in gozdovniske organizacije na Slovenskem, ki jo je organizator prikazal že v Mariboru in Ljubljani, pa si jo bodo v prihodnje lahko ogledali Se v drugih krajih Slovenije.
Slike, dokumenti in Se drugo gradivo o delovanju obeh organizacij so prikazani na 66 panojih, razni kroji in oblačila, skavtska oprema, značke, nalepke in našivki ter celo pravi šotor pa so razstavljeni v posebnih vitrinah oziroma pred njimi.
»To je zgodovinska razstava, ki nakazuje,
kako je nastajala med obema vojnama organizacija gozdovnikov, v Sloveniji, kako so se razvijali skavti, prikazan pa je tudi nastanek taborništva in skavtizma tudi pri nas v zamejstvu. Gre za prvo takšno razstavo, ki obravnava to tematiko, zato menim, da si jo je vredno ogledati, saj je po svoji vsebini kot tudi po razstavljenih eksponatih zelo zanimiva.«
Zelja tukajšnjih organizatorjev je bila in je, da bi si jo ogledalo Cim več mladih, ki naj bi se navdušili za načela, ki vodijo obe organizaciji.
»Naj povem, da smo Se posebno zadovoljni, da je do razstave v Trstu prišlo prav v času, ko se naša taborniška organizacija pripravja na praznovanje 40-letnice svojega delovanja. To bomo slovesno proslavili meseca decembra. Na jesen bomo imeli Se slavnostni občni zbor, julija srečanje bivših in sedanjih tabornikov na taborenju v Kalu-Koritnici pri Bovcu; pripravljamo pa tudi izid nove pesmarice taborniških pesmi,« je se povedal starosta RMV Milan Pahor.
Organizatorji so poslali vabila za ogled razstave na vse naše Sole ter upajo, da se bodo le-te vabilu tudi odzvale, vabilo seveda velja tudi za vse ostale.
»Barva v risbi 2« je naslov razstave tržaškega slikarja starejše generacije Marina Sormanija v galeriji Rettori Tribbio 2. Kot naslov sam pove, gre za barvane risbe in tempere, ki predstavljajo predvsem pokrajine ter mestne in okoliške poglede. Figuralna in dopadljiva risba sta osnovni potezi teh del, ki jih umetnik z rahlim dodatnim barvanjem spremeni v lahkotno pointilisticno vzdušje. Za zapolnitev ploskev in senčenje uporablja pikčasti nanos, ki pa izpade nekoliko plitko, ker se risba stopi v skoro slikarsko tehniko, nima pa veC osnovnih karakteristik Ciste risbe in njene neposrednosti. Res pride do izraza slikarjeva spretnost, a imamo občutek, da so njegova dela nekoliko uglašena na zunanjo do-
padljivost publiki in manjšo umetniško težo. Kot bi sledil splošnemu upadanju kulturnega naboja v našem mestu, ki se je iz velikega mesta z mednarodnim značajem v začetku tega stoletja spremenilo v majhno provincialno mestece, kjer umetnost marsikdaj odraža vedno veCjo ozkost splošnega stanja, v kateri se duši tudi likovno izražanje. Vračanje v preteklost v vsebinah njegovih pokrajin ne najde tiste kritične oddaljenosti od minulega, spogleduje se z lažno melanholijo, kajti Številnemu občinstvu, morda naveličanemu vsestranskih in kaotičnih eksperimentiranj z moderno avantgardnim izrazom, to ugaja in tako se umetnik, ob obveznih kompromisih, znajde na poti, ki nima veC uspona. (-srce-)
Obiskovalci na razstavi o zgodovini gozdovništva v Kulturnem domu (Foto Ferrari)
____________OPERA / NOVA PREMIERA V DVORANI TR1PCOV1CH______
Prepričljiva izvedba Donizettijeve opere Lucija Lammermoorska z mladimi pevci
Topel aplavz občinstva je zlasti šel bplgarski sopranistki Alexandrini Pendachanski
Jože Koren
»Pleme« Mau Mau v Trstu
Ob koncertu vitalistične glasbene skupine Mau Mau iz Turina, ki je nastopila v torek zvečer v gledališču Miela, se vsiljuje vprašanje, ali se neustavljivo bliža koncu zmagoviti pohod ljudske pesmi. Začelo se je z bolj elitistiCnimi poskusi v sedemdesetih letih, s silovitim vdorom zlasti afriških glasbenih vzorcev v rockovsko glasbo pa je v zadnjih letih nastala nova glasbena zvrst, ki doživlja veliko u-speha in daje upati, da smo se dokončno izognili nevarnosti popolnega poenotenja popularne glasbe, ki je postala nepogrešljiva zvoCna kulisa našega vsakdana in je prevzela vlogo ljudskih pesmi iz ne tako oddaljene preteklosti.
“Akustično pleme” Mau Mau je izrazita pri Ca te nove težnje vračanja k koreninam, ki obsegajo bodisi okcitansko ljudsko glasbo iz neposredne bližine, bodisi poudarjeni ritem temperamentih andaluzijskih motivov in za nas neobičajno ritmiko Bližnjega vzhoda. To težnjo k ljudskosti se dodatno poudarjajo uporaba narečja, nekašna robata neposrednost njihove protestniske naravnanosti in celo malo nedodelani nastop. (vat)
Donizettijeva opera»Lucija Lammermoorska«, za katero je napisal libreto izkušeni libretist Salvatore Cam-marano po zgodovinskem romanu VValterja Scotta o sovraštvu med dvema Škotskima plemiškima družinama in tragični ljubezenski zgodbi dveh njunih mladih elanov, zavzema v repertoarjih tržaškega gledališča Verdi ugledno mesto. Od prve postavitve leta 1837 se jih do konca druge svetovne vojne nabralo kar 17, po zadnji vojni pa je tokrat na sporedu že šestič. Samo v teh povojnih letih so v tržaških uprizoritvah nastopala zelo ugledna imena, italijanskega in tujega opernega»belcan-ta«od Renate Scotto do Luciane Serre, od Giuseppe Campore do Gia-cinta Prandellija, od Joseja Carrerasa do Benia-mina Priorja.
V Cern je torej mik tega Donizettijevega dela, da je po več kot 150 letih še vedno tako pogosto na repertoarjih in da ga današnje občinstvo Se vedno radevolje sprejema? »Lucija Lammermoor-ska«velja po svoji melodramski fakturi in muzikalični poetičnosti za najbolj romantično melodramo italijanskega»otto-centa«, za predhodnika oper zrelega Verdija, obenem pa tudi za naj-bolj»moderno«v smislu značajskega izrisavanja njenih akterjev. Pomembna odlika Donizettijeve partiture je namreč prav v tem, da je glasba - kljub svoji neprekinjeni melodičnosti - izrisavanje duševnih stisk in drame
njenih nosilcev tja do znamenitega prizora blaznosti in da je v glasbi sami že od vsega začetka nakazana vsebina zgodbe.
Nosilec melodične konstrukcije je vseskozi orkester s svojim zvočnim koloritom, v katerem so ob ključnih prizorih in spevih izstopajoče vloge zaupane posameznim instrumentom od pavk in rogov v uvodnih taktih namesto običajne simfonične uverture, preko harfe kot preludija k ariji Lucije»Regnava nel si-lenzio«, bronasto odmevajočega recitativa, ki uvaja Edgardove pojave, dramatičnega orkestralnega izrisavanja perfid-nega Enrica, bolečih zvokov oboe preko znamenitega seksteta, ki se
takorekoč izdvaja iz celote po svoji fakturi, pa tja do slovitega prizora blaznosti, ko postane flavta intimen soizpovedovalec Lucijine drame, in do Ed-gardovega samomora, ki sklene to melodramsko mojstrovino.
Seveda pa ni nič manjša teža kot na orkestru tudi na pevcih in njihovih sposobnostih vokalnega in psihološkega vživljanja tako v posamezne vloge kot v celovitost zgodbe in sposobnost ustvarjanja mrakobnega vzdušja z orkestralno partituro, Čeprav je tudi res, da je ves Cas vodilna osebnost Lucija in da je prav na njej najveCje breme in s tem tudi najveCja
odgovornost za uspeh predstave.
Tokratna tržaška izvedba v dvorani Tripco-vich, zaupana stalnemu dirigentu Verdjevega orkestra Lii Jii, režiserki Patrizii Gracis, zborovodkinji In e Meisters in drugim sodelavcem, sloni (v alternativni zasedbi glavnih vlog) na mladih pevcih, kar je bila sicer tvegana poteza, a se je Se enkrat izkazala za uspešno zlasti pri izbiri interpretke vloge Lucije, ki jo je na premieri podajala komaj 22-letna bolgarska sopranistka Alexandrina Pendatchanska, ki je v tej vlogi tudi debutirala. Svojo Lucijo je od začetka do konca, zlasti
pa v prizoru blaznosti, gradila brez vsake zunanje teatralike, tako lastne nekdanjim velikim zvezdam, zato pa toliko bolj intimno doživljanje tako v liričnih kot dramatičnih trenutkih. Tu in tam ji je razmeroma še majhen glasovni volumen sicer preprečeval linearnost vokalnega podajanja ob preglasovanju orkestra, je pa zato s svojim čistim in into-nanCno zanesljivim glasom in že zdaj zavidljivo pevsko tehniko tudi v najtežjih vokalnih preskokih ustvarila lik, s katerim je dokazala, da je na poti k velikim dosežkom.
Spričo tako močne osebnosti so ostale vloge, ki pa tudi sicer niso enakovredno nosilne v
kontekstu drame, ostajale nekako v drugem planu, Čeprav na dostojni ravni. To velja predvsem za glasovno sicer Se ne povsem izdelanega portugalskega baritonista Cesarja Her-nandez v vlogi Edgarda Ravensvvooda, ki pa razpolaga z dramatično barvitim glasom, za Marzia Giossija v vlogi perfidne-ga lorda Enrica Asthona, kot za basista Umberta Chiumma v vlogi Rai-monda Bidebenta. Pevsko manj izrazit je bil Roberto Bencivenga kot lord Arturo Bucklavv, v manjših vlogah Alise in Normanna sta nastopila Se Ornella Bonomelli in Dario Zerial.
Dirigent Lii Jia je v svojem prvem soočenju s to melodramo italijanske-ga»ottocenta«vodil orkester s potrebno dramatično napetostjo, je pa na trenutke le dopuščal premočno zvočnost in posvečal premajhno skrb Čistosti posameznih inštrumentov. Izvrstno je svojo nalogo opravil zbor, ki ima v tem delu pomembno vlogo. Ustrezen je bil tudi kratek baletni vložek. Na sceni s poševnim stopniščem Cez vso širino odra in z igro zaves in luCi, se je režija Patrizie Gracis držala že preizkušenih modelov.
Po uvodni zadržanosti, ko se orkester in pevci še niso sprostili, je občinstvo spremljalo predstavo z naraščajočim zadovoljstvom in zlasti bolgarsko gostjo nagradilo z vecmi-nutnim aplavzom za njeno na moC sugestivno podajanje prizora blaznosti. Velik aplavz je doživel tudi znameniti sekstet v drugem dejanju.
Lucija, ki jo je na premieri odlično podala bolgarska sopranistka Alexandrina Pendatchanska, v prizoru blaznosti.
PUBLIKACIJE / ZBORNIKIH
S srečanja Mittelevropa
v letih ’20
Marko Waltritsch
Naslov 23. srednje-vropskega srečanja v Gorici pred tremi leti je bil »Mittelevropa v dvajsetih letih: kultura in družba«. Nanj je prišla že kar običajna stotina gostov iz veC držav Srednje Evrope. Pred 26. leti, ko so srečanja nastala, se je zdelo, da gre za navadno obujanje tiste srednje Evrope, ki je do 1. svetovne vojne bila uklenjena v av-stroogrski državi. Na marsikaterem srečanju smo tudi zares dobili ta vtis, saj je dunajski duh prevladoval v razpravah. Marsikdaj se je zdelo, da skušajo razpravljale! obuditi tisto« Austrio felix«, ki je takšna v resnici bila le za neko vrhnjo plast. Ko so na dnevni red razprave prišla vprašanja, ki so sicer imela kulturni humus, temeljila pa so na konkretnih vprašanjih, smo spoznali, da nas vendarle nekaj v tej srednji Evropi združuje. Se bolj to prihaja do izraza v zadnjih letih, po nepričakovanih političnih pretresih, ki so prizadeli srednjo Evropo. Ne gre samo za politične pretrese, saj vsak dan vidimo, kaj se dogaja v nekaterih predelih nekdanje Jugoslavije. Vidimo, kako se razdružujejo Cehi in Slovaki. Vidimo, kako so med seboj sprti Slovaki in Madžari, kako se grdo gledajo Madžari in Romuni, kako tudi pri nas spet dvigajo glavo tisti, ki so bili v drugi svetovni vojni bili poraženi.
Prav zaradi tega so goriske mittelevropske razprave dandanes bolj kot kdaj aktualne. To smo videli še zlasti na lanskem decembrskem srečanju, ko je bil govor o vlogi Cerkve v tem delu Evrope, ko se je govorilo o dogodkih v tem stoletju od časov pred prvo vojno do današnjih dni.
Prav tako aktualne so bile pred tremi leti razprave na nekajdnevnem posvetu z naslovom, ki je bil omenjen na začetku tega članka. O nastajanju novih državnih tvorb tam, kjer je stoletja stalo močno večnacionalno cesarstvo, so takrat govorili nekateri znani možje. Tudi Slovenci.
Zakaj omenjamo po treh letih ta posvet? Pred kratkim je bil namreč natisnjen zbornik, v katerem so zbrani posegi 36 poročevalčev in razpravljalcev na tem nekajdnevnem posvetu. Iz branja teh poročil dobimo Se kar precej jasno sliko o takratnem dogajanju: v Gorici in v širšem srednjeevropskem prostoru. Govorili so Avstrijci in Nemci, Slovenci in Italijani, Cehi in Madžari, Slovaki in Hrvati. Govorili so v raznih jezikih, saj je na goriskih srednjeevropskih srečanjih že od vsega začetka vpeljano simultano prevajanje v italijanščino, slovenščino, nemščino in angleščino.
Prof. Vasilij Melik iz Ljubljane je govoril o razvoju na Slovenskem takoj po razpadu Av-stro-Ogrske in o prizadevanjih Slovencev za Cim večjo avtonomijo v
okviru takratne države Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je kmalu preimenovala v Jugoslavijo. Njegova izvajanja je z nekaterimi podrobnostmi dopolnil prof. Kajetan Gantar, ki je prikazal dve nasprotujoči si tendenci v takratnem slovenskem prostoru. O goriskem esejistu in literatu Alojzu Rešu je govoril pisatelj Alojz Rebula, ki je Resovo delovanje prikazal kot resnični evropski moment takoj po koncu 1. svetovne vojne, ko se je morda zdelo, da bo zavladal zdrav razum. Zgodovinar dr. Branko Marušič je govoril o dogajanju na Goriškem na začetku dvajsetih let, še zlasti o živahnem kulturnem delovanju naših ljudi v mestu, ki je bilo središče velike dežele, v kateri je slovensko prebivalstvo bilo v večini. Tudi go-riski likovni kritik prof. Giulio Monai je omenil slovensko prisotnost v mestu. Govoril je o skupnih pobudah slovenskih in italijanskih likovnikov, ki so imele velik odmev.
Vse lepo in prav. Vsa ta poročila so tiskana v zajetnem zborniku. Ob tem velja nekaj povedati. Rečeno je bilo, da na srečanji" deluje brezhibna prevajalska služba. Zaradi tega je cisto razumljivo in tudi pravilno, da slovenski predavatelji, isto velja tudi za druge, govore v svojem jeziku. Ni pa najbolj pravilno, da so predavanja v zborniku tiskana le v tistem jeziku, v katerem so bila podana. Saj je konec koncev eden izmed razlogov za prisotnost naših predavateljev na teh srečanjih ta, da druge udeležence, še zlasti pa tukajšnje Italijane, seznanijo s slovensko problematiko. Zal so ta izvajanja slišali v prevodu samo tisti, ki so bm prisotni na srečanju. Kdor bo dobil v roke omenjeni zbornik in ne pozna slovenščine, ne bo nic izvedel o tem, kar so povedali Melik, Rebula in Marušič. Ra zumel bo le to, kar ]e povedal Gantar, ker je njegov spis objavljen v italijanščini, kar kaze, da je na posvetu najbrž govoril v italijanščini; Trije prej omenjeni spisi pa so objavljeni e
je bila na tak izgubljena pri-t seznaniti še ita-ke bralce s tu-
o slovensko te-o. Zaradi tega, inštitutu za sre-rropska srečanja nimajo prevajal to kar smo pove-
slovenskih pose-
lja tudi za tiste, lili podani v dru-ikih), bo najbrž v :e prav, da sm-
eje preberejo v • r institutu
;ki prevod. Le
laCin bodo ita-bralci teh zbor-ti izhajajo leto
m) seznanjeni
ilovensko pro-ko. V nasprot-rCaju pa bodo
i	n O'
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES: ob 20. uri (Linhartova dvorana) E. rtorvatin: Zenska, ki nenehno govori, (Cas subjektivnega) Poligon. Vstopnice 400 SIT.
•7 u 20' UIa (Ovalna dvorana) StrniSa/Frey: Žabe. Koprodukcija Koreodrame in CD. Vstopnice 600 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 21. uri Strnisa/Frey: Žabe. Vstopnina je 600 SIT.
2.4:.R.Marinkoviti: Glorija. Gostuje PDG Nova Gorica.
Informacije na tel. 061/222-815.
DRAMA SNG
DANES: ob 19.30. uri A. Schnitzler: Anatol.
izven in konto.
Ob 20. uri (Mala Drama) I.Cankar: Pisma Ani. Za izven in konto.
Informacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter uro pred predstavo na tel. 061/221-511.
OPERA IN BALET
DANES: ob 19. uri Strauss: Netopir. Za izven in konto.
Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro.
V	PRIHODNJIH DNEH: 29. t. m. ob 15. uri Krpanova kobila, mladinska predstava.
30. t. m. ob 19. uri Čudežni mandarin in Carmen. Za red Torek I. in izven.
Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro.
mestno gledališče ljubljansko
DANES: ob 22. uri CABAres, CABArei, gostuje Zijah SokoloviC, znameniti sarajevski priz 6C’ •dobitnik stevilnih gledaliških nagrad in
y PRIHODNJIH DNEH: 29. in 30. t.m. ob 20. uri Jagodic-Pokorn-Tadel: Klinitka Tivoli d.o.o.
. Mormacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852.
SLOVENSKO KOMORNO GLEDALIŠČE
p JUTRI: ob 20. uri (Vodnikova domačija) Usar: Jutri bo lepše. Informacije in rezerva-C1je na tel. 061/193-395.
šentjakobsko gledališče
DANES: ob 19.30 uri J. Anouilh: Ljubi tički Ivse podrekajo). Igra Jurij Souček, kot gost. Za abonma red Sobotni in izven.
Ptodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do ig. ure, na dan predstave pa uve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu
Maribor
SNG DRAMA
DANES: ob 19.30 uri premiera Inferno- La tvina commedia. Pesnik: Dante Aleghieri. ramatik: Nenad Prokiti. Režiser: Tomaž Pandur.
t V PRIHODNJIH DNEH: 3.4. ob 19.30 premie-ra Purgatorio- La divina commedia.
.. 10.4. ob 19.30 premiera Paradiso-La devina
0mrnedia.
.. 8rajo: Brane Šturbej, Matjaž Tribuson, Kse-mja Mišic, Livio Badurina, Radko Polic, Mile-a Muhic, Peter Ternovšek, Rado Pavalec, bonja Blaž, Anica Sivec, Anica Kumer, Radoš dblčina, Irena Mihelič, Ivo Leskovec, Zvonko tunda, Irena Varga, Aljoša Rebolj, Franci Gabrovšek, Ivica Knez, Nataša Sirk, Maja Aduša Vidmar, Alenka Cilenšek, Lidija Simončič, Jo-sipina Babic in drugi.
Informacije na tel. 062/221-206.
JESENICE
Koroška
CELOVEC
MESTNO GLEDALIŠČE
DANES: ob 19.30 - Kabale und Liebe, drama Friedericha Schillerja. Ponovitev jutri ob 15. uri.
ST. PRIMOŽ
KULTURNI DOM
DANES: ob 20. uri premiera Cankarjeve drame Hlapci v izvedbi Gledališča ob Dravi. Režija Peter Miltarov. Ponovitev jutri ob 14.30.
Slovenija
LJUBLJANA
SLOVENSKA FILHARMONIJA
JUTRI: ob 11 mri Nedeljska matineja komornega ansambla Slovenicum. Dirigent: Uroš Lajovic. Solisti: Primož Novšak, violina, Mile Kosi, viola, Su-sanne Basler, violončelo. Prodaja vstopnic: Festival Ljubljana tel. 221-948, blagajna 226-544 in uro pre koncertom na prizorišču.
V	PRIHODNJIH DNEH: 31.t.m. ob 19.30 (Klub CD) Zvoki šestih strun - Tomaž Rajteric, kitara. Vstopnina je 300 SIT.
CANKARJEV DOM
V	PRIHODNJIH DNEH: 29. t. m. ob 21.30 uri (Klub CD) VVorkshop de Lyon Jazz- Pariš la Nuit. Vstopnice 600, 800 SIT.
30. t. m. ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert Komornega orkestra Orpheus, New York. Program: Haydn, Beethoven, Rossini, Bartok. Orpheus Chamber Orchestra je po mnenju vseh pomembnih svetovnih glasbenih kritikov eden najboljših komornih orkestrov na svetu. Vstopnina je 900 in 600 SIT.
Informacije na tel. 061/222-815.
OPERA IN BALET
V	PRIHODNJIH DNEH: 29.t.m. ob 20. uri koncert sopranistke Paulette de Vaughn. V sodelovanju s Festivalom Ljubljana.
TIVOLSKI GRAD
V	PRIHODNJIH DNEH: 30. t. m. ob 18. uri solistični večer kitarista Jerka Novaka.
Informacije na tel. 061/225-632.
MARIBOR
KAZINSKA DVORANA
V	PRIHODNJIH DNEH: 29.t.m. ob 18. uri Koncertni večer profesorjev Srednje glasbene in baletne šole.
1.4.	ob 19.30 uri peti abonmajski koncert- Komorni ciklus. Nastopa kvartet Martinu iz Prage.
2.4.	ob 19.30 Koncert Musiče Slovenice. Solistka: Natalija Vorobjova. Klavir: Janko Šetinc.
Blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure ter uro pred predstavo. Infomacije na tel. 062/221-206.
UNIONSKA DVORANA
V	PRIHODNJIH DNEH: 30. in 31. t.m. ob 18. uri Rossini: Stabat Mater.
NOVINARSKI KLUB
JUTRI: ob 21. uri koncert Tomaža Pengova. Tel. 062/222-251.
VELENJE
KC IVAN NAPOTNIK
V	PRIHODNJIH DNEH: 29. t. m. ob 19.30 uri koncert skupine Trio Ekos. Program: L. van betho-ven, Max Bruch in Shing- Kuen Tzeng: Nostalgija-prvic izvajana skladba v Evropi. Vstopnice 400 SIT.
VRHNIKA
GLEDALIŠČE TONE ČUFAR
DANES: ob 19.30 uri A.Perhaj: Kretnica krivde. Predstava v izvedbi KUD Priimož Trubar iz Velkih LašC. Tel. 064/81-260.
BAVNE na koroškem
kulturni dom
DANES: ob 19. uri A. P. Cehov: Snubač. Go-stuie gledališče Loža. Za abonma in izven.
Furlanija-Julijska krajina
TRSI
gledališče rossetti
DANES: ob 16.00 in ob 20.30 - Sandro Mas-simini - »My fair lady«. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Prodaja vstopnic in ezervacije v gledališču Rossetti in pri osrednji iagajni v Pasaži Protti. Izkaznice niso veljavne Ponovited jutri, 28. t.m., ob 16.00.
NAPOVEDUJEMO: od 30. t. m. do 1. aprila gostovanje gledališke skupine Teatro Eliseo z elom Thomasa Bernharda »II nipote di Witt-genstein«. Rezija Patrick Guinand. V glavni i0®1 nastopa Umberto Orsini. Predstava izven
onmaja, za abonente popust. Predprodaja stopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v asaži Protti (tel. 630063) in v gledališču Rositi (tel. 54331).
DVORANA tripcovich
DANES: ob 20. uri (red L) bo na sporedu ce-
a predstava Donizettijeve opere Lucia di ammermoor. Dirigent Lit Jia. Režija Patrizia T^C1S' prodaja vstopnic pri blagajni dvorane ripcovich. nastopajo: Marzio Giossi, Alaxan-v Bendatchanska, Cdsar Hernandez, Um-(redD) iUmmo' ^utr* Peta ponovitev ob 16. uri
gledališče cristallo la contrada
„t ANES: ob 20.30 premierska predstava - go-1 vanje Alberta Lionella in Erike Blanc z de-stn . c“e Guitry »Mogli, figli e amanti«. Na-Un?k °' Mdo Alori, Anna Maria Botrini. Scene Rp,- erto Bertracca, kostumi Grazia Alfonsi. 16 3o ^berto Lionello. Jutri ponovitev ob
MlLJf
gledališče VERDI
PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 8. aprila, uri- 1 Ur* za n*z komičnega teatra: »Io sono n> h]CM>Pei-adva<<.' ^ glavnih vlogah Lucia Vasi-
V!DEM
GLEDALIŠČE luigi bon
sk„ NLS:.°b 21. uri gostovanje gledališke _i Pme Quintinn Rnnrtii c t-nmprliin v furlan-
sknm • Ymnhno Ronchi s komedijo v m )aziku San Laurinz Zero A Cine«.
AVDITORIJ menossi
DAMcSValdo " UL- s- PIETRO ‘Cont t : °L 20.30 niz komičnega teatra . 0 comico«. Na sporedu bo »Uomo« nese nn8, Alhaseneja. Nastopajo Antonio Alba-’ ‘'abio Amato, Fabio Modesti.
O.S. IVAN CANKAR
DANES: ob 20. uri celovečerni koncert slovenskih in tujih pesmi. Informacije Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, tel. 061/753-648.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
NAPOVEDUJEMO: v torek, 6. aprila, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice. Nastopili bodo gostje iz Minska - Jurij Likin (oboa), Sergej Gromov (violina), Ilia Zukovski (violončelo), Jurij Gildjuk (klavir). Na programu Mendelssohn, Gaze-lova, Dješevov, Rahmanoniv, Falik. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v gledališču Miela.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t.m., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Richard Goode - Orpheus Chamber Orchestra. Na programu Hydn, Beethoven, Rossini in Šostakovič.
MILJE
GLEDALIŠČE VERDI
DANES: od 22. ure dalje Dance the jazz. Nastopila bo glasbena skupina Radical Stuff & Lo Greco Bros.
OPČINE
PROSVETNI DOM
JUTRI: ob 10. uri koncert Tria Ekos, ki ga sestavljajo klarinetistka Lee I-Nin iz Tajvvana, čelistka Anthea Scott-Mitchell iz Avstralije in pianistka Chiara Migliari iz Rima. Koncert organizirata KD Tabor v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev.
GORICA
POKRAJINSKI MUZEJ NA GORIŠKEM GRADU
Kongresna dvorana
DANES: ob 17.30 koncert dua kitaristov Marka Ferija in Maura Breganta. Na programu Turina, Rodrigo, Giuliani in De Falla.
CERKEV SV. IGNACIJA NA TRAVNIKU
DANES: ob 20.30 koncertna sezona Glasbene matice. Na programu bo Handlov Mesija, oratorij za soli, zbor in orkester. Nastopata Slovenski komorni zbor in Slovenski komorni orkester pod vodstvom Mirka Cudermana. Vstop prost.
FELETTO UMBERTO (VidemI
AVDITORIJ
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t. m., ob 21. uri celovečerni koncert Johna Hammonda. Prodaja vstopnic v Felettu (Libreria Dori) in v Vidmu (Angolo della mušica).
Alpe-Jadran
MESTRE
GLEDALIŠČE TONIOLO
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t. m. celovečerni koncert kantavtorja Eugenia Finardija.
mi
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: do 4.4. ob 18. in 20. uri (Kosovelova dvorana) Igra solz/ The Crying Game. Film Neila Jordana, vstopnina je 400 SIT.
V	PRIHODNJIH DNEH: 30. t. m. ob 19. uri (sejna E3) predavanje Dorice Sever: Redovništvo kot izziv Časa. Predavanje sodi v cikel Verska kulturna dediščina. Vabljeni.
30.	t. m. ob 19. uri (Linhartova dvorana) Makalu-korak naprej v alpinizmu inznanosti, predavanje z dokumentarnim, filmskim, slikovnim in tonskim gradivom alpinista Aleša Kunaverja. Vstopnice 350 SIT. Informacije na tel. 061/222-815.
KLUBK4
JUTRI: ob 22. uri You Suck. Video: Edvvard D.
V	PRIHODNJIH DNEH: 29.t.m. ob 20. uri Domdorf T Night. Promocija in degustacija čajev Sir VVinston.
Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
V	PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 10. uri predavanje z naslovom Prihodnost in realnost krajinskih parkov v Sloveniji.
31.	t. m. ob 12. uri Predstavitev novih publikacij Zavoda republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
FILOZOFSKA FAKULTETA
V	PRIHODNJIH DNEH: 30.t.m. ob 19.uri (pred 34) Vpliv tobaka na razvoj ljubljanske industrije. Predavanje dr. Jasne Fisher v okviru Humanističnega simpozija. Vabljeni.
CELJE
DVORANA PLESNEGA FORUMA
DANES:	Predavanje o modi. Informacije na tel.
063/36-559.
KULTURNI DOM DPD SVOBODA
V	PRIHODNJIH DNEH: vsako sredo do sredine aprila bo potekala Likovna šola za začetnike. 50-umi program vodi kustosinja Muzeja grafičnih umetnosti Anica Ferjančič. Prijave v sprejema Aliča Javšnik v Zdravstvenem domu Celje, tel. 063/27-721.
DOMŽALE
KNJIŽNICA
V	PRIHODNJIH DNEH: 31. t. m. ob 19. uri Mistična Indija, predavanje Dušana Osojnika z 200 diapozitivi.
Furlanija-Julijska krajina
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
Do ponedeljka, 19. aprila bodo v gledališču Miela predvajali filme angleških mojstrov Michaela Povvela in Emerica Pressburgerja.
V	PRIHODNJIH DNEH: 29. t.m., ob 18.00, 20.00 in 22.00: »Black Narcissus, i. D. Kerr, D. Farrar, J. Si-mons, Sabu; 5. aprila ob 18.00 in 20.30: »The red Shoes», i. M.Shearer, L. Massine, F. Ashton; 19. aprila ob 18.00, 20.00, in 22.00: »The Tales of Hoflmann«, i. M. Shearer, L. Massine, L. Tcherina, F. Ashton. Zadnjo predstavo bosta komentirala Martin Scorsese in Bruce Eder.
AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA
V	PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t.m., ob 18. uri bo v Avditoriju na sporedu »Ura z...» -Srečanje z Omello Bonomelh, ki ga prireja Gledališče Verdi. Vstopnice so na prodaj pri blagajni Dvorane Tripcovich od 9-12 in od 16-19, ob ponedeljkih zaprto. Pri blagajni Muzeja Revoltella ob ponedeljkih od 17. ure dalje. Vstopnina 4.000 lir.
Slovenija
LJUBLJANA
KUD FRANCE PREŠEREN
DANES: ob 17. uri O Bibi, ki je prehitro rasla. Marionetna lutkovna igrica v izvedbi LS Kinetikon.
Informacije na tel. 061/332-288.
KULTURNICA VALENTIN VODNIK
Vsako sredo ob 16. uri Cicipoj - glasbene igrice skozi pesem v zborčku, pripravnica za glasbeno šolo na različnih glasbilih. Vpisujejo deklice in dečke od 3. leta dalje. Vpis in informacije vsak dan od 9. do 19. ure. Tel. 061/558-973.
LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA
DANES: ob 11. in 17. uri Svetlana Makarovič: Sa-pramiška. Za izven. Informacije na tel. 061/314-962.
KULTURNI DOM SPANSK3 BORCI
DANES: 27.t.m. ob 14. uri Sobotno popoldne za otroke - H.C. Andersen: Snežna kraljica.
MARIBOR
LUTKOVNO GLEDALIŠČE
JUTRI: ob 11.uri Jožica Roš: Uganke.
Vstopnice so na voljo uro pred predstavo pri gledališki blagajni. Rezervacije in informacije na tel. 062/26—748.
CELJE
OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE
DANES: Oblikovalna delavnica za najmlajše pod vodstvom Nade Mlinarevic. Prijave in informacije na tel. 063/29-254.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
DANES: ob 16.uri Bingo, ameriški mladinski film.
KOČEVJE
MUZEJ
Do konca marca bo na ogled razstava V svetu lutk -poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864.
Furlanija - Julijska krajina
TRST
KULTURNI DOM
V PRIHODNJIH DNEH: v sredo, 31. t. m., ob 11. uri ponovitev pravljice Cesarjeva nova oblačila. Režija Vladimir Jurc.
Koroška
SVEČE
PRI ADAMU
JUTRI: ob 16.00 - Kdo je napravil Vidku srajčico. Otroška lutkovna skupina KPD Šmihel.
Slovenija
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM (Sprejemna dvorana)
Do 11. aprila je na ogled razstava Desetletje slikarstva - Avstrija 1980 -1990 - Zbirka Schomer.
Do 25. aprila je na ogled razstava otroških ilustratorjev iz . vsega sveta Podobe domišljije- Sarmede 92’.
NARODNA GALERIJA
Na ogled je razstava Marka Pemharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740.
GALERIJA GRAD TIVOLI
Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljala: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič - Jensko in Petra Varl- Simončič.
MESTNA GALERIJA
Do jutri je na ogled razstava dokumentarnih fotografij Mostar 92’- Urbicid.
Do 31. marca je na ogled razstava keramičnih objektov in mozaikov Jane Mihel in Majka Mu-lacka.
Do 31. marca je na ogled razstava sodobnega španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncept. Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Alcover, VValdo Balart, Jose Maria Iglesias, Julian Gil, Paco Lopez, Luis Ven-tos in Ramon de Šoto Y Arandiga.
Informacije na tel. 212-896.
MODERNA GALERIJA
Do 31. marca je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka - Doke.
Do 4. aprila si lahko ogledate razstavo fotografij Andrea Kerte-sza.
Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106.
GALERIJA INSULA
Na ogled je razstava Jožefa Muhoviča.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA
Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča.
Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
GALERIJA KOMPAS
Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Toma Vrana, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi.
KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI
Do konca meseca je na ogled razstava unikatne keramike akademskega kiparja Roka Součka. Razstava bo odprta vsak dan od. 9. do 13. in od 16. do 19. ure.
Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča.
PREDSTAVNIŠTVO MURE
Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije.
KIC KRIŽANKE
Do 3. aprila bo na ogled razstava Krajinski park Lahinja.
VODNIKOVA DOMAČIJA
Na ogled je razstava fotografij mojstra Rafaela Podobnika.
GALERIJA KAPELICA
Do 9.aprila je na ogled fotografska razstava z naslovom Biti ženska avtorice Jasmina Vidmar. Odprto vsak dan od 11. do 17. ure, razen sobote in nedelje.
KUD FRANCE PREŠEREN
Na ogled je razstava slik Marka Butine.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE
Do 13. aprila je na ogled fotografska razstava Mateja Okorna: Akt in Primoža Predaliča: Igra pred zrcalom - portreti slovenskih igralcev.
Do 31. marca si lahko ogledate slike, refleksije 1960-1975, Nandeta Vidmarja.
Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945-1990.
Na ogled je razstava sibirskega slikarja Nikolaja Ribakova.
Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968.
MARIBOR
UMETNOSTNA GALERIJA
Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf.
RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja)
Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu.
MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE
Na ogled je razstava Pohorje: smučanje - 30 let Zlate Lisice. Muzej je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 9. do 12. ure. Tel. 062/211-671.
SLOVENJ GRADEC
GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI
Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije
likovnih umetfiosti Slovenj Gradec 1987-1992.
CELJE
LIKOVNI SALON
Na ogled je razstava Komedija na plakatu.
LIKOVNI SALON
Do 10. aprila si lahko ogledate pregledno razstavo Tihožitja, Goj-mirja Antona Kosa.
VELENJE
KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK
Na ogled je razstava akvarelov in monotipij Jureta Godca.
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
Do 9. aprila bo na ogled razstava likovnih del Mihe Maleša na temo Ženska, mati. Odprto vsak dan, razen nedelje, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
PTUJ
GRAD
Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra.
KRANJ
CLUB GALOISES BLON-DES
Na ogled je razstava grafitov Strip core.
GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI
Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk
GALERIJA MESTNE HLSE
Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar-Mulej.
DOMŽALE
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE
Do 3. aprila bo na ogled razstava del Vojka Aleksica.RaztavišCe je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure.
PIRAN
GALERIJA MEDUZA 2
Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753.
TARTINIJEVA HIŠA
Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja.
GALERIJA SV. DONATA
Na ogled je razstava del Janeza Boljke.
KOPER
GALERIJI LOŽA
Na ogled je razstava slik Toma Podgornika.
NOVA GORICA
LIKOVNA VITRINA
Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja.
GRAD KROMBERK
Do konca marca bo na ogled pregledna razstava slikarja in ilustratorja Milka Bambiča.
DOBROVO V BRDIH
Na ogled je razstava del Ivane Kobilica in Ferda Vesela. Odprto v sredo, Četrtek in petek od 12. do 18. ure ter ob sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
ŠEMPETER PRI GORICI
KLUBCRMK
Do konca marca je na ogled razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Razstavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro. Informacije na tel. 065/32-478.
SOLKAN
VILA BARTOLOM!!
Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure.
KANAL
SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA
Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivista in pesnika Ludvika Zoizuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca.
TOLMIN
KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA
Do konca marca bo na ogled razstava Podobe iz živalskega sveta avtorja Jurija Mikuletiča.
Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža.
SEŽANA
MALA GALERIJA
Na ogled je razstava akvarelov Slave Kranjec.
KD SREČKO KOSOVEL
Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja.
IDRIJA
GALERIJA IDRIJA
Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA
Na ogled je razstava del beneških umetnikov. Razstavljajo: Gianni Balus, Giovanni Carlig, Brunetta di Lenardo, Loretta Dor-bolo, Giacinto Iussa, Tresa Len-daro, Paolo Manzini, Sandra Manzini, Gianni Osgbach, Ales-sio Petricig, Alvardo Petricig, Paolo Pteicig, Claudia Raza, Lui-sa Tomasetig, Rosina Zufferli.
Informacije na tel. 064/622-
261.
KROPA
KOVAŠKI MUZEJ
Na ogled je prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljarstvu v Upniški dolini.
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK
Na ogled je razstava tržaškega slikarja Franka Vecchieta.
BLED
GALERIJA GRADU GREVLSCE
Na ogled je razstava kranjskih motivov Fedorja Žigona.
RADOVLJICA
FOTOGALEKIJA PASAŽA (RADOVLJIŠKA GRAŠČINA)
Na ogled je del klubske razstave fotografij foto-kino kluba Radovljica.
KAMNIK
GALERIJA BALANTIČ
Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič.
ZAGORJE
AVLADD
Do konca meseca bo na ogled razstava del slikarke Stanislave Sluga-Podobske..
TRBOVLJE
GALERIJA KNJIŽNICE TONETA SELIŠKARJA
Do 31. marca je na ogled razstava slikarke Ivane Uršič. Odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Vabljeni!
IZLAKE
MEDIJSKE TOPLICE
Do konca meseca je na ogled razstava del udeležencev zadnje slikarske kolonije - Medijske toplice 1992.
SEVNICA
GRAD
Do 7. maja je na ogled razstava Almire Sadar in Marije Jenko z naslovom Odrazi lastnih podob v grafikah, tekstilu in oblačilih.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA
Na ogled je 3. medregionalna likovna razstava, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta doli. aprila.
LJUTOMER
GALERIJA ANTE TRSTENJAKA
Do 24. aprila bo na ogled razstava del Marte Jakopic-Kunaver z naslovom Tihi dialog.
PINCE
SAŠKI DOM
Na ogled je razstava ročnih del. Prireditev sodi v sklop prireditev ob mesecu madžarske kulture.
FJK
TRST
to ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti.
GLEDALIŠČE MIELA
Na ogled je razstava Oliviera Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
SEDEŽ LETOVISCARSKE USTANOVE
Ul. S. Nicolo, 20 Na ogled je razstava Marina Cassettija.
ART LIGHT HALL
Trg. S.Giovanni 3/I.nadstr.
Se danes je na ogled razstava Alessandra Fogarja z naslovpm »Fele». Umik: od 18.00 do 20.d0.
GOETHE INSTITUT
Ul. Coroneo 15
Se danes je na ogled razstava Zeit/Worte - rojstvo in zgodovina Nemčije. Umik ogleda: 10-13,16-19.
STUDIO TOMMASEO
Ul. del Monte 2/1 Se danes bo razstavljal slikar Calligaro. Na ogled: od 17. do 20. ure.
RAZSTAVNA DVORANA BIVŠE PIVOVARNE DREHER
TRGOVSKI CENTER GIU-LIA
Na ogled je razstava o Morski biologiji v Trstu od leta 1800 do danes, ki so jo pripravili elani vodstva Miramarskega morskega parka, ki spada pod sklad WWF in Deželna služba za okolje Fur-lanije-Julijske krajine. Razstavo si lahko ogledate vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. št. 040/224147.
POMORSKA POSTAJA
Dvorana Illiria
Se danes je na ogled fotografska razstava o nacističnih taboriščih »Nikoli veC rasizma«. Urnik: 9-12 in 16-19.
TRŽAŠKI FOTOGRAFSKI KROŽEK
Ul. Zovenzoni 4 Danes ob 18. uri bodo odprli fotografsko razstavo Tullia Stravi-sija z naslovom »Nature morte (o quasi). Urnik: ob delavnikih od
18.00-	20.00, ob praznikih od
11.00-	13.00, ob ponedeljkih zaprto. Razstava bo na ogled do 6. aprila.
RICMANJE
Baragov dom
Na ogled je razstava »Ricmanj-ski pomniki«, ki spada v sklop praznovanj vaškega patrona, sv. Jožefa. Razstavo so pripravili župnija v Ricmanjih in Goriški grad-Grad Kromberk pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij. Razstava bo na ogled do Velike noči ob delavnikih: 9-12,15-17.
GORICA
KATOLIŠKA KNJIGARNA
Do 3. aprila je na ogled skupinska razstava desetih goriških likovnikov. Umik: ob urah odprtja knjigarne.
UL. SV. IVANA 8
Se danes in jutri je odprta skupinska razstava mlajših goriških likovnikov. Ogled od 14. do 19. in od 21. do 24. ure.
TRŽIČ
RESTAVRACIJA L’OR-CHESTRA
Do 9. aprila je na ogled razstava grafik Zvesta Apollonia. Urnik: od ponedeljka do Četrtka 12.30-15.30,18-23, ob petkih in sobotah 18.30-22.30. Ob nedeljah zaprto.
RONKE
ARTGALLERV
(Kavama Trieste)
Odprta je fotografska razstava Martina Rauchenvvalda, Maurizia Frullanija in Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 22. ure.
TK GALERIJA
Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je razstava Mihe Maleša ob 90-letnici umetnikovega rojstva.
KULTURNI DOM
Do 13. aprila je na ogled razstava »Skavti in gozdovniki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kultur-no-gospodarska zveza. Urnik ogleda: vsako soboto od 10. do 12. ure, ob gledaliških predstavah - pol ure pred predstavo, po dogovoru z organizatorji -RV tel. 632663, SZSO tel. 215086.
MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER
Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
Koroška
CELOVEC
DEŽELNA GALERIJA
Burggasse 8
Se danes in jutri je odprta razstava Gudruna Kampla.
MESTNA HIŠA
Theaterplatz 3
Se danes in jutri je na ogled avantgardna umetnost »L’art est inutiles, Cafe Lendhafen in Dužev-daDrozic.
EVROPSKA HIŠA
Reitschulgasse 4
Na ogled je razstava G. Silber-berger, F. J. Graf (Zrcalne slike).
BELJAK
GALERIJA 1JN ART
Kaiser Josef-Platz 3
Do 2. aprila je na ogled razstava del Andreja Mayr-Freibeiger, Renate Jindra, keramike.
GALERIJA HOLZER
VVidmanngasse 7
Do 30. marca je odprta razstava Uvve Bressnik
MUZEJ REVOLTELLA	TINJE
Na ogled je stalna razstava »Da .
CanovaaBurri«.	GALERIJA TINJE
V organizaciji Tržaške leto-	Na ogled je razstava	del Hel-
višcarske ustanove se vsako sobo- muta Blažeja (mešane tehnike).
z
22
Sobota, 27. marca 1993
RUBRIKE
Z NAHRBTNIKOM PO AFRIKI	Jani« Klemen«
proti cesti, nekaj sto metrov stran. Avtobus ni vozil, vlak pa naj bi odpeljal šele ob pol treh. Tudi Ce ne dobim nobenega štopa do Viktorijinih slapov, ga lahko še vedno ujamem. »Hop Cefizelj!« je rekel policaj, ki je pridrvel za mano in se postavil pred mene, »kaj si pa prej slikal?«
. Po daljšem sprenevedanju sva prišla do tega, da je bila baraka pomemben »military ob-ject« in da so me pravkar prijavili zavedni domačini. Danes pa res ni dan za umetnike! Na
Prodajalci suhe robe na tržnici v Lusaki (Obe foto: Janin Klemenčič)
sko podal roko.
Ko sem s Črnim oblakom nad glavo prikre-vljal nazaj do odcepa na jug, je bila ura že dvanajst. V naslednjih dveh urah sta mi ustavila dva kamioneta. Eden me je vabil v kabino, drugi pa na keson, a oba sta šla samo nekaj sto metrov daleč. Sklenil sem, da definitivno ni dan za umetnike in odšel na železniško postajo. Tam sem po dolgem Času odkril popotnika z nahrbtnikom - nemškega študenta, ki mi je povedal, da ima vlak uro zamude. Ce bi vedel, da bodo zamudo še dvakrat podaljšali, vsakič za eno uro, bi šel nazaj štopat, tako pa sem ostal pri VVolfgangu in skupaj sva preklinjala afriške železnice.
Namesto ob 14.30
smo torej odpeljali ob 17.30. Edina dva prosta sedeža sta bila polomljena. Se vedno bolje kot nič.
Malo pred sončnim zahodom sva ob mojem zemljevidu v nemščini rešetala najino preteklo in prihodnje potovanje. Jaz sem bil namenjen v zimbabvijski Matabele, on pa v botsvanski Okawango. Pristopilo je oko postave in naju opozorilo, da so naju najini sopotniki pravkar prijavili. Najbrž so sklepali, da načrtujeva, kako bova napadla in zavzela Viktorijine slapove ali pa kar vso Zambijo. Bolje bo, če se pogovarjava v angleščini.
Vse žarnice na vlaku so bile pokradene, zato so v vsakem vagonu prižgali nekaj sveC, kar je lepo prispevalo k inti-
mnemu vzdušju. Manj nas je razveseljevalo dejstvo, da sveCe precej plapolajo, ker je bilo nekaj oken razbitih, zrak pa že nemarno mrzel.
Okrog enajstih je VVolfgang zlezel v spalno vrečo, meni pa se moje ni ljubilo razmetavati. Saj moramo vendar vsak hip prispeti! Prispeli smo ob treh, pet minut zatem, ko sem tudi sam zlezel v spalko in se ravno začel tajati. Murphyjev zakon paC vedno deluje brez napake.
Prenočišče je bilo precej daleč, pa tudi našla ga verjetno ne bi sama. Za taksi sva dala vsak po pet kwachov. VeC kot dolar! Vsa prenočišča so bila nabito polna ali pa se nikogar ni dalo priklicati. Nazaj na postajo! Taksist je se-
veda dobro vedel, kaj dela in plačala sva še pet kwachov. Kdo bi se pa prepiral ob pol štirih zjutraj!
VVolfgang je imel dobro spalno vreCo in po-dložek iz penjene plastike, zato se je brez težav zleknil poleg domačinov, ki so že spali pod nadstreškom na postaji, meni pa je preostalo zadoščenje, da potujem z minimalno prtljago. S smetišča na drugi strani postaje sem privlekel dober meter dolgo desko in se spravil na tla v telefonsko celico, v kateri pa je od telefona ostal samo še napis na vratih, dve metli in kanta. V celico sem za vsak primer vzel še VVolf-gangovo prtljago in zadrgnil vrečo. Lahko noC Afrika, kjerkoli že si!
(Konec)
Belec v Zambiji ®
Tudi zanikrna baraka je lahko vojaški objekt - Na zambijskih vlakih so vse žarnice dobile noge, zato svetijo kar s svečami
Po vseh ne preveč prijetnih srečanjih z domačini sem sklenil, da bom še isti dan odpoto-' val na jug, prej pa sem se še malo sprehodil po mestu in tržnici. Med drugim sem posnel nekaj prodajalcev pletenih izdelkov in Čistilca Čevljev. Mimoidoči so se prav lepo zabavali, ko sem se plazil po tleh, da bi ga ujel v objektiv z vsemi njegovimi steklenicami globina. Zmanjkalo mi je filma in vložil sem novega. Prvi, slepi posnetek sem • sprožil v neko precej klavrno barako in odšel
V Zambiji tudi takšen »dežnik« prav pride
policijo bo treba!
Namesto da bi mu predal aparat, kot je zahteval, sem mu raje priredil kratko predavanje o skrivnostih fotografiranja, menjavi filmov ter slepega prvega posnetka in mu molel števec filma: »Poglej, da kaže ničlo!« Kot da bi zajcu razlagal o bobnu! Ko sem s tem prvim predavanjem pogorel, sem se vdal v usodo in zaCel z drugim, ki je doslej še vedno vžgalo. Tisto o miroljubni neuvrščenosti, tradicionalnemu prijateljstvu in aktivni koekstistenci. Kljub
globoki ganjenosti se možak ni dal. Tudi tisto, da nameravam Stopati in da mi odžira dragocen cas, ni pomagalo. Malo me je skrbelo, da se me bo prijateljski policist na avtobusni postaji že počasi naveličal. A strah je bil odveč. Ne gremo tja, paC pa na glavno policijo, ki je nekaj kilometrov stran. Krasno! Tudi nahrbtnika mi ni hotel nesti.
Policijska postaja mi je ostala v spominu po ogromnih kupih zaprašenih papirjev v vsaki pisarni. Hodila sva od enega uradnika do drugega. Vsak naslednji je bil bolj imeniten in je imel manj lukenj na puloverju kot prejšnji; moj policaj pa je bil pred vsakim bolj sključen in ponižen. Imel sem tudi občutek, da vsak naslednji bolj razume, o Cern govorim, ko sem spet in spet ponavljal zgodbo o moji prijateljski in neuvrščeni domovini in o tem, da nisem južnoafriški vohun. Zadnji je bil že pravi intelektualec. Brez težav je razumel števec posnetkov na aparatu in tudi za neuvrščenost je že slišal. Na kratko je še telefoniral na našo ambasado, preveril mojo neoporečnost, nadrl mojega spremljevalca in mi v znamenje miroljubne koeksistence prijatelj-
Komaj začeti procesi demokratizacije velikega ruskega imperija, ki so sprožili plaz odcepitev, se nadaljujejo po vse bolj nepredvidljivem scenariju.
Veliko je dejavnikov, ki določajo smer dogodkov. Ekonomska kriza gotovo ni zadnji, predvsem pa ne edini. Se najbolj prihaja do izraza shizofrenost položaja, da prihaja do kratkega stika med parlamentom. ki to ni. in demokratičnim predsednikom, ki to ne more biti, če hoče delovati.
Dejansko se premalo zavedamo, da je Jelcin prvi demokratično izvoljeni predsednik Rusije v zgodovini! Zveni neverjetno, a je res. Potem si moremo zlahka zamisliti, da ljudstvo, ki ga poleg vsega tare še skrajna revščina in brezperspektivnost, nima in niti ne more imeti konstruktivnega in urejenega odnosa do svoje lastne oblasti. Tako je možen paradoks, da bo Jelcin, ki je 28. marca 1991 užival nedeljene simpatije in podporo množic na Rdečem trgu, že jutri moral oditi in prepustiti oblast trdorokcem, demokratom z malo začetnico, ki hudo zaudarjajo po nečem že videnem. Toda, lačno ljudstvo ima svoje zakone.
Mi bi si morali od srca želeti, da Jelcin ostane. Njegovega padca si preveč želijo tisti, ki jim položaj v nekdanji Jugoslaviji niti približno ne ustreza.
goveja juha vampi s fižolom slan krompir jabolčni kompot
Vampi s fižolom
SESTAVINE:
500 g očiščenih, kuhanih vampov, 120 g suhega, belega fižola v zrnju, sol, poper, malo moke, maslo za pečenje; za omako: 3 dl rdečega vina, majhna Čebula, 1 dl juhe, 80 g masla, kis, sol, poper CAS PRIPRAVE: 45 minut
Fižol namočimo čez noč in ga naslednji dan skuhamo do mehkega. Za omako zavremo rdeče vino in juho, dodamo sesekljano čebulo in počasi kuhamo tako dolgo, da ostane le Se 1 dl tekočine.
Očiščene in kuhane vampe Se enkrat prevremo v vodi, ki smo ji dodali juSno kocko. Vampe nato odcedimo, narežemo na rezance, posolimo, popopramo in potresemo z malo moke. V ponvi segrejemo maslo in na maslu vampe zlatorume-no zapečemo z vseh strani.
Fižol odcedimo in ga v kozici pregrejemo na maslu. Solimo, popramo in dodamo sesekljani česen.
V vročo vinsko omako zamešamo malo masla, solimo, popramo in dodamo nekaj kapljic kisa. Nato damo v omako popečene vampe in fižol. Takoj ponudimo.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Predan
zdrobovi cmoki
brstični ohrovt s korenjem v omaki zelena solata
Zdrobovi cmoki
SESTAVINE:
60 g masla, 200 g pšeničnega zdroba, 6-7 dl mleka, sol, peteršilj, jajce
V ponvi raztopimo maslo in na njem popražimo zdrob. Mleko zavremo, ga odstavimo in ga prilijemo zdrobu. Kuhamo, dokler se testo ne loči od posode, nato ga ohladimo. Ohlajenemu zdrobu primešamo jajce. Z žličko oblikujemo za lesnik velike cmoke in jih tri munute kuhamo v osoljeni vodi. S penavko jih poberemo iz vode, položimo v ogreto skledo, jih zabelimo s stopljenim maslom in potresemo s peteršiljem.
Sašo Krumpak
tor ideje Andrej Žnidaršič, ki je tudi sam lastnik turistične kmetije v Zaplani na Notranjskem. Slovenija je tako konCno stopila na pot dežel z razvitim kmečkim turizmom: Irske, Anglije, VValesa, Škotske, Francije in Nemčije.
Razstavljenih je bilo sorazmerno malo konj (okoli 300), vendar so bili vsi šampioni, ki so že sodelovali na različnih prireditvah. Na sejmu so veliko pozornosti namenili komercialnim dobrinam: jahalni opremi, krmi za konje, zdravilom, prikolicam za konje. Raz-
stavljali so celo Mercedes, Volksvvagen, Opel in Lufthansa, ki imajo s konjeništvom kaj malo skupnega.
Vseh devet dni, kolikor je trajal sejem, so se vrstile razprave in forumi. Posebno dobro so bila obiskana predavanja gospe Linde Tel-lington - Jones, ženske, ki je postala pravi doktor Doolitlle konjskega športa. Samo z rokami zdravi preutrujenost, bolečine, bolezni, pa naj gre za mačko, psa, šimpanza ali nosoroga. Njena ljubezen pa so seveda konji. Izdala je že ducat knjig, posnela nic koliko videofilmov,
predavala po celem svetu, pomagala neštetim konjem, ljudi, ki jo prosijo za pomoC, pa je vedno več.
Vse bolj se uveljavlja tudi načelo, da bi konje učili brez brzde, lonže, biča in drugih pomagal, brez katerih se nam zdaj zdi, da ne bi šlo. V Ameriki so vzgojili že več kot sto konj na popolnoma blag, naraven način in rezultati so izredni. Konji niso plašni in gospodarja ubogajo na vsak migljaj. Vrnimo konjem njihovo prosto gibanje, njihovo naravno eleganco, da bomo res lahko rekli »Zemlja živi!«
Konji na ogled
Slovenija se je na letošnjem konjeniškem sejmu v Essnu v Nemčiji prvič predstavila kot Slovenija in ne kot kobilarna Lipica
Čreda islandskih ponijev je vzvalovila po parkurju hale 6 na konjeniškem sejmu Equi-tana v Essnu. »Die Er-de lebt« (Zemlja živi) je naslov točke, s katero se začenja večerna gala predstava. Sledijo jim andaluzijski konji, nas lipiški jezdec Alojz Lah s svojim Maestosom Thaisom, ki vedno znova prejema bučne čestitke občinstva.
V več kot dve uri in pol dolgi predstavi se zvrsti 25 najbolj uspešnih točk. Črni dragulji - mistični frizijski konji, lipiska visoka šola
in neprekosljivi Monsi-eur Pignon, ki s svojim vrhunsko zdresiranim konjem osvoji srce vsakega. Svoje seveda prispevajo tudi reflektorji in glasba.
Posebna pozornost je namenjena tako imenovanim toltarjem, konjem, ki poleg običajnih hodov (korak, kas, galop) obvladajo še tolt, svojevrsten štiritakten tek, pri katerem se nogi iste strani hkrati dvigneta, a zaporedoma spustita (najprej zadnja, nato prednja). Pri takšnem hodu je manj tresenja, zato je bolj varen in tudi bolj primeren za
težke terene. Razvili so ga islandski poniji, od njih ga je s križanjem prevzel american sad-dlebreed horse in še nekateri drugi konji.
Videlo se je, kako veliko Nemcem pomenijo poniji. Shetlandski poni, vvelsh, connemara, haflinger in islandski poni so gotovo najprimernejši konji za otroke, vse bolj pa tudi zamenjujejo hladnokrvne konje pri lažjih delih. In prav teh na sejmu ni bilo opaziti. Nekaj nemških hladnokrvnih konj, dva boulonnaisa, kakšen belgijec in zgodbe je bilo konec. Zato
je bil pravo presenečenje in vsesplošna atrakcija slovenski hladnokrvni konj, pasma, za katero dvomim, da je kdo od navzočih sploh kdaj slišal!
Se večje pohvale so bili deležni naši lipicanci, tako da je bil slovenski razstavni prostor vseskozi v središču dogajanja. In Ce smo do sebe vedno samo kritični, lahko tokrat s ponosom pohvalimo naš razstavni prostor. V oči je zbodlo že dejstvo, da se prvič ni predstavila samo kobilarna Lipica, temveč so se ob njej reklamirali tudi slovenski kmečki turizem in naši največji rej-sko-turisti-Cni centri (Brdo, Otočec, Krum-perk).
Črna kuhinja v kotu, domaC prigrizek, kozarček »močnega« in potica so privabljali obiskovalce. »Slovenija se je tokrat prvič predstavila kot Slovenija in ne kot kobilarna Lipica,« je povedal av-
Q_d daje v slovenščin
fr SLOVENIJA 1
Tedenski izbor
Jakec in Čarobna lučka, 24/26 del angleške risane serije Radovedni Tacek: Oblak Erazem in potepuh, 4/5 del otroške nadaljevanke Oscar Junior: Zala
Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Ubijalski magnum, ameriški film Poročila
Tednik, ponovitev
Filmsko popoldne
Popolna tujca, 23/28 del am. naniz., ponov., VPS 1400 Občutek za smrt, 1/6 del angleške nad., pon., VPS 1430 Frantisek Cap: V znaku sidra, češki film (OB), VPS 1520 TV dnevnik 1
Potovanje po človeškem telesu, 8., zadnji del nemške
poljudnoznanstvene serije, VPS 1710
RPL
TV mernik
Žrebanje 3x3, VPS 1912 TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip
Eurosong '93: Finalisti se predstavijo, VPS 2025
Na dnu, 4/5 del brazilske nadaljevanke, VPS 2130
TV dnevnik 3, vreme, VPS 2220; šport
Sobotna noč
Nočni videomeh
Joan Baez na koncertu (do 01.35)
SLOVENIJA 2
Tedenski izbor
Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Športna sobota
Planica: finale SP v smučarskih skokih - ekipno, prenos Are: SP v alpskem smučanju, veleslalom ženske, posnetek
Are: SP v alpskem smučanju, veleslalom moški, posnetek
Planica 1)3, posebna oddaja Košarka, NBA liga: Lakers - Pistons, posnetek Operne zgodbe: Emani, 10., zadnja oddaja Zgodbe iz školjke, ponovitev
VV.Fend: Moja knjiga o džungli, 24/27 del nemške
poljudnoznanstvene serije
TV dnevnik 2, vreme, Šport
Blaznost, 1/5 del angleške dokumentarne serije
Slike iz Sečuana: Tržnice, 1. oddaja
Poglej in zadeni
Sova
'Alo, 'alo!, 4/18 del angleške nanizanke Občutek za smrt, 2/6 del angleške nadaljevanke Cmi lunj, francoski film (do 01.50)
KANAL A
RIS, risanke in spoti
Ninja želve, 51. del
New York's Finest, ponovitev filma
Rock starine, ponovitev 7. oddaje o starem rocku
Jazzbina, ponovitev 7. oddaje o jazzu
Srečni Luka, 13. del
Risanka
Dnevnoinformativni program in vreme Modna dežela, oddaja o modi Film
Dnevnoinformativni program, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche Welle Video Grom, glasbena oddaja z Anjo Rupel Erotična uspavanka Erotični film Video strani
® RAI 1
RETE 4
® TMC
§6 Koper
OtO Hrvaška 1
	Filma: Questa pazza, pazza Londra, 8.50 11 richiamo del boschi
	Videl boš
	Film: Quattro bassotti per un danese (kom.)
	Vreme in dnevnik
	Rubrika: Check-up
	Izžrebanje lota
	Dnevnik in Tri minute
	Aktualno: Prizma
	Nogomet: angloita-lijanski turnir
	7 dni v Parlamentu
	Variete: Disney Club
	Dnevnik 1 in loto
	Rubrika: Piu sani piu belli (R. Lambertucci)
	Nedeljski evangelij
	Vreme in dnevnik
	Tribuna za referendum
	Variete: Saluti e baci
	Nočni dnevnik
	TG 1 - Posebnosti
	Dnevnik in vreme
	Filmske novosti
	Film: Ginger in Fred (kom., r. F. Fellini)
	Nan.: Družina Ad-		Evropski dnevnik: Eu-		Mannix, ameriška tv
	dams, 6.50 Bradford,		ronews		nanizanka
	7.40 Jeffersonov!		Športna rubrika: Snež-		Upornik z Jave, ameri-
	Nad.: General Hospi-		ni planet		ški pustolovski film
	tal, Marilena, 9.55		Risanke		Nočni sodnik, naniz.
	Ines, 10.50 Amanda,		SP v smučanju: ženski		Čarobna svetilka
	11.50 Celeste, vmes		in moški veleslalom,		Klic zle zemlje, angle-
	(9.30) vesti		1. tek		ški mladinski tv film
	11 pranzo e servito		Rubrika o motorjih		Ponovitev koncerta
H	TG 4 vesti		Crono (vodita Renato		slovenske Filharmoni-
H	Buon pomeriggio		Ronco in Maria Leit-		je
	Nad.: Sentieri, 16.05		ner)		Glasbeni utrinek
	Anche i ricchi piango-		SP v smučanju: ženski		Globus
	no, vmes (15.05) ru-		veleslalom, 2. tek,		TV dnevnik
	brika o lepoti		13.30 moški velesla-		Verska oddaja
	Kviz: Io, tu e mamm&		lom, 2. tek		Mannix, ameriška tv
	TG 4 vesti		Šport Show (vodi M.		nanizanka
	Kviz: Tra moglie e ma-		Sbardella),	vmes		VValkabout, angleški
	rito		(15.00) kolesarstvo Pa-		film po romanu Jame-
	Nad.: La signora in ro-		riz-Orange, 17.00,		sa Vancea Marshalla -
	sa, vmes (19.00) vesti		Košarka NBA Action		o bratu in sestri, ki se
	Kviz: 11 nuovo gioco		Dok.: San Francisco		po tragičnem naklju-
	delle coppie		Vreme in TMC News		čju znajdeta sama sre-
	Nan.: 11 ritorno di Co-		Film: American Graffi-		di avstralske pušča-
	lombo		ti 2 (kom., ZDA 79)		ve...
	Parlamenta in		Srečanje z Diegom		TV dnevnik
	Koncert v Scali		Abatantuonom		Stanje stvari, vodi Na-
	Aktualno: 4x7		TMC News in šport		taša Melon
			Film: Stringi i denti e		Vohuna, ameriška na-
			vai (vestern, ZDA 75)		nizanka
			Variete:Turno di notte		Horoskop
RAI 2
Aktualno: Mattina 2, vmes (8.00,9.00, 9.55) kratke vesti)
SP v smučanju Rai 2 na kvadrat
El
Na prvi strani
Nan.: Un dottore per
tutti
Aktualno: Sabato 5, 10.30 Nonsolomoda, 11.00 Anteprima Variete: ore 12
SP ITALIA7
(□MF Avstrija 1
tM Risanke "H Filmske novosti M Glasba in show 9 Borsaffari
Cas v sliki Hooperman, pon. Gospod Roberts, am. komedija
	TV koledar
	Dobro jutro, Hrvaška
	Edukon, šolski kon-takni spored
	Magija, pon. 11. dela
	Poročila
	Preživeti v divjini, ponovitev 4. dela
	Adamsovi, pon. hum. nanizianke
	Me je kdo iskal?, ponovitev
	Poročila
	Prima, magazin
	Zabavnoglasbena oddaja
	Poročila
	Televizija o tv
	Poročila
	TV razstava
	Santa Barbara, 362. del amer. nadaljev.
	V začetku je bila beseda
	Risanka
	Dnevnik 1
	TV tednik
	Božji smeh, angleški film
	Preteklost v sedanjosti
	Dnevnik 2
	Slika na sliko
	Poročila v angleščini
	Poročila
	Sanje brez meja
Hrvaška 2
	Dnevnik 2, rubrika		Dnevnik TG 5		Nan.: Brothers		ški film		
	Dribbling in vreme		Sgrabi quotidiani		Nad.: Aspettando il		Pred izbiro poklica		TV koledar
	Nad.: Quando si ama,		Aktualno: Forum gio-		domani, Il tempo della		Ko so živali zapustile		Planica, finale smu-
	14.35 Santa Barbara		vani, 14.30 Amid		nostra vita		gozd: Smrtna tišina		čarskih poletov
	Odprti prostor in Vi-		Kviz: Lingo		VVeekend		Mini čas v slikah		Trije mušketirji, pono-
	del boš		Otroški variete		Deželni programi		Slika Avstrije		vitev ris. filma
	Izžrebanje lota		Extralarge prihaja		Risanke		Prijatelji: Blodnje		Finale, veleslalom, 2,
	TGS Parquet, vmes IP		Kviz: OK il prezzo e		Nan.: Brothers, 19.30		Cas v sliki, vreme		M, iz Aare
	v odbojki in košarki		giusto, 19.00 La ruota		Samurai		Šport		Plavanje, Hrvaška-Slo-
	Nan.: L’ispettore Tibbs		della fortuna		Film: La calata dei		Kdor reče A		venija, prenos
	Dnevnik in šport		Dnevnik TG 5		barbari (pust., Nem.		Zlata dekleta		Svet živali
	Variete: Ventieventi		Variete: Striscia la no-		70, i. Orson Welles)		Smrtonosna prednost,		Dnevnik 1
	Film: Gemelle (krim.,		tizia		Nan.: Glitter		ameriška psihološka		Feather o jazzu, 6/26
	ZDA ’91, i. Stephanie		Variete: La corrida		Profondo News		srhljivka		del
	Kramer, F. Forrest)		(vodi Corrado)		Film: Alamo (pust.,		Donova zabava, av-		Svet sredi šestdesetih,
	Kronika v živo		Film: Piccoli equivoci		ZDA ’55, i. Sterling		stralski film		5/14 del
	Dnevnik		(kom., It. ’89, i. Lina		Hayden, Ernest Bor-		Poročila/Ex libris		V avtobusu, 30/51 del
	Aktualno: Senza scru-		Sastri, Nancy Brilli),		gnine)		Tisoč mojstroyin		Sever-severozahod,
	poli (vodi E. Sampo)		vmes (24.00) dnevnik						ameriški film
	Nočni šport								Horoskop (do 02.35)
Jk RAI 3
ITAUA 1
© TELEFRIUU
S Madžarska
O KOPER
Rubrika o kmetijstvu Neonevvs in Videl boš Komorna glasba Dok.: Alpe-Jadran Dnevnik ob 12-ih Pred 20 leti SP v smučanju Deželne vesti Popoldanski dnevnik Okolje Italija Športna oddaja Športni tednik Vreme in dnevnik Deželne vesti Tribuna za referendum
Aktualno: Insieme, 20.15 Lo dico al TG 3 Ultimo minuto Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Harem
Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Nan.: Agli ordini papa Varieteja: Non e la RAI, 16.00 Unomania Glasba: TopVenti Nan.: Ultraman A tutto vohune Variete: Mitico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere
Šport in UnoMeteo Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Nan.: Star Trek Film: Senza un colpo in canna (dram., ZDA '89, i. Sam Jones) Odprti studio in Šport
			YTr=n A	A—5 =  A		
	Kratke vesti	uiisi? Avsinja 4			
	Dok.: Gulliver				Dobro jutro Verski program
	Rubrika: Mavrica				
	Italia Cinquestelle		Finale - veleslalom, 2		Spored za otroke
	Večerne vesti		in M, iz Aareja		TV magister
	TG posebnosti		Imate radi klasiko?		Lajna, ansambel Gene-
	Rubrika: Coldiretta-		Poročila iz parlamenta		ral
	mente		Ljuba družina		Serijski film
	Film: Katie, la ragazza		Kdo me hoče: 2ivali		Tenis, Davisov pokal
	del paginone (dram.)		iščejo dom		Intervju, Eva Ruttkai
	Nočni dnevnik		Nogomet		Udarite po trebuhu,
			Avstrija danes		nova igra
			Cas v sliki		Nova moda, magazin Večerna pravljica
			Kultura		
# TELE 4			Nogomet		Svetovni dan gledali-
			Cas v sliki		šča, Črni Peter, opere-
			Rodni kraj: Ponosna		ta Gledališče	Raya
			leta, 10. del		
	(Se povezuje s sporedi		Manekenka in vohljač,		Brandburyja, kanadski
	Italia 1)		serija		film
	Lastne oddaje:		Poročila/Ex libris		Bongo, žrebanje loteri-
	Kronika in komentar		Tisoč mojstrovin		je
	Dogodki in odmevi				Dnevnik
TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ V SOVI
Fatalna Sara v črnem lunu
Filmski prvenec
francoskega režiserja Ronalda Chammana
življala prijetne in srečne trenutke. Nekega dne pa se oglasi pogrešani in izgubljeni Romain. Sari napove, da se bo vrnil v Italijo in spomin nanj jo začne preganjati. Zaljubljeni par je tako izpostavljen težki preizkušnji in Sele konec preteklosti bo zanju pomenil začetek sedanjosti.
Saro je odlično odigrala Isabelle Huppert, z izjemnim občutkom za vzvišeno hladnost in Čustveno nedostopnost se je vživela v vlogo fatalne ženske. Igrajo Se: Joaquim de Almeida, Hans Zichler, David VVarilovv in drugi. Fotografija: Willy Kurant, glasba: Michel Portal.
Francoski režiser Ro-nald Chamman je v svojem prvem celovečernem filmu Črni Un’ za katerega je tudi napisal scenarij, delal temo o usodnem P ivu preteklosti na gla-Vne junake.
Sara je svojevrstna fa-. 713 ženska, ki se pa ni-■j or ne more osvobodi-1 svoje preteklosti. Zato je tudi nadela masko ^dostopnosti in hladne zadržanosti, s katero aspesno zmaguje vse navale situacije ud eP°Dca Sara je bila °č zaljubljena v nek-njega voditelja terori-dv Romaina. Nekega ni]6 ?a ie brez sledu izgi-’ k° je izdal vse svoje
sodelavce. Sara je začela svoje življenje na novo. Spoznala je urejenega in mirnega moškega, Tre-maina, s katerim je pre-
RADIO
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1;
96.4	; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00,
9.00,	10.00, 12.00, 14.00, 17.00,
18.00,	23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.30 Jezik naš vsakdanji; 10.05 Kulturna panorama;
12.05	Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.30 Radijska igra; 22.40 Veliki zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23,15 Nočni program.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,19;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.10 Kontaktni napovednik; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 11.00 Moped Show; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne, vmes gla-
sbene želje; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport; 19.00 Večer na 2.; 19.30 PRŠ (pop-rock-šoder); 22.20 Ameriški rock na smetišču.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00.	18.00.22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Zgodnja dela;
11.05	Jazz, blues, dixieland;
13.05	Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Zborovska glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Radijski roman; 18.25 Hector Berlioz; 19.35 Orkestri; 22.30 Partiture; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3- 100,6- 104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev, napoved programa, koledar; 6,30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Ever-
green; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9,00 Pesem tedna; 9.35 Bla bla radio; 11.30 Turistična poročila; 14.00 Okno v svet; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Dajmo naši; 18.30-22.00 V znamenju športa, vmes dnevnik,
Radio Koper
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila;
7.15,	12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik;
6.00	Pozdrav, almanah; 6.20 Drobci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Narečna oddaja; 11,30 Kulturna srečanja; 12.00 Glasbeni desert;
13.00	Glasba po željah; 14.45 Mladinska redakcija; 16.00 Mixa-ge; 17,00 Hot hits; 18.45 II sogno andaluso; 20.00 Nočni program.
Radio Trst A
7.00, 13.00/19.00 Dnevnik; 8.00,
10.00	14.00, 17.00 Poročila; 7.20
Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.50 Slov. glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert simf. orkestra RTV Slovenija; 11.30 Odprta knjiga: Zenska v ospredju (M. Žižmond Kofol); 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta rožajanski glas, nato orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Krajevne stvarnosti; 15.00 C. Zlobec: Italijanska srečanja slovenskega pesnika; 15.20 Glasba za vse okuse; 16.00 Skozi tančico molka; 16.20 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: šola za mlade glasbenike; 18.00 Janez Povše: Srečanja z Marjanom Rožancem (r. B. Kobal, 7. oddaja); 18.35 Črnske duhovne pesmi; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.30, 17.30 Poročila;
10.00	Foyer; 15.00 Glasba po željah,
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.

B|
■
...
SATELIT
SUPER
6.30	Hello Austria;8.00 Poročila
8.30	Financial; 9.00 Super Shop
10.30	Mix; 13.00 Youthquake
13.30	Eco record; 14.30 Talkin Jazz; 15.30 Travel magazin; 16.00 Divja Amerika; 16.30 Po letu 2000; 17.00 Videofashion; 17.30 Glose to the Edge; 18.30 The Image Bank; 19.00 Filmska matineja; 19.45 Cheers for Miss Bishop (ZDA 1941); 21.30 Filmski magazin; 22.00 Poročila; 22.30 High Aspirations; 23.00 Media Televi-sion; 23.30 Scena; 24.00 The Killer Shrevvs (srh., ZDA 1959); 2.00 Chi-na News Europe; 5,00 The Mix.
SKY ONE
7.00	Nevarni zaliv; 7.30 Rin Tin Tin;
8.00	Fun factory; 13.00 Rokoborba; 14,00 Rich Man, Poor Man (ZDA, i. Nick Nolte); 15.20 Ad-damsovi; 15.45 Facts of Life; 16.15 Risanke; 17.00 Knights and VVarriors; 18.00 Rokoborba; 19.00 Beverly Mills 90210; 20.00 Class of '96; 21.00 Nerešene skrivnosti (vodi Robert Stack); 22.00 Cops I;
22.30	Cops II; 23.00 Ameriška rokoborba; 24.00 Saturday Night Live,
EUROSPORT
8.30	Ford Ski Report; 10.00 SP v alpskem smučanju; 14,15 SP v smučarskih skokih; 16.50 Formula 1 za VN Brazilije; 18.10 SP v alpskem smučanju; 19.00 SP v smučarskih skokih; 20.00 Tenis: pokal Davis; 22.00 Nogomet: kvalifikacije za SP Avstrija-Fran-cija; 24.00 Boks; 1.00 Formula 1 za VN Brazilije,
FilmNet
7.00	K-TV; 9,00 Elfenbensjagarna;
11.00	Varldens Basta Karlsson; 12.35 Inside skiing; 13.00 Short Time; 14.45 Skatkammaron; 17.00 K-TV; 18.15 Vilda Vasterns iegen-der; 19.15 Cadillac Man; 21.00 Eve of destruction; 22,35 Hol-lywood BabylOn; 23.00 Tittarnas Onskenfilm; 1.15 Night Club Channel; 3,00 Blood Oath; 5.00 De Sista Aren.
MTV
8.00	Avvake On The Wild Side;
11.00	The Big Picture; 11.30 Yol;
13.30	XPO; 14.30 Video; 17.30 Week in rock; 18.00 The Real VVorld; 18.30 The Big Picture;
19.00	Braun European Top 20;
21.00	Saturday Night Live; 21.30 MTV Sports; 22.00 The Soul of MTV; 23.00 Partyzone; 1.00 Video; 3.00 Nočni video,
SKY MOVIES
7.00	Pregled programa; 9.00 Silve r Lode; 11.00 Kruli; 13.10 The Last Remake of Beau Geste:
15.00	Joe Dancer - Murder One, Dancer 0; 17.00 Ironclads; 19,00 Frankenstein: The College Years;
21.00	Terminator 2: Judgement Day; 23.15 Marked for Death; 0.50 Two Moon Function; 3.40 State of Grace; 5.50 Fugitive Among Us.
MOVIE CHANNEL
7.30	One Hour With You; 9.00 Apache; 10.40 Return to Green Acres; 12.25 Peter and Pompey; 14.10 Cobra VVoman; 15.25 Las vegas Hillbillys; 17.00 A Shock to the System; 18.30 Xposure; 19.00 Swallows and Amazons; 21.00 Cold Dog Soup; 23.00 Dying Young; 1.00 The Other Side of Love; 3,25 Dead Reckoning.
PRO 7
5.45 Serije: Lassie, 6,10 V kraljestvu divjih živali, 6.55 Tisoč milj prahu, 7.45 Pogrešani med dvema svetovoma; 8.45 Kaktus Jack (vestern, ZDA 1979); 10.40 Hrošč na lovu (kom,, Nem, 1973); 12.10 Mash; 12.40 Booker; 13.35 Živali znanih ljudi; 13.45 V kraljestvu divjih živali; 14.35 Človek z druge zvezde; 15.35 Sestanek v Hondurasu (pust., ZDA 1953); 17.00 Blagoslovljena dvojica; 17.55 Ponos in strast (pust.. ZDA 1965); 20.00 Poročila; 20.15 Nezadržna dvojica (It. 1978, i. Terence Hill, Bud Spencer); 22.35 Četa ubijalcev (ZDA 1989, i. Gene Hackman, Joanna Cassidy); 0.40 Nero Wol-fe; od 1.35 do 4.35 Poročila in ponovitve.
SATI
5.25 Ponovitve: nogomet; 6.55 Risanke in igre; 10.00 Gospodarski forum; 10.30 Kolo sreče; 11.15
I
V džungli podzemlja (krim., ZDA 1990); 12.55 Tenis: Davisov pokal Rusija-Nemčija; 16.45 5 krat 5;
17.20	Pojdi na vse; 18.00 Nogomet; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Izdajalci umrejo počasi; 22.05 Šale in dallovščine; 23.05 Poročilo o kopaliških mojstrih (Nem., 1973); 0.30 Ponovitve: vroča dekleta na kolesih (1985), 1,55 Poročilo o kopaliških mojstrih; 4.20 Sestanek na slepo; 4.45 Srce je adut.
RTL
6.00	Risanke; 8,00 Pobegla miš;
8.20	Risanke in serije; 12.55 Full House; 13.25 Princ iz Bel Aira; 13.50 Ultraman; 14.20 Policijsko poročilo; 14.45 Knight Rider; 15.40 A-Team; 16,40 21, Jump Street; 17.45 Melrose Plače; 18.45 Poročila; 19.15 Beverly Mills 90210; 20.15 Laž ima dolge noge (kom.); 22.00 Ambulance (ZDA 1990, i. Erič Roberts); 23.45 Črna
' nimfomanka (seks, It. 1983); 1.10 M, moški magazin; 1,35 Ambulance: 4.15 Počivališče okrutnih lutk (srh,, Nem.-lt. 1967, i. Essy Per-son); 5.45 Risanka,
Premiere
7.00	Romeo predstavlja; 8.00 Keep On Running (ZRN 1991); 9.35 My Blue Heaven (ZDA 1990); 11.10 Skrivnost Kremlja; 12.00 0137; 12.45 Shovvbiz; 13.15 Prvikrat! (kom,, ZDA 1989, i. Jesse Bird-sall, Lynn redgrave); 15.10 Nogomet: nemška zvezna liga; 17.40 The Prize: Lov na nafto, moč in denar, 4. del; 18,35 Klasične risanke; 19.00 Airplay; 20.00 Premiere; 20.15 Materinsko moštvo (kom., ZDA 1991, i. Roseanne Arnold, Tom Arnold); 21.50 Omen IV: Prebujenje (srh., ZDA 1991); 23.25 The Kids in the Hall; 23.55 Po trdi poti (kom., ZDA 1991, i. Michael J. Fox, James VVoods); 1.45 Nameless - Total Terminator (ZDA 1990); 4,15 Mississippi Masala (ZDA 1991).
VREME
Sobota, 27. marca 1993
EVROPA / PRECEJ SONČNO
VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE
STOCKHOI
KOBENHj
LONDON
O PARIZ
MUNCHEN
0	DUNAJ	'T'
LJUBLJANA
J O BUDIMPEŠTA
1	O ZAGREB •$!£■ \^OGRAD O S°
ZURICH O
MILANO O
iRESTA
O MADRID
LIZBONA
ATENE
PALERMO
TRIPOLI
BENGAZI
KAIRO O
VČERAJ
MOSKVA O
O MINSK
O VARŠAVA
C	"> JR*
v/
\ _j~ O HAMBURG AMSTERDAM Q BERLIN ^
O kOln
'T'	DDACA
O KIJEV
O ANKARA
seansi
TEMPERATURE OB 13. URI
pod -20 C'
I 1-20/-10 C” EH-IO/O C° CJo/lOC" I I
10/20 C'
20/30 CeE3nad 30 C°
Jasno
poloblačno
O
oblačno
f
nevihta
4~
dež
sneg
topla
fronta
hladna okluzija fronta
VREMENSKA SUKA
Nad Jonskim moljem in južnim Balkanom je območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni val se bo pomikal čez
Balkan vzhodno od nas. Z močnim severovzhodnikom bo Se dotekal mrzel in razmeroma vlažen zrak.
TEMPERATURE
PO SVETU
HELSINKI....
OSLO........
STOCKHOLM...
K0BENHAVN...
MOSKVA......
BERLIN......
VARŠAVA.....
LONDON......
AMSTERDAM...
BRUSELJ.....
BONN........
FRANKFURT...
PARIZ.......
DUNAJ.......
MUNCHEN....
ZURICH......
ŽENEVA......
RIM.........
MILAN.......
BEOGRAD.....
NICA........
BARCELONA...
BUKAREŠTA...
CARIGRAD....
MADRID......
LIZBONA.....
ATENE.......
LARNAKA.....
TUNIS.......
ALZIR.......
MALTA.......
JERUZALEM...
KAIRO.......
-3/6 -3/5 -2/7 1/7 -2/4 5/6 0/6 -1/10 2/8 2/8 2/9 2/9 3/10 • 1/8 -1/5 -2/7 2/7 5/16 1/8 3/7 4/12 6/15 4/8 9/19 -2/12 9/20 11/19 9/12 11/21 7/15 13/23 6/21 10/24
C A
središče središče ciklona anticiklona
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.52 in zašlo ob 18.24, Dan bo dolg 12 ur in 32 minut. Luna bo vzšla ob 07. uri 26 minut in zašla ob 22. uri 58 minut.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.22 najniže -44 cm, ob 11.32 najvišje 20 cm, ob 16.50 najnižje -19 cm, ob 23.05 najvišje 41 cm. Jutri: ob 6.01 najnižje -39 cm, ob 12.20 najvišje 13 cm, ob 17.19 najnižje-11 cm, ob 23.36 najvišje 33 cm.
ALPE-JADRAN / VETROVNO IN HLADNO
TEMPERATURE
VČERAJ
OB 7. IN OB 13. URI
LJUBLJANA..	1/7
TRST......... 6/9
CELOVEC....	-1/6
BRNIK........ 1/7
MARIBOR....	2/6.
CELJE........ 1/6
NOVO MESTO	1/5
NOVA GOR....	6/10
MUR. SOBOTA	2/6
PORTOROŽ.....	5/9
POSTOJNA.....	-/-
IL. BISTRICA.	2/3
KOČEVJE....	0/3
ČRNOMELJ...	2/3
SL. GRADEC...	0/4
BOVEC........	3/6
RATEČE.......	-8/1
VOGEL............	-8/-5
KREDARICA	-16/-14
VIDEM............	3/10
GRADEC...........	2/6
MONOŠTER.........	1/5
ZAGREB...........	4/5
REKA......... 5/6
V SLOVENIJI: Deho jasno bo s spremenpvo obla-	SOSEDNJE POKRAJINE: V Furlaniji ter v Istri in
čnastjo. V hribovith krafh bodo posamezne sne- HrvaS<em Primajj bo deho jasno, drugod spre-žne plohe. Frihd bo močan severovzhodnik, na menpvo do pretežne oblačno. Ponekod bodo Primorskem pa močna buja. Temperatue bodo	snežne plohe, na Hrvaškem pa bo občasno
od 1 do6,naF’rimotskemdo8°C.	rahlo snežilo. Hladno bo.
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
44 **
10-30%	5-10
*** ***
30-50%	10-30
********
30-60
50-807.
O
nad 80%
*** *** *** ***
nad 60
VETER I NEVIHTE
JUTRI
O SALZBURG
n
GORNJI SENIK
O
o
MURSKA SOBOTA
BELJAK
O
TRBIŽ O o
KRANJSKA GORA
10 -»((% -..........................^
VIDEM o	A	f	y A )
O k	L O LJUBLJANA y (M _'v *
o PORDENONE	_N. GORICA ^
VARAŽDIN O
O
GORICA
N. IrVKIVA
,	O POSTOJNA

TRST O
O K
s
w 4 m..
s R
KOPER
■" f ' lil
PAZIN O
PULJ Q
V SLOVENIJI: Na vzhodu bo razmero- OBETI: V ponedeljek bo sončno in ma oblačno, drugod delno jasno s mrzlo, veter bo oslabel, spremenljivo oblačnostjo. Pinal bo severovzhodnik, na Primorskem
nad 10 m/s
severovzhodnik, močna burja. Še bo hladno.
ONESNAŽENOST
ZRAKA
Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na zraka:
Ljubljana	73
Maribor	62
Celje	56
Trbovlje	69
Hrastnik	24
Zagorje	39
Šoštanj	13
Kritična 24-urna koncentracija S02 j©
375 mikrogramov
na m3 zraka.
STANJE VODA
Višina vode v cm ob 7. uri:
Mura, G.Radgona:
142;Drava,HE
Dravograd:	170,
Sava Radovljica: 40, Sava Radeče: 136, SoraSuha:—. Ljubljanica Moste: 96, Savinja Laško: 114; Krka Podbočje: 111, Kolpa Radenci: 115, Soča Solkan:—.
HOROSKOP
PiSe:
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/20-4 ; Veliko prednost pred tekmeci v službi ste dosegli že včeraj, danes pa se ne smete zaleteti in se svojeglavo in na hitro odločati, kajti se vedno potrebujete potrditev nadrejenega
BIK 21*4/20-5 : Se danes se počutite v devetih nebesih zaradi popularnosti, ki ste jo dosegli včeraj, ne pričakujte pa, da boste brez truda tudi na domači fronti tako uspeSni.
DVOJČKA 21-5/21-6 : Nekdo vas bo prosil za nasvet v zvezi z denarjem. Čeprav vsi kazalci temu ne bodo naklonjeni, dobro premislite, preden odgovorite, kajti Sesti čut vas morda ne vara.
RAK 22-6/22-7 : Spoznali boste osebo, ki vas bo dobesedno spravila na kolena. 2e po kratkem pogovoru bo jasno, da nima nobenega smisla skrivati svojih pravih čustev.
LEV 23-7/23-8 : Vnaprej ne načrtujte ničesar, kajti prav ideje, ki vam bodo v trenutku padle na pamet, bodo tiste, ki bodo dale najboljše rezultate, zato počakajte na preblisk!
DEVICA 24-8/22-9 : Ce se odpravljate kam daleč, se pred odhodom prepričajte, da ste s seboj vzeli vse potrebno in da vas tam čakajo tisti, s katerimi ste zmenjeni.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Vsa vaša današnja dobronamernost bo že navsezgodaj naletela na tak odziv, da si je preprosto ne boste mogli več dovoliti. Rezultat bo precej žolčna izmenjava mnenj.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Jutro obeta ponovitev oziroma nadaljevanje včerajšnjih prijetnih trenutkov, zato bo najbolje, da danes zanemarite vse drobne detajle, ki vas sicer spravljajo ob živce.
STRELEC 23-11/21-12: Preveč osebno ste vzeli besede, ki so bile izrečene nasploh. V vsakem primeru naj vam to ostane kot opozorilo, , da vaše obnašanje ni neopaženo.
KOZOROG 22-12/20-1 : Začetek vikenda ni ravno bleščeč, vendar so načrti, ki jih imate v mislih, prav gotovo nekaj, Cesar se lahko veselite. Ce boste odpotovali, se prej temeljito pripravite.
VODNAR 21-1/19-2 : Sploh ne veste, česa bi se danes lotih. Na voljo vam je namreč delo, ki je povsem službene narave, in pa partnerjev predlog, da se prepustite uživanju.
RIBI 20-2/20-3 : Morda boste morali nekoliko spremeniti ali celo odpovedati načrte za vikend, zaradi vaše lastne finančne situacije ali pa prijatelja, s katerim ste želeli preživeti vikend.
CESTE / MOKRE IN SPOLZKE
ZASTOJI
V ZAPRTA CESTA
> POPRAVILA NA CESTIŠČU
^ POLEDICA
SAMO Z ZIMSKO OPREMO
QQO ŠPORTNA PRIREDITEV
= GOSTA --- MEGLA
US BENCINSKE ■ ČRPALKE 24 UR
Ceste so mokre in spolzke, na posameznih odsekih tudi poledenele, predvsem na višje ležečih delih pa zasnežene. Na avtocesti Ljubljana-Razdrto je sneg že očiščen,, vendar je nevarnost poledice zaradi rahle burje in nizkih temperatur. Na primorskem in novogoriškem območju promet ovira tudi burja, ki zaenkrat še ne povzroča večjih težav v prometu. Na mejnem prehodu Ljubelj so za vsa vozila obvezne verige. Promet je sicer v notranjosti in na mejnih prehodih tekoč.
SNEŽNE RAZMERE (v cm)
SLOVENIJA
Kope...............-/20
Vrhe................-/-
Lontovž.............-/-
Stari vrh...........-/-
Rogla..............-/35
Kanin..............-/80
Cerkno.............-/35
Soriška planina.....-/-
Vogel...............-/-
Kobla..............-/20
Mariborsko Pohorje...25/35
Kranjska gora.......-/-
Pokljuka..........30/40
Rog - Črmošnjice....-/-
Prvine..............-/-
Jezersko............-/-
Ulovka............. -/-
Krvavec.............-/-
Črni vrh............-/-
FURLANIJA-JK
Cimolais...........-/-
Claut..............-/-
Piancavallo......10/20
Žabnice/Ovčja vas..-/-
Raibl..............-/-
Forni Avoltri......-/-
Fomi di Sopra.....0/20
Paluzza-Timau....20/30
Paularo............-/-
Pontebba.........35/35
Pradibosco.......30/60
Prato Carnico......-/-
Zoncolan..........0/30
Sauris...........  0/0
Sella Chianzutan...-/-
Nevejsko sedlo...10/80
Višarje..........35/60
VENETO
Sappada..........10/50
KOROŠKA
Podklošter.........-/35
Bad Kleinkirchheim ...20/50
Pliberk/Peca.......-/30
Sloveniji Plajberk..-/50
Dobrač.............-/30
Nassfeld/Mokrine ..60/80
Spittal/Goldeck....5/55
Fieiligenblut....20/140
Katschberg........60/80
Koralpe/Golica.....-/30
Kčtschach/Mauthen.20/30
Mallnitz.........10/150
AVSTRIJA
Arlberg..........35/330
Seefeld...........20/70
Kitzbuhel.........10/75
Obertauern......120/220
Zeli am See......20/100
Schladming/Planai .10/100
V VEDNOST
Vreme v minulem tednu
Minuli teden se je končalo dolgotrajno, natanko sto dni trajajoče obdobje, ko nismo zabeležil omembe vredne količine padavin. Nevarnos požarov je mimo in tudi v gorah je zapadlo neKOj novega snega, tako da se kopiči vodna zaloga z pomladne mesece. S padavinami je Pr}s‘fj.j cp močna ohladitev. Minuli konec tedna je bilo s sončno in zelo toplo, najvišje dnevne temperatui so se dvignile do 24°C, kar je zelo blizu najviSjin doslej izmerjenim temperaturam za ta letni ca ■ Topel jugozahodni veter pa je tako v soboto kot nedeljo Ze napovedoval spremembo vremen ■ Vetrovno vreme in predvsem malomarnost s bila vzrok za veliko število požarov v naravi, ri oslabljena hladna fronta je prešla Slovenijo ze nod na torek, vendar padavin v večjem de Slovenije še ni bilo. Zaradi oblačnega vremena I bilo Ze hladneje, nad 20° C se je ogrelo le v vzn
d n ih krajih sonca
t? 1UUU11CJC, 11UU Z.U Lj o c j C PgiDJi/	I j
krajih, kjer je bilo v začetku tedna se n.[ . Pravo poslabšanje z močnejšimi padavin is je od severa in zahoda zajelo v sre ■
un nas je od severa in zahoda zajelo ■ -	.
Hladna fronta je dosegla naše kraje, občutno sej ohladilo. V nižjih plasteh ozračja je od severo hoda pritekal k nam zelo hladen zrak, v višjiP steh pa so z jugozahodnimi vetrovi k nam P1'1., le vedno nove količine vlažnega zraka in pogoji nastanek padavin so bili izpolnjeni. V sredo Četrtek je bilo oblačno s padavinami, meja sne nja se je v četrtek spustila do nadmorske vl , okoli 500 metrov. Včeraj se je od severozan delno razjasnilo, zaradi zelo hladnega zra>L višinah so se predvsem v hribovitih kraiih P J vljale snežne plohe. Zaradi velike razlike v Cnem pritisku med Alpami in osrednj Sredozemljem je v Sloveniji in okolici p> močan severovzhodni veter, na Primorskem p burja, ki je v Vipavski dolini v sunkih preš s
hitrost 100 km na uro.
Janez Markosek