Obseg stanovanjske graditve
PODATKI o graditvi stanovanj v ljubljanskih občinah kažejo, da zadnja leta obseg graditve nazaduje. V letih 1966 in 1967 smo zgradili vsakokrat več kakor 3.000 stanovanj, v letu 1968 le 2.852 in v letu 1969 samo 2.318 sta-novanj, leta 1970 pa komaj še 1.603 stano-vanja ter v letu 1971 po oceni približno 2.400 stanovanj. Nazadovanje je povzročila gradi-tev družbenih stanovanj, vtem ko se je gra-ditev zasebnih stanovanj povečala. Po raz-iskavah znaša delež graditve najemnih sta-novanj v zadnjih letih le še približno 10 od-stotkov celotnega obsega graditve.
Kazalec »število dograjenih stanovanj na tisoč prebivalcev« prav tako kaže, da smo od leta 1966 naprej zgradili vsako leto manj stanovanj, in sicer smo padli od 13,2 stano-vanja na tisoč prebivalcev v letu 1966 na ko-maj šc 6,2 stanovanja v letu 1970. Po oceni za jeto 1971 naj bi se stvari začele izboljše-vati.
POPIS PREBIVALSTVA IN STANOVANJ
PO PODATKIH popisa z dne 31. 3. 1971 živi na območju mesta Ljubljane 237.640 prebi-valcev, in to v 88.900 gospodinjstvih. Stano vanj, ki so namenjena za stalno bivanje, pa je v Ljubljani 75.801, spet po stanju ob lan-skem popisu. To pomeni, da primanjkuje približno 13.000 stanovanj.
Popis prebivalstva in stanovanj pa ni po-sebej upošteval samskih oseb, ki stanujejo v samskih in podobnih domovih ter zavod-skih gospodinjstvih. Več kot polovica sta-novanjskega sklada v Ljubljani je bila sezi-dana po letu 1945, in sicer približno 42.000 stanovanj ali 55 odstotkov. Preostali del sta-novanj je razmeroma star, to pa zahteva velika sredstva za vzdrževanje. (Četrtina vseh stanovanj je bila na primer zgrajena že do leta 1918.) '
Največ stanovanj v Ljubljani je dvosob-nih (35%), nato pa sledijo: trisobna (24%), enosobna in garsonjere (23 %), štiri in več-sobna (13%) ter posebne sobe (5%). Skupna stanovanjska površina v Ljubljani znaša 4,340.000 kvadratnih metrov. Od tega odpade na 27.096 družbenih stanovanj, ki jih je 37 odstotkov, 1,354.000 kvadratnih mctrov, na 47.895 zasebnih stanovanj ali 63 odstotkov vseh stanovanj pa 2,887.000 kvadratnih met-rov stanovanjske površine. Povprečno stano-vanje meri 57 kvadratnih mctrov (družbeno 52 in zasebno 60 kvadratnih metrov).
PRIMERJAVA MED UUBLJANO, MARIBOROM, REKO, ZAGREBOM !N BEOGRADOM
PRIMERJAVA starostne sestave stanovanj med temi mesti pokaže (po popisu konec marca lani), da raste Liubljana precej hitre-]e kakor Maribor in Reka, približno enako kot Zagrcb, v tem ko se Beograd razvija v povojnih letih  zelo  hitro.  Tako  je  bilo  od
leta 1946 do danes sezidanih v Ljubljani 55,3 odstotka stanovanjskega sklada, v Zagrebu 55,9 odstotka, v Mariboru 46,3, na Reki 45,8 in v Beogradu 63,5 odstotka vseh stanovanj. Primerjalni podatki za obdobje po letu 1960 pa pokažejo, da je bilo v tem času se-zidanih v Ljubljani 38,2 odstotka vseh sta-novanj, v Zagrebu 37,3, na Reki 32,5, v Ma-riboru 29,1 in v Beogradu 41,5 odstotka. Tako Ljubljana kljub manjšemu obsegu stanovanj-ske graditve v zadnjih letih v povprečju z drugimi mesti še ne zaostaja v stanovanjski graditvi v minulem desetletnem obdobju.
Po starostni sestavi stanovanjskcga skla-da je Ljubljana na boljšem kakor Maribor in Reka, v tem ko sta Zagreb in Beograd izrazito mladi mesti. Razmerje stanovanj, žgrajenih do leta 1918 in po letu 1918, znaša za Ljubljano 25 : 75, za Maribor 31 : 69, za Rcko 41 : 59, v Zagrebu in Beogradu pa je to razmerje 14 : 86 in 9 : 91.
Po vclikosti stanovanj glede na sobe pred-njači Ljubljana, saj ima 37 odstotkov trisob-nlh, štirisobnih in še večjih stanovanj, Reka 35, Maribor 26, Zagreb 23 in Beograd 30 od-stotkov. Če upoštCTamo še dvosobna stano-vanja, pa je na prvem mestu Reka z 78 od-stotki pred Ljubljano 72, Mariborom 64, Za-grebom 63 in Beogradom z 58 odstotki vseh stanovanj.
Kazalec povprečne uporabne stanovanjske površine potrjuje, da imata Reka in Ljublja-na relativno večja stanovanja (58 in 57 m-), vtem ko znaša povprečna kvadratura v Ma-riboru 52, Zagrebu 51 in Beogradu 46.
Primerjalni podatek o lastništvu stano-vanj zgovorno dokazuje, da gradi Ljubljana daleč najmanj družbenih stanovanj. Razmer-je med družbenimi in zasebnimi stanovanji v navedenih mestih znaša: Ljubljana 37 : 63, Zagreb 43 : 57, Maribor 44 : 56, Beograd 45 : 55 in Reka 59 : 41.
To stanje v Ljubljani poye, da so kate-gorije delavcev predvsem z višjimi osebnimi dohodki reševale stanovanjsko vprašanje ta-ko, da so najemale posojila pri delovnih or-ganizacijah in bankah ter z lastno udeležbo zidale zasebne stanovanjske hiše ali kupile stanovanja. Stanovanjsko vprašanje delavcev z nižjimi osebnimi dohodki, ki niso razpo-lagali z lastnimi sredstvi in tudi niso uspcli pri posojilih, pa je ostalo nerešeno.
Ljubljana ima tudi stanovanja relativno najbolje opremljena. Tako je na primer v Ljubljani 89% stanovanj z električnimi in vodovodnimi instalacijami, na Reki je takih stanovanj 81 odstotkov, v Zagrebu 75, v Ma-riboru le 63 odstotkov vseh štanovanj. Brez vodovodnih instalacij ima Ljubljana 10 % sta-novanj, Reka 19, Zagreb 24, Maribor 27 in Beograd 34 odstotkov. Stanovanj s kopalni-cami pa je v Ljubljani 68 odstotkov, v Za-grebu 63, na Reki 61, v Beogradu 52 in v Mariboru 48 odstotkov.
LJUBLJANA-CENTER
KOMITE OBCINSKE konference ZK te ob-čine pripravlja obširno gradivo in aktivnost za ustanovitev krajevnih svetov ZK. Dve ko-misiji občinske konference — za kadrovska vprašanja in statutarna vprašanja ter orga-niziranost — sta že razpravljali, kako se bo-sta lotili tega problema. Po prvih odmevih je mogoče sklepati, da bodo najprej ustano-vili pripravljalne sekretariate, ki bodo pro-učili področje dela in aktivnost zdruzeval-nih forumov ZK in šele nato prešli na nji-hovo ustanavljanje. V vmesnem času pa si bodo prizadevali razbistriti še zadnje nejas-nosti v tej zvezi, posebno dileme, ali naj ti sveti zajamejo tudi organizacije ZK v dclov-nih organizacijah.
Kakor pričakujejo, bodo sveti ustanovlje-ni do konca novembra.