O din

poštnina plačana v gotovini

cena 7,00 din

XV. letnik
April 1977

TIM — revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine •
izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6

* Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan

0 din  ^Ij, Jan Lokovšek, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Pr-
__ Vinšek, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgo¬
vorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat
letno. Celoletna naročnina 70,00 din, posamezna številka 7,00

• Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6,
PP 541-X • Tekoči račun: 50 101-603-50-480 • Tisk tiskarna
Kočevski tisk, Kočevje • Revijo sofinancira Raziskovalna in Kul¬
turna skupnost Slovenije.

!'SUMA S.

timova igračka -timova igra

LETALCI IZ PAPIRJA

Za izdelavo potrebujete risalni list ali še-
leshamer. Papir prepognete in nanj preri¬
šete silhueto letala, ki jo kaže slika 1. Pred¬
nji konec trupa ojačate s koščkom papirja,
tako da ga prilepite med obe krili kot kaže
slika 1a. Sedaj prepolovite sprednji del in
ga po črtkani liniji zapognete navznoter.
Kljun obtežite s pisarniško sponko.

Drugi tip letala je prikazan na sliki 2, le
da morate tokrat sličico letala najprej
ustrezno povečati. Način končne izdelave
kaže slika 2a.

Spregovorimo zdaj še o spuščanju teh le¬
talc. Letalce primete pod krili in ga vržete
v vodoravni smeri. Če bo letalce takoj pi-
kiralo proti zemlji (slika 3a), morate obte¬
žitev (sponko) premakniti bliže kriloma. Če
bo model letel proti tlom valovito (slika
3b), boste premaknili obtežitev bolj proti
sprednjemu delu, tako, da bo model pri¬
stajal pod zmernim kotom (slika 3c). Če
boste modela izdelali iz trdnejšega papirja,
ju boste lahko spuščali tudi s pomočjo ela¬
stike. V ta namen morate na spodnji strani
sprednjega dela napraviti ustrezno zarezo.
Želim vam veliko zabave pri spuščanju.

timova pošta

Boštjan Rihar iz Ljubljane je v svojem pismu
pokazal kar dobršno mero smisla za humor,
čeprav je govoril tudi o tesnih rečeh. Ta¬
kole pravi: »Oglašam se vam prvič, čeprav
sem naročen na TIM že nekaj let. Spadam
med tiste bolj »pasivne« bralce vaše re¬
vije. Naredil sem dva alii tri modelčke, ki
pa mi, pošteno povedano, niso najbolj uspe¬
li, Zadnje čase pa se precej zanimam za
elektroniko in elektrotehniko. Da se pred¬
stavim: sem Boštjan Rihar, star sem 15 let
in stanujem v Ljubljani. Na TIM sem naro¬
čen šesto leto, vendar si o njem nisem
ustvaril še nobenega posebnega mišljenja.
Eno leto je boljši, drugo pa spet slabši,
kakor nanese. Zlasti mi je všeč, da ne
pišete več o ribah in žabah in mravljah
in kaj jaz vem o čem podobnem še, ker
to bolj spada v prirodoslovno revijo, ne pa
v tehnično, kot je TIM. Nekoliko sem se
zaklepetal, pa nič hudega ...«  in tako na¬
prej.

Urban Urbanija iz Ljubljane je s Timom še
kar zadovoljen, kljub temu pa si želi več
modelarskih načrtov. Pravi tudi, da je ne¬
kajkrat dobil Tim zelo pozno in zato prosi,
da bi ga poslej dobival pravočasno, brez
zamud. No, najbrž Urban ni edini, ki ima
to pripombo. Povedati moram, da je prišlo
pri letošnji peti številki v resnici do manjše
zamude po naši krivdi, sicer pa Tim izhaja
zelo redno, vsakega desetega v mesecu.
So pa težave z razpošiljanjem po pošti.
Očitno ima ta toliko dela, da večkrat za¬
kasni z dostavo. Tu pa smo seveda v ured¬
ništvu brez moči.

Jože Kerin iz Ravni pri Krškem nam je po¬
slal načrt strojčka za rezanje vezane plo¬
šče. Načrt je premalo jasen, zato sem mu
ga moral vrniti, da ga popravi in ponovno
pripravi za objavo.

Nekaj podobnega velja za neznanega avtor¬
ja, ki nam je poslal le shemo in seznam

elementov za izdelavo voltmetra in prepro¬
stega detektorja. Ti podatki nikakor ne za¬
dostujejo za objavo, vrh tega pa je po¬
zabili napisati svoj naslov, pa tudi čas in
kraj nastanka teh dveh načrtov je zavit v
skrivnost. Njega pa tudi ostale, ki na to
pozabljajo, prosim, da so v bodoče bolj
zbrani pri pisanju.

Miro Kotnik iz Celja je naš dolgoletni na¬
ročnik, naročen pa je na revijo še zdaj,
čeprav je že končal osnovno šolo. Tim mu
ugaja, je tudi eden tistih, ki mu je bila všeč
naša rubrika o akvaristiki, ki je izhajala
pred leti. Doma (ima čoln na daljinsko vo¬
denje z motorjem, vendar brez svečice, zato
ga zanima, kje bi jo lahko pri nas nabavil.
Svetujem mu, naj se odloči za mali oglas,
saj je stanje na tem področju v naših trgo¬
vinah zelo pereče. Isto velja za že gotovo
gorivo.

Darko Pangerc iz Škofljice nam piše za
načrt gliserja za led. Zdi se, da se letos
ne bomo več kaj dosti drsali, saj zima že
lep čas ne kaže več svojih zob. Poleg tega
pa moram ob tej priliki ponovno povedati,
da načrtov ne pošiljamo po pošti. V nje¬
govem primeru je še ta težava, da želi
imeti načrt (iz letnika 65/66, ki ga že zdavnaj
nimamo več na zalogi.

Emil Pušnik iz Grobelnega 33 (63231 Gro¬
belno) bi si rad dopisoval z vsemi, ki jih
zanima raketarstvo. Obljublja, da bo odgo¬
voril vsakemu, ki mu bo pisal. Osnovno
znanje iz elektronike si bo lahko pridobil
iz knjige Elektronika v slikah, ki jo je iz¬
dala naša založba. O kompletih za daljinsko
vodenje pa smo pisali že v pošti šeste
številke.

Rafael Šerjak iz Ljubljane si želi postati
radioamater in nas sprašuje za naslove ljub¬
ljanskih radioklubov. Zanj in tudi za druge
ljubitelje radioamaterstva dva naslova:
Radioklub »Ljubljana«, Drenikova 32, Ljub¬
ljana (uradne ure v ponedeljek ob 19. uri) in
Radioklub »Triglav«, Vojkova 16, Ljubljana
(uradne ure kot zgoraj).

Marko Markovič iz Tenetisf?) pri Golniku
je s Timom še kar zadovoljen, misli pa, da
bi morali v rubriki o radioamaterstvu objav¬
ljati več praktičnih nasvetov, predvsem o
primopredajnih napravah. Lahko mu oblju¬
bim, da bomo z novim letnikom to po¬
manjkljivost odpravili s serijo člankov s
tega področja.

TIM 3 ® 76/77 3 37

Štefan Korber se pritožuje, da nikjer ne
more kupiti ploščic za tiskano vezje. Če bo
poslal dopisnico z naročilom na trgovino
Mladi tehnik na Starem trgu 5 v Ljub¬
ljani, mu bodo želeni material poslati, vsaj
tako so mi obljubili.

Spet se nam je oglasil Rihard Rolih iz Ilir¬
ske Bistrice. Tudi on se pritožuje nad ne¬
redno dostavo Tima, o čemer smo govorili
na začetku. Zanima ga, če obstajajo pri¬
ročniki za brodarsko, letalsko in raketno
modelarstvo.

Aleš Kavčič iz Ljubljane je tudi eden od
tistih, ki zmotno meni, da je uredništvo
servis za prodajo vseh mogočih načrtov v
merilu 1:1 in po možnosti tudi komplet¬
nega materiala za gradnjo. Kot je bilo že
večkrat rečeno, temu ni tako, Kakor se
čudno sliši, se ukvarjamo predvsem z iz¬
dajanjem naše revije. Ker pa je komaj na
začetku svoje modelarske kariere, mu sve¬
tujem, da se s svojo prošnjo obrne na
bolj pravi naslov za te zadeve, na naj bližji
modelarski klub. Naslove bo našel v pošti
ene od prejšnjih številk Tima.

Isto velja tudi za Janija Ježa iz Sela pri
Vodicah, če imajo seveda v njegovem kraju
kak modelarski klub.

Ljubo Zanoškar iz Ljubljane je na našo re¬
vijo naročen drugo leto in je z njo še kar
zadovoljen. Moti ga, da fotografije na na¬
slovni strani nimajo besednega opisa. To
pomanjkljivost bomo z novim letnikom od¬
pravili. Ukvarja se največ z zrakoplovstvom
in bi rad načrt helikopterja na radijsko vo¬
denje. Za načrt naj povpraša v najbližjem
modelarskem klubu, vprašanja v zvezi s pre¬
delavo RC naprav pa sem posredoval tov.
Lokovšku in bo treba za odgovore nekoliko
potrpeti.

Andrej Cetinski iz Kočevja pravi takole: Vaš

naročnik sem že sedmo leto. TIM berem še
vedno rad, čeprav ne obiskujem več osnovne
šole. Zanima me predvsem elektronika in po¬
grešam več načrtov. Jaz in še marsikdo drug
bi vam bil zelo hvaležen, če bi objavili načrt
za močnejši primopredajnik, z dometom pet
kilometrov ali več. Saj če objavljate načrte
za začetnike, bi tudi starejšim amaterjem
kdaj ustregli. Če takega načrta ne bi spra¬
vili v eno številko, bi ga lahko objavili v
nadaljevanjih, tako kot načrte za daljinsko
vodenje modelov. Pa tudi glede prijav takih

primopredajnikov ni takšnih problemov, še
posebno pa ne za člane radiokluba Nikola
Tesla, teh je pa tudi že precej.

Načrt primopredajnika, kot si ga želi naš
dopisnik, bi bil za našo revijo preobširen,
pa tudi registracija je možna le pod z za¬
konom določenimi pogoji. Naj jih mimogre¬
de navedem: frekvenca od 27.205 do 27.495
KHz, maksimalna moč oddajnika 150 mW,
obvezna je uporaba XTAL (frekvenca kon¬
trolirana s kristalom), paličasta antena do
5/8 valovne dolžine.

V zvezi z vsemi ostalimi vprašanji, pa ga
prosim, da mi pošlje natančnejše podatke,
to je številko in letnik, v katerem je načrt
izšel, naslov in avtorja članka. V nasprot¬
nem primeru mu ne bom mogel pomagati.
To velja tudi za ostale.

Sandi Jager iz Celja nam na začetku želi tudi
v bodoče kar največ uspeha pri našem delu,
k čemur naj pristavim, da nam bo to uspelo
le z vašo pomočjo. Obljubil nam je načrte
vozil, ki si jih je sam zamislil. Vprašanja
v zvezi z radioamaterstvom pa sem posre¬
doval tov. Ivkoviču in upam, da mu bo nanje
odgovoril, kakor hitro bo utegnil.

Janez Sernel iz Dolenje vasi pri Cerknici

nam je poslal fotografijo modela AVIA 534B,
ki ga je izdelal po načrtu tov. Pavlovčiča,
objavljenem v Timu letnik 1974/75. Kot se
lahko tudi sami prepričate, mu je model
lepo uspel. Čestitamo!

Tako, s tem smo za danes zaključili naš po¬
govor, prihodnjič pa spet nasvidenje. Ogla¬
site se čim prej, saj bomo s prihodnjo, dvoj¬
no številko zaključili letošnji letnik.

Božidar Grabnar

338  TIM 8 • 76/77

mali oglasi

Kupim rabljen, vendar dobro ohranjen mikroskop
s priborom. Cena naj ne presega 300,00 din.
Marko Urbanija
Polje 15

61410 Zagorje ob Savi

Prodam manjši elektromotor 220 V in elektro-
motorček 12 V.

Dragan Nikolič
Plešičeva 25
61000 Ljubljana

Prodam kompletno skoraj novo štirikanalno na¬
pravo za daljinsko vodenje znamke Miniprop.
Cena je 2500,00 din.

Simjo Leskošek
Ulica 29. novembra 24
63000 Celje

Prodam naslednje dele male železnice po HO
sistemu: 2 lokomotivi (vsako za 120,00 din);
4,30 m krivih prog za 60,00 din; 1,2 m ravnih prog
za 15,00 din; tri potniške vagončke za 45 din;
tovorni vagonček za 10,00 din ter škatlo za
baterije za 10,00 din. Prodam tudi japonski tran-
sistorski sprejemnik za 100,00 din.

Darko Marinko
Zg. Sevnica 7
61215 Medvode

Prodam kompletni dvokanalni light-shovv za
800,00 din, dve zvočni skrinji (20 W, 4 Q) za
800,00 din in malo železnico za 700,00 din.

Borut Jarc
Vzajemna 10
61000 Ljubljana

Prodam vrtljivi kondenzator za 20 din, nekaj
delov od Mehanotehnike št. 3 za 10 din, dva
bočna kondenzatorja za 8 din, motorni čoln brez
motorja za 20 din, dvoje koles za moško dvo¬
kolo in okvir moškega kolesa za 200 din in zad¬
nje kolo z zavoro za 60 din.

Roman Lončar
Gosposka 10/1
61000 Ljubljana

Prodam motorček BABY za 30 din, motorček
NEPTUN za 150 din, kompleten sobni telefon za
80 din, okoli 60 stripov vseh vrst. Poleg tega pa
še material za malo železnico, in sicer: 1 trans¬
formator, 1 zapornico, 34 krivih tirov, 9 ravnih
tirov, 2 petrol vagona, 1 tovorni vagon, 6 pot¬
niških, 2 malo pokvarjene lokomotive in dve
električni kretnici, vse skupaj za 380,00 din.
Kupim pa stare Time in knjižico Brodarsko mo¬
delarstvo.

Kupim načrt vezanega modela za zračne boje
(Kombat) na pogon s eksplozijskim motorjem
COX 0,8 ccm.

Urban Urbanija
Eipprova 7
61000 Ljubljana

Kupim klasično šeststrunsko kitaro, slabše kva¬
litete. Cena naj ne presega 500,00 din.

Franci Pal
Celovška 354
61210 Šentvid

Prodam komplet male železnice po sistemu HO
za 320,00 din.

Božo Juvančič
Zg. Hotič 19
61270 Litija

Prodam motorček RC s prostornino 10 ccm znam¬
ke SUPER TIGRE z eliso. Cena po dogovoru ali
pa ga zamenjam za manjšega od 2,5 do 4,5 ccm
na vodno hlajenje po možnosti z resonančno
cevjo.

Marko Kljajič
Gradnikova 3
64000 Kranj

Prodam lokomotivo za 100 din, malo lokomotivo
za 40 din in šest krivih tirov dolgih po 10 cm za
10 din. Vse je po HO sistemu.

Srečko Pirc
Sp. Idrija 119
65281 Idrija

Kupim vse stare letnike Tima za nazaj. Plačam
po prvotni ceni ali pa zamenjam za zvočnike
različnih velikosti, transistorje in drug radioteh-
nični material.

Peter Kišek
Dobrava 11
61433 Radeče

Kupim Tim letnik 71/72 (ali zamenjam za elektro-
motorček 4,5 V) in Tim letnik 72/73 po prvotni
ceni. Kupim le celotne letnike s prilogami.

Iztok Prosen
Rozmanova 36
66250 Ilirska Bistrica

Kupim kvarc kristal 27,330 mHz za sprejemnik,
transistorje BFJ 17, potenciometer 5 kfž lin in
50 kfi lin, teleskopsko anteno 140 do 180 cm,
lak žico 0,1 mm, visokoohmske slušalke, TV med-
frekvenčne transformatorje 460 kHz in VF jedra
za UKV frekvenco (D = 4, 5, 8 mm).

Blaž Vodopivec
Jamova 1
61000 Ljubljana
Tel.: 20-060

Prodam ali zamenjam gumijast čoln za dve ose¬
bi za štiri dvokanalne servomehanizme RC brez
elektronike.

Marko Bogataj
Dorbačeva 75
64226 Žiri

Ljubo Zanoškar
Prešernova 15
61000 Ljubljana

TIM 8 • 76/77 3  39

prvi koraki

VRTILJAK NA
TOPLI ZRAK

Drago Mehora

Kot les tako je tudi papir lep in vsestran¬
sko uporaben material. Bralci Tima to vedo,
saj se je zvrstilo v letnikih naše revije že
lepo število okrasnih, zabavnih in tudi ko¬
ristnih izdelkov iz  papirja, lepenke, kartona.
Danes vam priporočamo izdelavo pravcatega
majhnega papirnatega vrtiljaka, ki ga bo
poganjal topel zrak in na katerem se bodo
vozili otroci na visečih sedežih prav tako
kot na velikem pravem vrtiljaku.

Naš vrtiljak ima tri dele: vrtečo se streho,
steber in podstavek. Za streho vzemite kos
kartona, kakršnega uporabljajo za izdelova¬
nje škatel za čevlje ali srajce. Tak karton
je navadno na eni strani gladek in bel, na
drugi pa sivkast ali rjavkast. Lahko ga ku¬
pite v polah v papirnicah. Na belo stran,
ki bo zgoraj, narišite krog »n ga razdelite
na osem delov. Zelo pazljivo narišite 15 mm
široke presledke med loputami. Lopute iz¬
režite z nožem po debelih črtah, vsako lopu¬
to pa upognite navzgor za kakih 30 do 35° po
črtkanih črtah. Izrezana streha mora biti v
ravnovesju. Če jo postavite v središču na
konico igle, se ne sme prevesiti v nobeno
smer. V središču prebijte s prebijačem
majhno luknjico, v katero potisnite s spod¬
nje strani polovico pritiskača, z zgornje stra¬
ni pa drugo polovico, tako da bo pritiskač
trdno stistil karton. Vdolbina mora biti na
spodnji strani strehe. Pritiskač (včasih so
ga imenovali »druker«) boste gotovo našli
v mamini šivalni skrinjici.

Vsak pravi vrtiljak ima širši obod ob strehi,
ki je navadno prav pisano poslikan. Obod
izrežite iz risalnega papirja in ga pred lep¬

ljenjem poslikajte z vodnimi barvicami po
vašem okusu. Kak preprost ornament bo kar
primeren.

Poiščite ali kupite v trgovini večji nov plu¬
tovinast zamašek, ki mora imeti obliko valja.
Zamašek namažite z lepilom in ovijte okoli
njega plašč stebra, ki je tudi iz risalnega
papirja. Širina plašča se ravna po obsegu
zamaška. Ko bo steber suh, ga poslikajte
ali oblepite s kakim živobarvnim ali vzor¬
častim papirjem. Zavihke na spodnjem robu
upognite navzven, kar bo dalo stebru večjo
stabilnost. V središče zamaška zapičite ma¬
lo večjo šivanko, z ušescem naprej, tako
da bo manjši del igle (slaba tretjina) gledal
iz zamaška.

Za podstavek izžagajte z rezbarsko žagico
okroglo ploščo iz 10 mm debele smrekove
deščice, lahko pa urežete podstavek tudi
iz debelejše vezane plošče. Podstavek dobro
zgladite, nato pa ga oblepite z risalnim
papirjem, če želite pokriti zobce stebra,
nalepite na gornjo stran kolobar iz risalnega
ali barvanega papirja, ki bo imel zunanji
premer enak premeru podstavka, notranji
premer pa bo enak premeru stebra.

Zdaj je na vrsti malo bolj zamudno delo.
Treba bo narisati in izrezati osem sedežev
in prav toliko figuric dečkov ali deklic. Obo¬
je bo iz risalnega papirja. Pri sedežih smo
narisali le sedalo im stranski oporni steni;
polna zadnja stena oziroma naslon sedeža
bi utegnil zaradi zračnega upora nekoliko
zavirati vrtenje, vendar pa lahko stranski
opori povežemo z ozkim papirnim trakom.
Figurice boste najhitreje narisali s pomočjo
šablone, tj. ene izrezane figurice. Figurice
morajo biti kajpada poslikane na obeh stra¬
neh. Roke izrežite posebej in jih prilepite
na telo samo v ramenskem sklepu. Roke
bodo namreč z dlanmi prilepljene na stran¬
ske opore sedežev, že samo s tem bo fi¬
gurica spojena s sedežem, vendar pa jo
lahko prilepite še z zavihkom pod sedalom.
Figurice so lahko tudi iz dvojnega papirja.
V tem primeru jih bo kajpak treba 16. Zle¬
pite pa le telo in glavo, noge naj bodo ne¬
koliko razkrečene, kar bo znatno povečalo
vtis telesnosti. Sedežev ni treba barvati, ra¬
zen če to želite.

Sedeži morajo viseti vsi v isti višini. Od¬
režite osem enako dolgih kosov niti (potem
ko ste izmerili, kako dolge niti so potrebne).

340  TIM 8 • 76/77

TIM 8  • 76/77 341

Nit vdenite v šivanko, prebodite steno se¬
deža, speljite nit skozi dve luknjici v robu
strehe in nato skozi drugo oporno steno,
kjer jo zavozljajte. Namesto z nitmi lahko
pritrdite sedeže na spodnjo stran strehe tu¬
di z ozkimi trakovi tankega papirja, kar pa
ne bo tako zanesljivo držalo.

Vrtiljak je narejen. Trenje med konico igle
in jamico prltiskača je tako neznatno, da
se bo vrtiljak vrtel že ob rahlem dviganju
toplega zraka, na primer nad šestdesetvatno
žarnico. Vrtiljak se bo vrtel tako hitro, da
se bodo sedeži dvignili zaradi sredobežne
sile prav tako kot pri pravem vrtiljaku.
Vrtiljak postavite nad senčnik sobne sto¬
ječe svetilke ali nad senčnik namizne sve¬
tilke. Ti senčniki so navadno v obliki valja
ali prisekanega stožca. Verjetno bo zgornja
odprtina senčnika prevelika za podstavek
našega vrtiljaka. Nič zato. V lesen podsta¬
vek zapičite štiri kose žice v obliki križa
ali pa tudi samo tri žice. Če imate podsta¬
vek iz vezane plošče, prilepite na spodnjo
stran tri ali štiri tanke lesene letvice.
Samo po sebi se razume, da se bo vrtiljak
vrtel tudi na topli peči ali na radiatorju cen¬
tralne kurjave.

mali oglasi

Kupim letalski motorček s prostornino od
1—5 ccm. Ponudbe s ceno pošljite na naslov:
Milan Lenart
Hrastje 84
64000 Kranj

Prodam motorček na žarilno svečko RC 10 ccm
SUPER TIGRE 60 z eliso za 100,00 din. Kupim pa
resonančno cev in po možnosti nastavek za
3,5 ccm motorček.

Marko Kljajič
Gradnikova 3
64000 Kranj

Kupim naslednje letnike Timov: 69/70, 70/71,
71/72, 72/73 ter letnik 73/74. VZAMEM LE CE¬
LOTNE LETNIKE, lahko tudi brez prilog! Cena po
dogovoru. Prvi, ki mi proda najmanj 3 letnike,
dobi za nagrado elektromotorček 4,5 V.

Oglasite se čimprej na naslov:

Iztok Prosen
Rozmanova 36
66250 Ilirska Bistrica

Prodam digitronček »CBM« s šestimi operacija¬
mi za 600,00 din. Ponudbe pošljite na naslov:
Mitja Fabjan
Mestne njive 10/21
68000 Novo mesto

MODEL ZMAJA
IZ PAPIRJA

Prevedla Anica Cedilnik

Za izdelavo najenostavnejšega modela zma¬
ja potrebujete običajno polo risalnega pa¬
pirja format A3 (297 x 420 mm), špilo ali
vžigalico s prerezom 2x2 mm in ščipalko
za perilo.

Model z merami (slika 1) prerišite na papir,
izstrižite in dobljeno krilo na potrebnih me¬
stih zapognite z ravnilom. Srednji del krila
zlepite iin nato preluknjajte z žebljem na
mestu, označenem z luknjicama. Skozi dob¬
ljeno luknjo vstavite špilo, ki jo ob skrajnih
robeh zmaja prilepite s koščkom papirja.
Obe strani oziroma polovici krila morata
biti enako upognjeni. Risba s strani kaže
končno podobo zmaja, opremljenega še z
ščipalko za perilo. Model boste spuščali
tako, da boste ščipalko pomikali najprej
in nazaj. Ker se konica pri pristajanju rada
zatika, jo lahko skrajšate, odstrižete za dva
do tri centimetre.

Na risbi 2 je enak model zmaja, le da je
modelarsko bolje izveden.

Po merah s priložene risbe zlepite iz mo¬
delarskih nosilcev 4x4 mm ogrodje krila
(prikazan je v narisu, stranskem risu in tlo¬
risu). Vse spoje je potrebno utrditi s tri¬
koti, izrezanimi iz tankega furnirja ali trše¬
ga papirja. Pazite, da bosta obe polovici
krila glede na središčno os popolnoma ena¬
ki. Držalo izdelajte iz žice s prerezom 1 do
2 mm, ki jo glede na risbo upognete. Pri¬
trdite ga pod središčni nosilec z nitjo, le¬
to pa pokapajte z lepilom. Skelet krila nato
prevleoite z modelarsko papirnato prevleko
(nikelavto) ali pa s prevleko iz ligelita. Lepiti
jo morate zelo previdno in točno po načrtu,
izbočena dela krila, ločena s središčnipi no¬
silcem, morata biti povsem enako velika.
Za obtežitev uporabite kovinske sponke.
Letenje modela boste uravnavali s spremi¬
njanjem težišča (obtežilo pomikate naprej in
nazaj), sicer pa ga spuščajte na enak način
kot jadralna letala.

342 TIM 8 • 76/77

TIM 8 • 76/77 3 43

T6Q0

PIPER

PA-18

Gorazd Glavič

Pred vami je načrt modela motornega le¬
tala PIPER. Model je prirejen za 2—6 ka¬
nalno RC napravo. Zaradi enostavne zgradbe
je izdelava primerna tudi za začetnike na
tem področju. Težave pa bodo verjetno pri
RC napravah. Za pogon služi motorček
25 com s propelerjem 20 x 10 ali 20 x 15.
Motorček naj bo glow-plug, kajti dizlovi po¬
vzročajo včasih nihanje in s tem zmanj¬
šujejo normalno delovanje sprejemnika. Za
gradnjo boste rabili običajno modelarsko
orodje. Zdaj pa kar na delo.

IZDELAVA KRILA

Glavni deli so v merilu 1:1,  ostalo pa
boste povečali. Krilo je sestavljeno iz 25
reber, ki so iz balse 2,5 mm. Rebra po ce¬
lem krilu so istega profila. Za glavni no¬
silec, ki je dvodelen, služijo letvice 5 x
X 10 mm, ki naj bodo iz dobre smreke.
Prednja letvica ima dimenzije 3x5 mm,
zadnja pa 3 X 20 mm. Vse letvice so dolge
650 mm. Najprej si izdelajte šablonski re¬
bri, med kateri vstavite 25 balsinih kosov.
Vse skupaj lepo obrusite in pazljivo izža-
gajte utore. Kasneje pri treh rebrih pove¬
čajte utora za glavni nosilec, ker bo le-ta
na sredini krila ojačan (glej črtkano črto na
glavnem rebru). Nato si na svilen papir
prerišite povečano sliko — tloris (sl. 3)
krila. Tako dobite položaj reber ter celotno
obliko krila. Nato si izdelajte šablonsko
desko za gradnjo krila. Nanjo nabijte svilen
papir s povečano sliko krila v merilu 1:1.
Pri delu šablone si lahko pomagate s sliko

2. Ko imamo to pripravljeno, lahko nabi¬
jete z buoikami na desko na označena mesta
letvici za glavni in zadnji nosilec. Nato
vstavite rebra in jih zalepite. Treh reber
na sredini krila ne zalepite. Ta imajo po¬
večana utora in jih zalepite, ko bo nosilec
že ojačan. Ojačanje (del 3) lahko zdaj na¬
lepite z obeh strani nosilca in s ščipalkami
stisnete. Ko se posuši, namestite še ostala
tri rebra in zgornji nosilec. Ta je prav tako
ojačan z deloma 3. Ko se to suši, lahko
zalepite prednjo letvico. Ko je vse suho,
na koncih kril odžagate ob rebrih prednji
in zadnji nosilec ter del spodnjega in zgor¬
njega glavnega nosilca (slika 4). Nato pod
kotom zalepite uško (del 4). Na koncih jih
lepo obrusite ter krilo dokončno obdelate.
Nato nalepite še 1,5 mm debelo oplato do
1 / 3  iz balse. Sedaj krila enkrat prelakirate
z nitrolakom in ga oblečete z debelim ja¬
ponskim papirjem, ki ga 3—5 prelakirate z
razredčenim nitrolakom 1:1.  Krilo sedaj še
enkrat prebarvajte z barvo, ki je odporna
na metanol (tesarol ali syntol barve).

IZDELAVA TRUPA PODVOZJA IN REPNIH
POVRŠIN

Najprej si povečajte sliko, to so stranice
trupa. To storite tako, da vse mere, ki so
na skici, povečate 5-krat. Za spodnjo stra¬
nico trupa je treba narediti posebno ša¬
blonsko desko. Pri tem vam bo v pomoč
slika 5. Na tej boste gradili celoten trup.
Spodnjo stranico na označenih mestih za¬
režete z nožem in jo prepognete ter z bu¬
cikami pritrdite na desko. Sedaj iz delov
6, 7, 8, 9 sestavite nosilec motorja. Medtem
ko se ta suši, zalepite dela št. 5 na črtkano
označena mesta na načrtu. Nanju boste pri¬
trdili z vijaki nosilca koles. Na repnem delu
prav tako zalepite kos trdega lesa (št. 10),
ki bo služil za pritrditev zadnjega kolesa.
Sedaj zalepite na sprednji del trupa na
označeno mesto nosilec motorja. Ta mora
biti prilepljen z zelo močnim lepilom, ker
so obremenitve nanj zelo velike, pri pone¬
srečenem pristanku, na primer. Ko je to
suho, z bucikami pribijete ob spodnjo stra¬
nico stranski stranioi in stične robove dobro
polepite, že zdaj morate vstaviti za nosilec
motorja rezervoar 100 ccm. Ker boste upo¬
rabljali verjetno različne rezervoarje, vgrad¬
njo le-tega prepuščam vaši presoji. Paziti

344 TIM 8 • 76/77

Slika

TIM 8 • 76/77 3  45

346  TIM 8 • 76/77

nosilec motorja

Slika 5

podloženo

-šablonska deska ima
enako obliko kot spodnji
rob stranske opiate

TIM 8 • 76/77 3  47

Tloris hor. stabilizatorja

348  TIM 8 • 76/77

morate le, da bo v nivoju z vplinjačem
motorja. V trup za krilom vstavite čim-
več stiroporastih reber, da bo trup trdnej¬
ši. Seveda morate skozi vsako prevrtati
luknjo za napeljavo vzvodov na rep. No¬
silce za pritrditev servomotorjev si prav
tako izdelajte sami, ker boste uporabljali
različne RC naprave, verjetno ne take kot
je moja. Shema za vgradnjo naj bo nasled¬

nja: najprej akumulator, nato sprejemnik, na¬
zadnje servomotorji. Vse skupaj pa dobro
zaščitite s stiroporom in penasto gumo.
Vgraditev sledi seveda na koncu. Cela na¬
prava je montirana v delu pod krilom. V
trupu je eno samo rebro in to za tankom,
da je ta ločen od notranjosti. To izdelajte
sami, ker ne vem, kako velike tanke boste
uporabili. Sedaj vstavite še palčke za pri-

Kosovnica

TIM 8 • 76/77 349

trditev krila na trup. Nato lahko zalepite
zgornjo stranico na trup. Prerišite si še ver¬
tikalni in horizontalni rep, ter trimerje. Sta¬
bilizacijske ploskve naj bodo lepo zaokro¬
žene na robovih, trimerji pa pobrušeni v
trikotni profil. Na označena mesta zalepite
najprej horizontalni, nanj pa vertikalni rep.
Trimerje pa pritrdite s šarnirji ali pa z navad¬
nim trakom. Nato zakrivite iz 3 mm debele
jeklene žice nosilec koles (slika 2). Sprednji
nosilec privijete na trup s pomočjo delov
17 in vijaki IVI 13. Zadnji nosilec je pritrjen
kar z dvema lesnima vijakoma. Za pritrdi¬
tev koles 51 x 20 na nosilec uporabite na¬
stavljive omejevalce koles (Graupner). Se¬
daj trup dobro zbrusite in ga preoblečete
z japonskim papirjem, nakar ga 3—4-krat
lakirate z nitrolakom, zadnjikrat pa z lakom
odpornim na metanol. Tako je model kon¬
čan. Sledi še namestitev vzvodov, RC na¬
prave motorja, reglaža. Model mora imeti
težišče na prvi tretjini krila pri- normalni
vzletni teži (tudi z gorivom). To lahko na¬
ravnate s položajem RC naprave, predvsem
pa z akumulatorjem.

Pri spuščanju modela vam žetim čimveč
uspeha.

TEKMOVALNA
RAKETA VEGA

Marjan Zidarič

Izdelava rakete s padalom je dokaj preprosta.
Treba je paziti le na točnost izdelave in
uspeh je tu. To je nov model tekmovalne
rakete, ki ustreza novemu pravilniku zveze
letalskih organizacij Jugoslavije. Na tekmo¬
vanjih boste lahko tekmovali le s takimi in
podobnimi raketami s padali.

Izdelava:

Del 1 so stabilizatorji, ki jih izdelamo iz
2 mm balse in jih zbrusimo v profil. Paziti
moramo, da jih pod kotom 90° prilepimo
vzporedno na trup. Del 2 je trup rakete,
ki ga izdelamo 'iz šeleshamerja in ga zle¬

pimo s Hart ali pa UHU lepilom s pomočjo
palice premera 25 mm. Del 3 so vodilca
rakete, ki so izdelana prav tako iz šeles¬
hamerja v obliki cevčice premera 3 mm.
Del 4 je konica rakete, ki jo izdelajte iz
lipovega lesa ali balse. Del 5 je konusni
del za motor in del 6 padalo, ki ima okroglo
obliko s premerom 500 mm. Padalo naj ima
najmanj deset vrvic zaradi večjega upora.
Vrvice naj bodo dolge za en premer in pol
padala. Konico, trup in padalo privežite na
gumico, ki služi kot amortizer. Raketo pre-
lakirajte z brezbarvnim nitrolakom. Za izstre¬
litev uporabite kamniški motor B6-4.

želim vam srečno izstrelitev.

350  TIM 8 • 76/77

VEZJE

TSR/VI

Jan Lokovšek

Še od zadnjič sem dolžan načrt vezja TSR,
ki je izvedeno z domačim integriranim vez¬
jem. Vezje je namenjeno digitalnim napra¬
vam, ki delujejo s pozitivnim signalom. To
so skoraj vse, razen naprav Varioprop.
Vzemimo NOR vrata v DTL ati TTL izvedbi,
npr. 7402. Kakor smo videli prej, imajo
omenjene izvedbe logičnih vrat manjšo
vhodno upornost lin zato se vezava nekoliko
razlikuje od vezja s C-MOS vrati, čeprav je
princip delovanja isti. Prav tako moramo
generirati impulze dolžine 3,2 msek z mo-
nostabilnim multivibratorjem in jih inverti-
rane uporabljamo za logično operaoijo NOR
z vhodnim signalom.

Poglejmo shemo vezja na sliki 26.

daljinsko

vodenje

Pazimo na pravilno orientacijo posameznih
logičnih vrat v integriranem vezju. Za 7402
je le-ta sledeča (glej sl. 27).

Ta vezava se razlikuje od vezave vezja 4001,
ki smo ga imeli prej, zato je tudi tiskano
vezje drugačno. V merilu 1 : 1 ga prikazuje
slika 28.

Slika 28. Slika ploščice tiskanega vezja TSR/VI
v merilu 1 :1

Priključne sponke sem oštevilčil na pove¬
čani sliki ploščice, na sliki 29.

Vezavo elementov na ploščici podaja ta¬
bela.

+ 14  13  12  11  1 & 9  8

Slika 27. Funkcijska shema integriranega vezja
7402

TIM 8 • 76/77 351

na ročica ne gre v obe smeri enako. V eno
smer gre v redu, v drugo pa gre počasi
in tudi nobene moči nima.

To se zgodi navadno takrat, ko napajanje
začne pešati, tj. ko so baterije že slabe,
ali pa so priključne žičke tanke in dolge.
Vzrok tega pojava so motnje v napajanju,
ki jih generirajo elektromotorčki servome-
hanizmov. Pomaga dobro blokiranje napaja¬
nja. Med + in 0 sponko vežemo primeren
elektrolitski kondenzator, npr. Iskrin 100 uF/
/6 V.

IZBIRA MATERIALA

VEZJE TSS/I

Integrirano vezje je izdelek zagrebške to¬
varne RIZ. Kondenzatorji so vsi razen C3
keramični. C3 je Iskrin miniaturni elektro¬
litski kondenzator. Tudi ves preostali ma¬
terial je Iskrin. Edini problem so zopet
originalni priključki servomehanizmov.

GRADNJA

Pri gradnji se držimo običajnega vrstnega
reda; začnemo z upori, kondenzatorji, sledi
tri m erp ate n c io m eter in nazadnje integrirano
vezje. Narejeno vezje je približno takšno,
kot sem narisal na sliki 30.

Vidimo, da so vsi elementi, razen trimer-
potenciometra, montirani v vodoravni legi.

UGLAŠEVANJE

Vse delo, ki ga imamo z uglaševanjem je
to, da naravnamo drsnik trimerpotencio-
metra tako, da dobimo ustrezno nevtralno
lego. Seveda lahko naredimo to le takrat,
ko je celotna RC naprava vključena. Včasih
se zgodi, da pri obratovanju TSR vezij krmil-

Za digitalne RC naprave sem konstruira! še
eno vezje, ki je zelo aktualno za ladijske
modelarje in tiste letalske modelarje, ki
imajo v modelih elektromotor.

Kakor je pri impulznem ali analognem si¬
stemu enostavno priključiti rele za vklop
in izklop pogonskega elektromotorja, se se¬
daj večina modelarjev znajde tako, da vklju¬
čuje pogonski elektromotor z mikrostika-
lom; le-tega pa upravlja kar servomehani-
zem. To je najhitrejša in za mnoge prepro¬
stejša rešitev, ki pa zahteva seveda svoj
servomehanizem. Ker digitalni servomeha-
nizem ni ravno poceni, je ugodneje narediti
posebno priklopno stopnjo z relejem, ki
predstavlja največ petino cene servome-
ha ni zrna!

OPIS DELOVANJA

Imenujmo našo preklopno stopnjo TSS/I.
Le-ta bo s pomočjo releja vključevala in iz¬
ključevala pogonski elektromotor modela.
Kot vemo, krmili digitalni servomehanizem
vlak impulzov in širina le-teh predstavlja

352  TIM 8 • 76/77

povelje. Naša stopnja bo torej morala re¬
agirati na spremembo širine krmilnih im¬
pulzov, ki jih seveda dobimo iz sprejemnika
na priključku za servomehanizem.

multivibratorjevega (3) in sicer znaša raz¬
liko dolžin (6). Ti impulzi (6) nabijajo kon¬
denzator C3 (7). Zato gre napetost na iz¬
hodu vrat 4 proti nič (8) in zato je tran-

Vrata 1 in 2 tvorita monostabilni multivi-
brator, ki ga proži vhodni, tj. krmilni im¬
pulz (1). časovna konstanta je določena
z vrednostima kondenzatorja C2 in trimer-
potenoiometra P. R1 in C1 diferencirata
vhodne impulze (1J tako, da so primerni
za proženje (2). Multivibrator daje pravo¬
kotne impulze dolžine približno 1,6msek
(3); to vrednost nastavimo s premikanjem
drsnika trimerpotenciometra.

Na izhodu vrat 3 dobimo impulze (6) le, če
je vhodni (krmilni) impulz (1) krajši od

sistor T1 zaprt. T2 dobi tok na bazo preko
upora R1 in skozi rele steče tok (10).

V primeru, ko pa je vhodni impulz daljši
od 1,6msek, je transistor T1 odprt preko
upora R3. Le-ta zato zapre transistor T2 in
rele ne drži. Dioda D2 je zgolj zaščita.

Razmere najbolje ilustrira slika 32, kjer so
narisani signali v posameznih merilnih toč¬
kah, kakor bi jih videli s osciloskopom.
Te točke so na shemi na sliki 31 označene
s številko v krogu.

Slika 32. Slike impulzov v posameznih merilnih
točkah za primera vklop in izklop

vklop

izklop

©

t

t manjši od 1,6 msek

t večji od 1.6 msek

»t *


1,6 msek

TIM 8 • 76/77 3  53

0 ,®

tok skozi
navitje releja

IZBIRA MATERIALA

Tukaj velja vse tako, kot smo dejali pri
vezjih SR; paziti moramo le na konden¬
zator C2, ki naj ne bo keramični ali elektro¬
litski. Upori so 1/8 W, Iskrini. Transistorja
sta običajna NPN tipa BC107 ipd. Inte¬
grirano vezje CD 4001 moremo kupiti pri
radioamaterjih. Največ pozornosti velja po¬
svetiti releju. Eno je delovna napetost. Ta
bi nioraia biti največ 4,5 V, če hočemo, da
bi ga lahko napajali direktno iz baterije
sprejemnika. Dopuščam pa tudi drugo mož¬
nost, tj. da je napajan ločeno, npr. iz istega
vira kakor pogonski elektromotor. Rele mo¬
ra pritegniti pri 7,5 (10) V, če napajamo po¬
gonski elektromotor z 8,4 (12) V. Posebno
pazimo na to, da so kontakti dovolj močni,
tj. da prenesejo tok, ki ga zahteva po¬
gonski elektromotor. Ta je lahko pri obi¬
čajnih letalskih izvedbah od 10 do 15 A, pri
ladijskih pa tudi večji. Obenem pa pazimo,
da navitje releja ne zahteva večjega toka
od 200 mA, ki ga transistor T2 še prenese
brez škode.

Slika 33. Slika ploščice tiskanega vezja TSS/I
v merilu 1 : 1

Slika 34. Slika ploščice tiskanega vezja TSS/I
z oštevilčenimi sponkami

354  TIM 8 • 76/77

GRADNJA

Ploščica tiskanega vezja ima mere 25 x
X 40 mm. V merilu 1:1 jo prikazuje slika
33, medtem ko so priključne sponke ozna¬
čene na povečani sliki, na sliki 34.

Naredimo tabelo priključkov in povezav ter
vrednosti posameznih elementov.

Entegr. vezje 4001

Element Sponka 1 Sponka 2 Vrednost Opomba

Najprej spajkamo vse pasivne elemente, na¬
to transistorje in prav na koncu integrirano
vezje. Pazite na polariteto diod, tj. da bodo
pravilno obrnjene. V pomoč pri delu bo
slika 35, ki prikazuje pogled na vezje s
strani elementov.

Na sliki sem poleg črtkanih bakrenih pove¬
zav na spodnji strani označil tudi polariteto
elektrolitskega kondenzatorja C3, polariteto
diod ter prav tako transistorjev, kjer je
emiter tista nožiča, ki je najbliže »rilčku«.

UGLAŠEVANJE

Najprej moramo ustrezno vezati rele. Če
le-ta »prime« tudi na 4,5 V, potem kratko
sklenemo sponki 47 (A) in 33 (B). V dru¬
gem primeru, ko zahteva rele večjo napa¬
jalno napetost, je le-ta priključena med
sponki 45 (D) minus in 33 (B) plus. Po¬
gonski elektromotor priključimo normalno,
pazimo pa, da je dovolj dobro blokiran, da
ne povzroča prevelikih električnih motenj,
ki bi motile delovanje sprejemnika. Naj vas
še opozorim, da imajo modeli jadralnih le¬
tal z zložljivo eiiso vezan elektromotor ta¬
ko, da je le-ta v primeru, ko je izklopljen,
kratko sklenjen. To naredimo z mirovnim
kontaktom releja.

Pri uglaševanju moramo poskrbeti le za to,
da bo preklop nekje na sredini hoda krmil¬
ne ročice v oddajniku. To naredimo z vrte¬
njem drsnika trimerpotenciometra. Sam tri-
merpotenciometer lahko zamenjamo s stal¬
nim uporom. Upor sam je tudi bolj stabilen
kot trimerpotenciometer. Če je vrednost
kondenzatorja C2 0,1 pF (68 nF), potem je
vrednost upora, ki ga vežemo namesto P
30 K (43 K). Seveda pravo vrednost dolo¬
čimo s poskusom.

Opozoriti vas moram še na to, da vklapijate
(izklapljate) vedno tako, da imate krmilno
ročico oddajnika v eni ali drugi skrajni
legi. Tako je preklop zanesljivejši, saj je
najbolje, da točko preklopa čim bolj naglo
preskočimo. To je potrebno pri preklopih
močnejših elektromotorjev (preko 100 W),
da kontakti releja ne trpijo preveč.

TIM 8  • 76/77 3  55

radio
amaterji

IMF OJAČEVALNIKI

Božo Ropret

PREDOJAČEVALNIK S KONTROLO TONA

Izvori glasbenega signala imajo navadno
prenizko izhodno napetost, da bi z njimi
mogli direktno vzbujati močnostni ojačeval¬
nik. Zato potrebujemo predojačevalnik, ki
nam signal primerno ojači. Poleg tega mo¬
ramo imeti še možnost regulacije barve to¬
na ojačanega signala.

Pri tem predojačevalniku ne moremo me¬
šati dveh ali več signalov, ampak s pre¬
klopnikom izberemo ustrezni vhod. Na vhod
ojačevalnika lahko priključimo vse izvore
glasbenega signala, kot so magnetofon, tu-
ner ali gramofon z magnetno glavo, razen
mikrofona. Na vhod za magnetofon lahko
priključimo tudi gramofon s kristalno glavo.
Za magnetno gramofonsko glavo imamo po-

Sl. 1. Predojačevalnik za magnetno gramofonsko
glavo

seben predojačevalnik, ker je njena izhodna
napetost le nekaj mV. Tak predojačevalnik
mora imeti tudi frekvenčno odvisno povrat¬
no vezavo. Ta kompenzira frekvenčno ob¬
močje, ki ima prenizko napetost. Gramo¬
fonska glava nam namreč ne daje po ce¬
lem frekvenčnem območju enake izhodne
napetosti, ampak so nižje frekvence slabše
izražene.

Prvi transistor T1 v predojačevalniku je ma-
lošumni (BC109, BC184) in je direktno
spojen s transistorjem T2. Upora R5 in R6
ter kondenzatorja C3 in C4 predstavljajo
povratno vezavo za korekcijo frekvenčnega
poteka. S trimer potenciometrom R10 na¬
stavimo izhodno napetost na vrednost
300 mV pri 5 mV vhodni napetosti.

Na vhodu tonske kontrole Imamo preklop¬
nik, s katerim izbiramo želeni vhod. Za
stereo ojačevalnik mora preklopnik imeti
2x3 položaje. Prvi vhod spojimo z izho¬
dom predojačevalnika za magnetno gramo¬
fonsko glavo, preostala vhoda pa uporablja¬
mo za magnetofon, tuner (radijski sprejem¬
nik) ali gramofon s kristalno glavo. S pre¬
klopnika vodimo signal na potenciometer
R12 za regulacijo glasnosti, s tega pa na
transistor T3, ki nam signal ojači. V po¬
vratni vezavi transistorja T4, na katerega
vodimo ojačani signal, se nahaja filter za
kontrolo tona. Potenciometer R20 v filtru
služi za kontrolo nizkih tonov, potenciome-

R11

356 TiM 8 • 76/77

ter R23 pa za kontrolo visokih tonov. Ka¬
dar sta oba potenciometra v srednjem po¬
ložaju, je frekvenčni potek linearen. Z ome¬
njenima potenciometroma pa lahko nizke
oziroma visoke tone ojačimo ali pa za¬
dušimo.

Preklopnik S2 predstavlja tako imenovani
»scratch« filter. Njegova naloga je odstra¬
nitev neprijetnega brnenja, ki je posledica
premikanja igle po gramofonski plošči. Ta
filter naj bo vključen le pri reprodukciji
gramofonskih plošč.

Pri še tako pazljivi izdelavi obeh kanalov
(predojačevalnika in ojačevalnika] se nam
še vedno zgodi, da je ojačanje različno.
Prav zaradi tega moramo dodati še nek
element, s katerim izenačujemo ojačanje
obeh kanalov. Vlogo takega elementa ima
potenciometer R32. S tem potenciometrom
naravnavamo enako glasnost na obeh zvo¬
čnikih, pravimo pa mu potenciometer za
balans. Sponko potenciometra, ki na načr¬
tu ni zvezana, priključimo na drsnik poten¬
ciometra R12 v drugem kanalu.

Potenciometri R12, R20 in R23 morajo biti
dvojni ali kot jim tudi pravimo tandem.
To pomeni, da sta na isti osi montirana
dva enaka potenciometra. Potrebni pa so
tandem potenciometri zato, da z zasukom
enega gumba vplivamo na oba kanala hkrati.
Če pa si gradite mono ojačevalnik, so po¬
trebni le enojni potenciometri.

Vezje za kontrolo tona napajamo preko
filtrskega člena (R31, C17) iz istega vira
kot močnostni ojačevalnik. Za R31 ni pred¬
viden prostor na tiskanem vezju, zato ga
prispajkamo kar na priključne sponke za
napajanje na tiskanem vezju.

Izhodna napetost je 1 V. Toliko tudi potre¬
bujemo za vzbujanje močnostnega ojačeval¬
nika. Za tako izhodno napetost pa je po¬
trebna vhodna napetost 300 mV (razen za
magnetno glavo, kjer je 5 mV).

Usmernik za cel sistem si bomo ogledali
v prihodnjem nadaljevanju. Tam bodo tudi
napotki za gradnjo merilnikov nivoja izhod¬
nega signala, ojačevalnikov za slušalke ter
ohišja za celoten sistem.

TIM 8 • 76/77 3 57

SEZNAM ELEMENTOV

Sl. 3. Tiskano vezje

V sedmi številki je prišlo v članku Boža Ropreta
do pomote. Ploščica tiskanega vezja je pomanj¬
šana in ne v merilu 1 : 1 kot je bilo predvideno.
Mere ploščice so 7,5 X 11,5 cm in jo je zato

treba povečati. Sliko v pravem razmerju bomo
ponovno objavili v 9/10 številki. Prosimo, da
nam neljubi dogodek oprostite, obenem pa se
opravičujemo tudi avtorju.

358 TIM 8 • 76/77

SAMOGRADNJA
6 V RELEJA

Pavle Ambrož

V 3. številki letošnjega letnika je pod na¬
slovom »Avtomat za brisalec« objavil tov.
Božo Ropret shemo te transistorske napra¬
ve. V trgovini sem kupil ves potreben mate¬
rial, le releja niso imeli. Zato sem si ga zgra¬
dil sam in reči moram, da s popolnim uspe¬
hom. Rele sem vključil v celotni sklop iz¬
delka in vključil še napetost 12 V iz aku¬
mulatorja. Avtomat je brezhibno deloval.

V temle sestavku je načrt in opis samo¬
gradnje takega releja za tiste, ki bi si ga
tudi sami izdelali. Pri delu boste rabili tole
orodje: kljunasto merilo, točkalo, kladivo,
primež, pile, vrtalni stroj, izvijač, pinceto,
svedre za vrtanje kovin premera 1, 1,5, 2,
2,5 in 3 mm ter navojne svedre M3.

Rele je sestavljen iz štirih glavnih delov:
montažne deščice 1, elektromagneta 2, kot-
vice 3 in stikala 4.

Najprej si izdelamo montažno deščico 1.
Za to delo potrebujemo kos pertinaksne plo¬
ščice pravokotne oblike. Njegove dimenzije
so: debelina 3—4 mm, dolžina 53 mm in ši¬
rina 23 mm. Na tej deščici zvrtamo 10 luk¬
njic premera 3 mm na mestih, kot je to
označeno na stiki 1. Neparni luknjici na
obeh koncih pertinaksa služita za pritrditev
releja na določeno mesto, ostalih osem
luknjic pa služi za montažo ostalih sestav¬
nih delov. Te luknjice so razporejene v dveh
ravnih vzporednih vrstah, katerih središča
so med seboj oddaljena za 7 mm. Da bi
luknjice zvrtali čimbolj točno na odmerjenih
mestih, napravimo najprej na odmerjenih
mestih s točkalom točke, nato luknjice
predvrtamo s svedrom premera 1 mm. Šele
potem povrtamo luknjice s svedrom pre¬
mera 3 mm.

Za elektromagnet izdelamo najprej nosilec
elektromagneta 2a. Tega izdelamo iz 1,5 mm
debele bakrene pločevine. Pločevina ima
pravokotno obliko 55 X 14 mm. Pravokotno

jo upognemo na označenih mestih, da dobi
pločevina obliko črke U. Luknjice zvrtamo
šele potem, ko smo pločevino ustrezno
upognili. Na spodnjem koncu sta dve luk¬
njici premera 2,5 mm, v kateri vrežemo še
navoj M3, na zgornjem koncu pa je le v
sredini ena sama luknjica premera 3 mm,
ki nam bo služila za montažo elektromag¬
neta. To luknjico moramo še popiliti z ma¬
lo okroglo pilico v ovalno obliko, sicer ne
bomo mogli vanjo montirati elektromagneta.
Jedro elektromagneta 2c izdelamo iz žeblja
premera 5 mm. Glavico žeblja oblikujemo
s pilo, da bo imela pravilne geometrijske
oblike. To je valj z višino 0,5 mm in pre¬
merom 8 mm. Na nasprotnem koncu žeblja
spilimo tanjši valj v dolžini 6 mm. Nanj
vrežemo še navoje M3. Tu je treba še pri¬
pomniti, da znaša celotna dolžina jedra brez
navojev in z glavico vred točno 23 mm. Vse
to bi sicer najlepše izdelali na mali stru¬
žnici. Na to jedro nataknemo ploščico iz
pertinaksa 2d, debeline 1 mm in z luknjico
5 mm v sredini, do glavice železnega jedra.
Drugo podobno ploščico iz pertinaksa 2f pa
namestimo na drugi konec jedra in nanjo
še tretjo pertinaksovo ploščico 2e z manjšo
luknjico v sredini. Železno jedro v sredini
med obema pertinaksovima ploščicama izo¬
liramo s selotejpom. Tako pripravljen tuljav-
nik z železnim jedrom vpnemo v ročni vrtal¬
ni stroj, katerega pritrdimo v primež z vrtal¬
no ročico navzgor, kar nam bo omogočalo
prosto vrtenje ročice pri navijanju tuljave.
Začetek žice fiksiramo v eni izmed obeh
malih luknjic na pertinaksovi ploščici 2f in
pričnemo z navijanjem. Bakrena žica ima
premer 0,22 mm, izolirana z lakom. Navi¬
jemo toliko žice, da segajo zadnji navoji
do roba pertinaksove stranice. Konec žice
zopet fiksiramo v drugo luknjico pertinak¬
sove ploščice. Žica mora teči pri navijanju
vedno vzporedno. Posebno je treba paziti,
da se na žici med navijanjem ne napravijo
zanke. Pritrditev obeh koncev bakrene žice
je bila le zasilna, da smo tuljavo lahko na¬
vijali. Po končanem navijanju zopet sprosti¬
mo oba konca bakrene žice. Najprej spro¬
stimo spodnji, začetni konec žice. Iz 1 mm
debele bakrene žice si še prej pripravimo
dve valjasti telesi oblike velike črke T [glej
sliko 3d). Temu 5 mm dolgemu končku ba¬
krene žice sploščimo v primežu najprej en
konec. Tako sploščenega sedaj vstavimo s

TIM 8 • 76/77 359

03

/’

>t-

Sl.2a

02

Sl.3a

02 05

02

S/.4e

Sestavno risba Merilo 1:1

tuljavne strani v luknjico, kjer smo malo
poprej sprostilii začetni konec tuljave in
sedaj stisnemo v primežu še drugi konec.
Bakreno valjasto telo sedaj ne more več
izpasti. Na notranji, sploščeni del prispaj-
karno zdaj začetek tuljave. Enako storimo
še z drugim koncem tuljave. Oba zunanja
sploščena konca pa nam bosta služila za
vključitev releja v celotni sklop avtomata.
Tako navit elektromagnet montiramo v nosi¬
lec elektromagneta 2a. Zgoraj ga pričvrsti¬
mo z matico M3. Popilimo še vijak, kar ga
gleda iznad matice, in elektromagnet je na¬
rejen. Elektromagnet montiramo na ustrez¬
no mesto na montažni deščici (montažna
risba!) z dvema vijakoma M3. Vijaka zavi¬
jemo s spodnje strani montažne deščice.
S tema dvema vijakoma omejujemo tudi
gibanje kotvice. Zato dolžino vijakov dolo¬
čimo s poskusom. Če sta predolga, ju po¬
pilimo.

Sledi izdelava kotvice 3. Potrebujemo 1 mm
debelo pločevino. Oblika pločevine pa je
prikazana na sliki 3a. Najprej oblikujemo
pločevino po teh merah, nato jo zapognemo
v primežu, tako kot kaže slika 3b. Mere
naj bodo točne. O točnosti izdelka se pre¬
pričajte s kljunastim merilom. Sedaj se
lotimo vrtanja dveh luknjic premera 2 mm.
V ti dve luknjici bomo prikovičili s pri¬
mernim koščkom bakrene žice premera
2 mm pertinaksno ploščico debeline 1 mm
in oblikovano po sliki 3c. Ne udarjajte pre¬
močno, sicer vam bo ploščica počila! Izde¬
lajmo še držalo kotvice. Za izdelavo tega

dela rabimo železno pločevino debeline
1 mm. Pločevino obdelamo s pilo v obliko,
ki je prikazana na sliki 3d. Oba konca pravo¬
kotno zapognemo po označenih mestih v
obliko črke U. Dobimo, obliko 3e. Sledi
označevanje mest, kjer bomo zvrtali štiri
luknjice. Krajnji dve luknjici imata premer
1,5 mm, vmesni dve pa 2,5 mm. V ti vmesni
luknjici vrežemo še navoj M3 Sestavna de¬
la 3e in 3b spojimo med seboj z osjo 3f.
Os 3f je košček varilne žice s premerom
1,5 mm in dolžine 16 mm. To os pretaknemo
skozi obe ušesci držala 3e, pod os med
ušesca pa potisnemo kotvico 3b prav do
njenega pravega kota ter oboje zaspajkamo.
Mesto lege osi in spajkanja je razvidno
iz slike 3b. Kotvica se mora lahkotno gi¬
bati v svojem ležišču. Izdelano kotvico z
držalom montiramo na ustrezno mesto po
sestavni risbi. Vijaka M3 privijemo s spod¬
nje strani pertinaksove deščice. Vijaka ne
smeta ovirati gibanja kotvice!

Sedaj se lotimo še zadnjega sestavnega
dela releja. To je stikalo, ki ga sestavljata
dva prožna medeninasta trakova s plalini-
ranima kontaktoma. Verjetno se bo vsakdo
takoj vprašal: »Kje naj dobim taka trako¬
va?« Možnosti imate več. Mnogo takih kon¬
taktnih ploščic je vgrajenih v avtomatske
telefonske centrale. Te pa večkrat najd?te
tudi na odpadu. Tudi kak poklicni telefonski
mehanik bi vam priskočil na pomoč, če bi
ga poprosili. Tudi zavrženi programatorji
pralnega stroja imajo takšne kontakte in
prav te bi lahko tu s pridom uporabili. S
pilo je treba enega izmed njih nekoliko
stanjšati, da bo pločevinasti trak bolj pro¬
žen. Na slikah 4c, 4d in 4e so prikazane
omenjene oblike pločevinastih trakov s pla-
tiniranimi kontakti. Najprimernejša je oblika
4d. V našem primeru pa sem uporabil obli¬
ko 4a, to je trak iz programatorja pralnega
stroja. Da bomo oba trakova lahko mon¬
tirali na montažno deščico, moramo izdelati
še dve podnožji za oba kovinska trakova
po sliki 4a. Tega upognemo pravokotno v
primežu, da dobi obliko po risbi 4b. Pod¬
nožje izdelamo iz 1 mm debele železne plo¬
čevine. Po zapognitvi pločevine zvrtamo še
potrebne štiri luknjice. V dve premera 2,5
mm vrežemo navoje M3. Ostali dve luk¬
njici premera 1 mm se ujemata z luknji¬
cama na kovinskem traku 4c. Oba dela spo¬
jimo med seboj s kovičenjem. Tako pri-

TIM 8  • 76/77 3  61

pravljena kontakta, ki morata biti obrnjena
s platiniranim delom drug proti drugemu,
montiramo na ustrezni mesti po sestavni
risbi. Štiri vijake M3 privijemo s spodnje
strani. S to poslednjo montažo je rele na¬
rejen. Lahko ga še pokrijemo s primernim
ohišjem, da ga zaščitimo pred morebitnimi
poškodbami. Rele lahko še preizkusimo s
4,5 V baterijskim vložkom. V primeru, da
kotvica ne stisne stikala, je treba to regu¬

lirati z upogibanjem kovinskih trakov. Oba
kovinska trakova tvorita stikalo. Zato mo¬
rata oba imeti še priključni ušesci za pri¬
ključek tiste naprave, ki naj bi jo rele ko¬
mandiral. Zato moramo izdelati še dve tanki
medeninasti ploščici z ušescema po sliki
4f. Pri montaži kontaktnih kovinskih trakov
ju montiramo med podnožje 4a in mon¬
tažno deščico 1. Obe ušesci gledata ob
strani izpod podnožja.

Kosovnica

REAKTIVNA

LETALA

Prevedla Anica Cedilnik

Objavljamo navodila in načrt za izdelavo
malih reaktivnih letal-modelov. Če jih bo¬
ste izdelali natančno, vam bodo leteli vi¬
soko z veliko hitrostjo.

Prvi model vidite na načrtu 1. Pri izdelavi
boste potrebovali žepni nož, tanko listnato
žagico, pilo in košček steklenega papirja.
Na papirnati valj — osnova trupa letala —
prilepite gumijasto konico (glej desno sli¬
ko).

Zgornji del trupa s smernico in rezervoarja
za gorivo na krilih izdelajte iz debelejše
palice iz balsovine, krila pa iz tanjše palice.
Balsovina je zelo primerna, ker jo lahko
lepo oblikujemo.

Polobli žleb v spodnjem delu trupa izbrusite
s steklenim papirjem. Brusite toliko časa,

dokler ne dobite vdolbine, v katero se bo
tesno prilegal zgornji del trupa (letala) iz
papirja. Točno po načrtu morajo biti obliko¬
vani tudi ostali deli, saj sicer letala ne bo¬
ste mogli somerno zlepiti, s čimer boste
poslabšali njegove letalne sposobnosti. Po¬
zorno izoblikujte še odprtini, v kateri boste
vtaknili krili.

Ravnotežje modela preverite tako, da ka¬
bino s krili in repom položite na spodnji
del trupa, med sabo pa ju spojite z dvema
elastikama. Sedaj letalo vtaknite v ustje
balona. Ko počite balon, izstrelite letalo.
Če le-to leti preveč nazgor, potisnite zgor¬
nji del trupa bolj naprej, če pa leti preveč
proti zemlji, pomaknite isti del bolj proti
repu. Premike označujte s svinčnikom. Ko
končate, letalo zlepite.

Če ste se odločili, da boste model pre¬
barvali ali prelakirali, morate to napraviti
najprej, nato šele ga uravnotežiti in zlepiti.
Načrt drugega reaktivnega letala je označen
s številko 2. Ta model je lažje uravnotežiti.
Žici, radarja antene, ki sta pritrjeni na
konceh šilastih kril, skrajšujete. Čim bolj
ju skrajšate, tem bolj navzgor bo letel mo¬
del letala.

362 TIM 8 • 76/77


TIM 8  • 76/77 363

Ta tip modela je za izdelavo sicer zahtev¬
nejši, vendar vam bo gotovo tudi bolj všeč.
Predstavlja namreč letala prihodnosti, ki
bodo prevažala ljudi s hitrostjo, nekajkrat
večjo od hitrosti zvoka. Vodili jih bodo za¬
nesljivi in natančni avtomatski piloti.
Navodila za izdelavo ne bomo ponavljali,
saj delo poteka skoraj enako kot pri prvem
modelu. Pazite le na to, da bosta krili mo¬
torja vzporedni med sabo, sicer se bo vaš
model kar naprej nagibal k preobračanju.
Zaradi večje varnosti upognite konice anten
navznoter. In še to: letala spuščajte vedno
na prostem.

mali oglasi

Ugodno prodam električni vlak po Marklin si¬
stemu: tri dobre lokomotive, 12 vagonov, pri¬
bližno 80 krivih in ravnih tirov, štiri kretnice,
križišče, dva transformatorja in več druge drob¬
narije. Cena po dogovoru.

Bogdan Ferme
UL Frankolovskih žrtev 34
Zgornja Hudinja
63000 Celje

Prodam jadralno letalo na RC (še ne preizku¬
šeno), dirkalno kolo na pet prestav (novo), inte¬
grirano vezje IL 741 (dva kosa), integrirano vezje
IDT 002, teleskopsko anteno (205 cm zložljivo),
več tuljavnikov 5 mm z VF jedrom, transistorje:
BF 244 (2 kosa), BF 198 (dva kosa), BF 245 (dva
kosa), BF 199 (3 kose) in še več drugih drobna¬
rij.

Miran Kos
Ledinekova 7
62000 Maribor
Tel.: 37-985

Prodam navadne in stereo ojačevalce; upore;
kondenzatorje; bakreno žico; 4, 5, 6, 9, 12, 220 V
elektromotorčke; zvočnike; dva mikrofona in dve
telefonski slušalki; usmernik; krive tire po N
sistemu; tri vagone; tri križišča in lokomotivo
(pokvarjeno). Našteti material tudi zamenjam za
vse vrste tirov, kretnic, križišč, signalov, loko¬
motiv, vagonov, postaj, hišk, transformatorjev
od 15 do 18 V in drugo drobnarijo za malo že¬
leznico po HO sistemu.

Hlastec Leonardo
Dol 239

61431 Dol pri Hrastniku

Prodam ali zamenjam komplet Mehanotehnike 6
za mikroskopske okularje, poleg tega pa še re¬
vijo Avto letnik 1975 ter starejši letnik revije
Radioamater.

Dušan Zidar
Triglavska 36
61000 Ljubljana

ZGODOVINA

KOLOVRATA

Prevedel Tine šoško

Kolovrat poznamo iz pravljic, pesmi, zgodo¬
vinskih romanov, bodisi zlatega ali navad¬
nega, in tako imamo občutek, da je to ne¬
kakšen prastar ljudski izum, ki obstaja že
od nekdaj. Toda temu ni tako. Čeprav so
že davni narodi — najprej Egipčani, Indijci
in Kitajci, pozneje pa tudi Slovani in Ger¬
mani — znali izdelovati zelo kvalitetne tka¬
nine iz volne, lanu, bombaža in svile, so
bile njihove metode predenja še zelo pre¬
proste. V bistvu so vsi uporabljali ročno
vreteno — enostavne lesene paličice, ki
so bile na obeh koncih priostrene in ojačane
z lesenim, roženim ali lončenim vretenskim
obročkom, to je krožcem, ki je imel vlogo
vztrajnika. Lončeni vretenski obročki sodijo
med pogoste arheološke najdbe v starodav¬
nih naselbinah različnih tipov. Njihovi so¬
dobni dvojniki še danes služijo svojemu na¬
menu, npr. pri Indijancih v Andih; njihove
žene s posebno ljubeznijo predejo volno
celo med hojo.

Šele leta 1530 je prišlo do mehanizacije
predenja: Jan Jiirgens iz Braunschvveiga je

364 TIM 8 • 76/77

sestavil prvi kolovrat. Izum se je zelo hitro
uveljavil in kmalu so ga uporabljale žene iz
najboljših družin, pa tudi revne vaščanke.
Danes se je razen nekaj čudovito struženih
kolovratov, ki jih najdemo v trgovinah s
starinami ali kje na podstrešjih vaških po¬
slopij, ohranila samo še vrsta besed, ki
zanje niti dobro ne vemo, kaj pomenijo, pa
jih vendarle še uporabljamo, četudi v docela
drugačnem smislu. Poglejte sami, koliko be¬
sed je povezanih s predenjem.

Lan, pred tem primerno obdelan s trenjem
in gradašanjem, se je pričvrstil na stožec,
podvezal z ruto — ta se je imenovala tudi
punčka — in se napeljal na preslico. Vlakna
so se s punčke odmotavala in vodila skozi
votlinico v sprednjem delu vretena preko

krila na vitel. S krožnim premikom vretena
se je nit sukala in se istočasno navijala
na vitel. Z vitla se je potem s pomočjo
motovila odmotavala v predena. To niti ni
bilo tako preprosto: obod kratkega moto¬
vila je meril tri lakte, velikega pa štiri (la¬
ket je 0,59391 m). In navijalo se je 60 niti
v motvoz, 20 motvozov v pasmo in tri
pasma v predeno, štiri predena je bila
štuka iin 60 štuk ena kopica.

Kolovratom so vzeli veljavo šele predilni
stroji, Izumljeni konec 18. stoletja v Angliji.
Toda mi še vedno pravimo, da se kdo »vrti
kot vreteno«, da je kdo »neroden kot rnoto-
vilo« in da »mačka prede kot kolovrat«, pa
čeprav godrnjavega glasu kolovrata iz lastne
izkušnje nihče od nas več ne pozna.

izumiteljski

kotiček

ga presvetlili. V ta namen nam zato služi
mikroskop za odbojno svetlobo (slika 1).
Iz svetila usmerimo na pregledovano povr¬
šino vzorca svetlobo, ki se od tam odbije
in pride preko objektiva do vašega očesa

POGLED
V KOVINO

Marko Drenovec

Pri praktičnem pouku botanike ali
ste se srečali z mikroskopom in se
učili, kako je treba pripraviti preparat in
kako pregledati. O tem torej ni treba več
izgubljati besed. Za uvod v današnji se¬
stavek ponovimo le to, da svetloba, ki jo
zbira zrcalo, preseva skozi preparat in po¬
tuje do vašega očesa.

Mikroskopiranje je lahko zelo zanimivo. To
pa ne velja samo za opazovanje življenja,
denimo, v vodni kapljici. Ste že kdaj po¬
mislili, da bi z mikroskopom pogledali v
mikrosvet kovine, da bi videli, kako je se¬
stavljena, kako se med seboj ločijo železo
ali baker in srebro. Za tak korak pa ne
moremo uporabiti presevnega mikroskopa,
ker vzorca ne moremo pripraviti tako, da bi

Slika 1

TIM 8  • 76/77 3  65

1

2

Slika 2. 1 — objektiv, 2 — žarnica, 3 — vzorec,
4 — ravno steklo

(slika 2). Da pa nam to uspe, je treba
vzorec na poseben način pripraviti. Tak
vzorec imenujemo obrusek. Zakaj? Zami¬
slimo si, da z jeklene palice izžagamo del,
ker hočemo pregledati mikrostrukturo. Ka¬
terokoli površino pogledamo s prostim oče¬
som ali pri nekoliko močnejši povečavi, opa¬
zimo precejšnjo hrapavost. Od hrapave po¬
vršine pa se svetloba ne bi odbila v ob¬
jektiv, ampak bi se od obrušenega dela raz¬
pršila na vse strani in ne bi dobili ustrezne
slike. Zato je treba vzorec najprej zbrusiti
na brusnih papirjih, tako da postaja površina
vedno bolj gladka, nazadnje pa jo moramo
še polirati. Površina postane gladka kot pri
zrcalu. Zdaj se svetloba odbija tako, da je
večji del žarkov usmerjen v objektiv. Izku¬
šen laboratorijski delavec lahko vzorec obi¬
čajno pripravi za pregled v 15 do 20 mi¬
nutah.

že pregled tako poliranega vzorca nam ve¬
liko pove. Odkrijemo lahko razpoke, ki so
v materialu nastale iz različnih vzrokov, na¬
dalje škodljive nekovinske vključke in dru¬
ge nepravilnosti, skratka, pregled nam po¬
kaže kakovost izdelanega materiala.

Kakor pa vemo, so kovine sestavljene iz
kristalnih zrn različnih oblik in velikosti.
Če bi na primer opazovali strukturo valjane
pločevine, bi videli zelo razpotegnjene kri¬
stale v smeri valjanja. Pri ulitkih so zrna
v istem kosu različno velika in usmerjena
zaradi svoje rasti v različne smeri. Pogled
na polirani vzorec nam tega ne more od¬
kriti. Zato je potrebno vzorec še jedkati.
Jedkala (običajno močne kisline in drugi
reagenti) nagrizejo kristalne meje. Le-te ni¬
so take kakor državne meje, ki razmejujejo
dve deželi, jih pa ne vidimo. Na robu kri¬
stalnih zrn se namreč zbirajo tiste snovi,
ki so prisotne v materialu, vendar pa se ne
vgradijo v kristal. Te sestavine pa se, od¬
visno od kovine ali zlitine, lažje ali težje

raztapljajo z jedkalom kot samo zrno. In
tako dobimo na površini vzorca mikrorelief
— zbrazdano površino, od katere se žarki
različno odbijajo; opazujemo svetlejše in
temnejše ploskve (slika 3). Pripominjamo,
da je tu govora o m ikro hrapavosti, kjer so
razlike za nekaj mikronov. Nekatera jedkala
tvorijo na površini vzorca tanke oksidne
prevleke, ki različno odbijajo svetlobo in
lahko po njihovih barvnih odtenkih ugo¬
tavljamo, katere sestavine so v materialu.
Vzorec pregledamo po celem pripravljenem
preseku, ugotovimo strukturo in če je se¬
stavin (faz) več, določimo s pomočjo pri¬
merjalnih slik njihov delež v odstotkih. Po¬
vršina, pripravljena za metalografski pre¬
gled, na zraku kaj hitro oksidira in ni dalj
časa obstojna. Zato je najprimerneje, če je
mikroskopu dodan dober fotografski aparat,
s katerim vzorec fotografiramo in fotogra¬
fijo ohranimo kot trajen dokument.

Prodor v mikrosvet kovin je posebna stro¬
kovna panoga, ki je zelo pomembna, saj
veliko pove metalurgom o lastnostih in mo¬
rebitnih napakah v kakšnem kovinskem de¬
lu. Ob pogledu skozi okular pa se tudi
nestrokovnjaku pokaže popolnoma nov svet
in njegova podoba lahko pričara enake ob¬
čutke kot pogled v vesolje.

NAŠ RAZGOVOR

Spet se je nabralo nekaj vaših pisem, ki
niso romala v koš, kot se boji Lojze Demšar.
Moramo povedati ponovno, da nobenega pi¬
sma ne zavržemo, ampak pregledamo vse
vaše zamisli. Če se nam kaj ne zdi v redu,
popravimo in dopolnimo, in če se le da
objavimo. Težave nam delajo le nejasne
risbe, ki nam jih včasih posredujete. In še
po objavi nobenega pisma ne uničimo, am-

366  TIM 8 • 76/77

1 — zajemalna naprava

2 — črpalki

3 — ventila

4 — upogibna cev

5 — sitasti filter

6 — končni filter

7 — plovec

8 — stikalo

9 — nosilna konstrukcija

10 — odvodna cev

11 — zbiralnik

in vodnem zbiralniku in pravi, da je ta načrt
videl v knjigi za tehnični pouk. Mi tega
načrta nimamo in zato tudi ne moremo ugo¬
toviti, če je Gorazd zamisel bistveno spre¬
menil ali pa nam jo je prenesel v nespre¬
menjeni obliki. Tudi, če velja to drugo, ni
nič hudega, nasprotno, opozoril nas je na
nekaj, česar mi in vi ne bi opazili. Zelo
poenostavljen načrt prikazuje slika 1. Tu
moramo pripomniti, da je Gorazd narisal še
štiri detajle, ki pa bistveno ne pripomorejo
k boljšemu razumevanju.

Nadaljnji komentar verjetno ni potreben.

Danilo Škrabi nas je spomnil na mlin za
mletje grozdja. Tudi v tem primeru imamo
opraviti z zobniškim parom (slika 2).

Uporabljena sta čelna zobnika z ravnimi
zobmi. Pri starejših izvedbah sta zobnika
kovinska, v zdajšnjem času pa se pojavljajo
tudi taki iz umetnih mas.

Danilo se je potrudil in zamislil, da bi ugo¬
tovil, kje vse se še uporabljajo zobniki.
Omenil je stroje, narisal pa nam je napravo,
ki jo uporabljajo ribiči na namotavanje vrvice
(slika 3). Zobniki so sestavljeni v takem
smislu, da imamo prestavno razmerje 1 : 4.
Ko se namreč večji zobnik zavrti enkrat, se
manjši zobnik zavrti štirikrat.

Sedaj pa še tri pisma o smučeh, čeprav
je snega že zelo malo za smučanje. Kot piše
Bogomir Arzenšek iz Slivnice, se nam oglaša
prvič; želimo, da ne tudi zadnjič. Zavoro

Slika 4. 1 — smučka, 2 — zavora, 3 — vzmet,
4 — vijak, 5 — kovinska ploščica

TIM 8  • 76/77 3  6  7

na smučeh je sam izdelal in jo tudi z uspe¬
hom preizkusil (slika 4a, b, c). Zamisel je
zelo preprosta, a učinkovita. Povedano na
kratko: zavorni trn je vrtljivo pritrjen na dve
vzmeti. Smučar da kovinsko ploščico, ki drži
zavoro v položaju, kot ga prikazuje slika
4b, pod peto. Če smučar pade, se mu plo¬
ščica izmakne izpod pete in trn se zapiči v
sneg.

Preprosta je tudi zavora, ki jo ima v mislih
Jano Colnarič iz Rogaške Slatine (slika 5).
Petni del vezi se ob padcu dvigne in s tem
potisne zavoro v sneg. Poleg tega je Jano
narisal še model za krivljenje lesa — za
izdelavo smuči (slika 6). Pred začetkom kriv¬
ljenja je treba les prekuhavati, da se pri¬
merno zmehča.

Še eno zavoro za smuči nam je poslal Lojze
Demšar iz Železnikov (slika 7). Predpostav¬
lja, da se sprednji del vezi zmeraj obrne
v levo ali desno stran, ko se smučka odpne.
S tem potegne žico, ki je vezana nanj. Zaradi
tega se premakneta dve deščici na zadnjem
delu smučke in zavora v obliki manjšega
kladiva se zarine v sneg oz. zavira s svojo
gumasto oblogo.

Nagrado za prizadevnost in predvsem za ure¬
jeno pismo in risbo prejme Danilo Škrabi,
Kristan vrh 48, 63241 Podplat. Upamo, da
bo darila vesel in se bo še oglasil. To isto
velja tudi za vse druge naše sodelavce.

Slika 7. 1 — guma, 2 — ležaja za gibanje deščic,
3 — deščici, 4 — podstavek, 5 — vzmet, 6 —
žica, 7 — opora za žico

Slika 5. 1 — sprednji del vezi, 2
vezi, 3 — zavora

Slika 6

zadnji del

TIMOVA NALOGA

Pri tehničnem pouku ste. se gotovo lotili
tudi izdelave kakšne optične naprave —
povečevala, daljnogleda, periskopa. Zani¬
mivo bi bilo v Timu objaviti vaše prispevke
o rezultatih, ki ste jih pri tem dosegli.
Upamo, kot se to spodobi za »izumitelje«,
da niste v vseh primerih samo povzemali
načrtov, ampak ste vnesli tudi svoje za¬
misli in izboljšave. Prav to pa nas zanima.
Naj vam damo dobro idejo. Znamke lahko
sicer pregledujemo z običajnim povečeval¬
nim steklom — lupo; mogoče pa bi s si¬
stemom leč lahko izdelali preprosto napravo,
podobno mikroskopu, v katero bi vložili
znamko in jo brez strahu, da jo boste po¬
škodovali, pregledali.

Možnosti za optične naprave je mnogo in
upamo, da bomo tudi ob skorajšnjem za¬
ključku tega letnika Tima prejeli lepo šte¬
vilo vaših pisem.

368  TIM 8 • 76/77

ZGODOVINA

AVTOMOBILIZMA

Matjaž Zupan

I. ROJSTVO MOTORJA Z NOTRANJIM
IZGOREVANJEM

Zadnjič smo si ogledali razvoj in zaton par¬
nih kočij, danes pa preidimo k razvoju avto¬
mobila, s kakršnim se vozimo danes. V
času parnih kočij so [izpopolniti podvozje,
krmilni mehanizem, prestave in še kaj, do
avtomobila, kot ga poznamo danes, pa
je manjkal še bistven del — to je motor
z notranjim izgorevanjem.

Idejna zasnova takega motorja je preprosta
— pri parnem stroju ogenj greje vodo,
ta poganja bat. Zakaj pa ne bi ogenj"diirektno
premikal bata v cilindru? Sprva so poizku¬
šali s smodnikom, a poizkusi se niso kon¬
čali uspešno, niti zdravo za preizkuševalce,
ker je smodnik preveč eksploziven. Uspeh
so dosegli šele s plini, ki pravilno pome¬
šani z zrakom pri vžigu eksplodirajo. Prvi

tak motor je zgradil že leta 1804 Švicar
De Rivas. Za gorivo je uporabil vodik —
o tem gorivu je tudi zadnje čase precej
govora, saj ne onesnažuje zraka. Baje je tak
motor celo vgradil v lahek koleselj, ki se
je premikal s močjo tega motorja. Dalje
pa ni prišel.

Prvi praktično uporaben stroj je leta 1860
zgradil Francoz Etienne Lenoir. Uporabil je
svetilni plin (v glavnem sestavljen iz vodika
in ogljikovega monoksida), vžigal pa ga je z
električno iskro. Ta motor pa je imel ogrom¬
ne dimenzije, saj so bile baterije za elektri¬
ko veliko večje, kot pa so danes. Tudi zanj
pravijo, da je svoj motor vgradil v kočijo,
ki jo je ta motor poganjal, vendar trdnih
dokazov za to ni.

Prvi štiritaktni motor na bencin pa je leta
1878 skonstruiral nemški iznajditelj N. A.
Otto. Njegov motor je direktni praded vseh
današnjih motorjev z notranjim izgoreva¬
njem, ki delujejo v štiritaktnem ritmu. Ven¬
dar pa Otto ni mislil na uporabo svojega
motorja kot na pogonski stroj za avto. Pač
pa je bil pri njem zaposlen inženir Gottlieb
Daimler, ki ga je taka uporaba bencinskega
motorja privlačila. Tako imamo vse priprav¬
ljeno za nastanek prvega pravega avtomo¬
bila. Preden pa se posvetimo delu Daim-
lerja in Benza, si moramo ogledati še iz¬
najdbe Siegfrieda Marcusa.

Slika 1 — Avto Siegrifeda Marcusa iz leta 1874

TIM 8  • 76/77 3  69

II. PRVI AVTO SIEGFRIEDA MARCUSA

Za volanom prvega avtomobila z motorjem
na notranje izgorevanje je sedel čudaški
avstrijski genij Siegfried Marcus. Ta znan¬
stvenik se je ukvarjal z vsemi panogami
znanosti, med drugim tudi s kemijo. Na
misel mu je prišlo, da bi bencin morda lepo
gorel, No, bencin je eksplodiral in tako je
prišel na idejo, da bi taka eksplozija lahko
služila za premikanje bata v cilindru. Leta
1865 je že imel prvi avto z dvotaktnim mo¬
torjem na bencin. Njegov duh pa je bil
izredno nemiren, pogosto je menjal predmet
svojega zanimanja, zato se je zadovoljil s
svojim vozilom, ki še ni imelo ne prestav
ne zavor, in posvetil svojo pozornost dru¬
gim stvarem. Leta 1874 pa se je zopet vrnil
k avtomobilom in naredil avto, ki ga vidimo
na sirki 1. Ta avto >ima štiritaktni enocilin-
drski motor s 1570 kubičnimi centimetri
delovne prostornine, ki je razvijal tričetrt
konjske moči. Voz na sliki je original, eden
od treh, ki jih je naredil. Ohranjen je na
Dunaju. Med vojno so nacisti uničili precej
njegovega dela, ker je bil Žid in niso mogli
trpeti, da bi imel prvenstvo v avtomobilizmu
pred njihovima Daimlerjem in Benzom. Ene¬
ga od njihovih avtov pa so Avstrijci le us¬
pešno skrili. Žal pa je tudi tokrat idejo kmalu
opustil in se posvetil drugim področjem
znanosti.

III. PRAVI ZAČETEK — DAIMLER IN BENZ

Temeljni kamen današnje ogromne industri¬
je, ki izdeluje in preskrbuje avtomobile, pa
sta postavila Daimler in Benz. Leta 1885
sta oba neodvisno drug od drugega, niti
poznala se nista, naredila prvo vozilo s
pogonom na bencinski motor. Daimler je
naredil motorno kolo, ki ga kaže slika 2,
Benz pa tricikel (slika 3].

V tistih časih je bila Evropa že pripravljena
na tako revolucionarno novost, kot je avto.
Že dolgo ni bilo večjih vojn, ki so vedno
zelo draga zadeva, in zgornji družbeni raz¬
red je imel mnogo denarja. Železnica je
bila razširjena in prek nje so se ljudje na¬
vadili na hitrost in na motorno premikanje.
Industrijska revolucija je navadila ljudi na
široko uporabo raznih strojev, želeli pa so

Slika 2 — Prvo motorno vozilo Gottlieba Daim-
lerja

Slika 3 — Prvo vozilo Carla Benza je bil tale
tricikel

si tudi svobodo osebnega gibanja kamorkoli
in kadarkoli bi to sami želeli. Vsi pogoji za
hiter vzpon avtomobilizma so bili tako dani
in to je pripeljalo do današnje proizvodnje
prek dvajset milijonov avtomobilov letno na
svetu.

IV. DAIMLER

Naslednji dve poglavji sta posvečeni delu
Daiimlerja in Benza. Za začetek se posve¬
timo Daimlerju.

Daimler je bil kot že rečeno inženir pri
Ottu, izumitelju prvega uporabnega motorja

370  TIM 8 • 76/77

z notranjim izgorevanjem. Ta pa je bil s svo¬
jim motorjem zadovoljen in ga ni mislil upo¬
rabiti za pogon vozil, zato se je nadarjeni
Daimler osamosvojil in leta 1883 osnoval
lasten laboratorij. Tu je še istega leta izpo-
polnil svoj sistem vžiga z razžarjeno cevko.
Kmalu je dokončal motor, ki je bil za tiste
čase izredno lahek tn se je zelo hitro vrtel,
kar s 750 obrati na minuto.

Preden nadaljujemo, si na hitro oglejmo
glavne načine vžiga pri motorjih z notranjim
izgorevanjem. Lenair je pri svojem motorju
uporabil električni vžig, torej je povzročila
eksplozijo bencinskih hlapov električna iskra.
Njegova naprava je bila prevelika za upo¬
rabo v motornem vozilu. Otto je uporabil
neke vrste plinski gorilnik, iz katerega je
ogenj v določenem trenutku skozi poseben
ventil šinil v cilinder, kjer je vžgal zmes
zraka in bencinskih hlapov. Daimler pa je
v ciiinder vstavil majhno platinasto cevko,
ki jo je razžaril s posebnim bencinskim
gorilnikom in to je služilo za vžig.

Leta 1885 je Daimler, tedaj star 51 let, vgra¬
dil tak motor na preprosto leseno kolo.
Motor je iimel en cilinder in pol konjske
moči. 10. novembra istega leta je s tem
motorjem njegov sin Paul prevozil tri kilo¬
metre dolgo pot, kar je za tiste čase po¬
menilo rekord. Pozimi pa se je z motornim
kolesom vozil po zaledenelem jezeru v bli¬
žini doma.

Daimler pa svojega motorja ni namenil le
uporabi za pogon cestnih vozil, temveč ga
je vgradil tudi v čoln, nekakšen tramvaj in
celo v balon. Že naslednje leto je izboljšano
verzijo svojega motorja, ki je razvijal eno

Slika 4 — Prvi Daimlerjev avto na štirih kolesih

Slika 5 — Daimlerjev avto letnik 1894 z vis-a-vis
razporeditvijo sedežev. Motor je dvocilindrski
s 1040 ccm, razvija štiri konjske moči, avto pa
doseže največjo hitrost 25 kilometrov na uro

in pol konjske moči, vgradil v majhno ko¬
čijo, ki je dosegla hitrost okoli 15 kilo¬
metrov na uro. Ta avto kaže slika 4. Prenos
moči na zadnja kolesa je šel preko traku,
podoben prenos imajo danes stroji za žaga¬
nje drv, ki vozijo včasih od hiše do hiše.
Krmiljenje je bilo slabo, saj sta bili obe
sprednji kolesi na isti togi osi. Krmiljenje,
kjer je vsako od sprednjih koles na svoji
osi, kot ga poznamo danes, so poznali že
takrat, verjetno pa Daimler še ni slišal zanj.
Daimler je izboljšal svoje avtomobile, ven¬
dar je v razvoju avtomobilizma prispeval
največ kot izdelovalec in konstruktor mo¬
torjev. Svoje motorje je tudi izvažal, precej
jih je našlo pot v Francijo, kjer so botro¬
vali neslutenemu razcvetu. Licenco je pro¬
dal tudi v Veliko Britanijo, kjer še danes
deluje tovarna avtomobilov Daimler. Dolga
desetletja že izdelujejo luksusne limuzine,
danes jih delajo skupaj z znanimi Jaguarji.
Na sliki 5 pa je še en Daimlerjev avto iz
leta 1894, kjer je napredek v primerjavi z
njegovim prvim avtom očiten.

V. BENZ

Oglejmo si še delo drugega začetnika avto¬
mobilizma, Carla Benza. Nekako v istem
času, ko se je Daimlerjev sin vozil po zmrz¬
njenem jezeru s svojim motornim kolesom,
je Carl Benz preizkušal svojo prvo vozilo.
Benz je bil podobno kot Daimler navdušen
nad motorji z notranjim izgorevanjem, ki so

TIM 8  • 76/77 371

bili predvsem manjši in lažji od parnih stro¬
jev. Benz je skonstruiral bencinski motor,
vendar sprva ni imel uspeha z njim. Osno¬
val je več tovarn za izdelovanje motorjev, ki
pa so vse kmalu propadle. Končno je iz¬
popolnil električni vžig, ki je bil v bistvu
ravno tak, kot je današnji vžig s svečko in
akumulatorjem. S tem motorjem je uspel
in ga kmalu vgradil v tricikel. Problem krmi¬
ljenja je preprosto rešil tako, da je spredaj
namestil eno samo kolo. Motor je bil eno-

cilindrski, ki je pri 250 do 300 obratih na
minuto razvijal tričetrt konjske moči.

Svoj avto je stalno izpopolnjeval, pri tem
pa je vsak dan izpraznil akumulator. Takrat
še niso poznali električne napeljave od hiše
do hiše, kot jo poznamo danes, zato mu
je žena vsako noč polnila akumulator z gene¬
ratorjem, ki ga je poganjal mehanizem za
poganjanje šivalnega stroja na noge.
Benzova družina je slikana z enim svojih
prvih avtomobilov na sliki 6. Gospa Benz

372  TIM 8 • 76/77

in njena starejša sinova so biti prvi, ki so
odšli na daljšo pot z avtomobilom. Nekega
avgustovskega jutra v letu 1888, ko je njen
mož še spal, so sedli v avto in se od¬
peljali iz Mannheima v Pforzheim, ki sta v
zračni črti oddaljena okoli 80 kilometrov,
torej so po cesti prevozili razdaljo prek
100 kilometrov, v času ko so bile najboljše
ceste prašni kolovozi. V strminah so morali
avto porivati, po ravnem pa so se lepo pe¬
ljali in bili velika atrakcija v krajih, skozi
katere so se peljali. Tako je bil prvi človek,
ki je vodil avto na daljšo pot, nemška go¬
spodinja srednjih let.

Sprva je Benz težko našel kupce za svoja
vozila, kmalu pa so postala znana, tako da
jih ni mogel izdelovati tako hitro, kot so jih
ljudje naročali. Torej so ljudje že takrat v
vrstah čakali na nove avtomobile, kot to
delamo danes. Dobro mu je šlo kakih 15
let, vendar je bil trmast in je vztrajal pri
svojih vozilih s prenosom na jermen in
motorjem v zadku, tako da so ga drugi iz-
delovaloi vozil kmalu močno prehiteli. Šele
leta 1903 je zaposlil francoskega inženirja
M. Barbarouxa, ki mu je pomagal ujeti kon¬
kurenco s svojimi modernimi izboljšavami.
Na sliki 7 je njegov avto iz leta 1897 z eno
prvih polzaprtih karoserij.

Slika 7. Benz »Coupe« letnik 1897, dva cilin¬
dra, 2700 ccm, 9 konjskih moči in 40 kilometrov
na uro. To je ena prvih polzaprtih karoserij

Današnja tovarna luksuznih avtomobilov
Mercedes-Benz pa je nastala junija 1926 z
združitvijo Daimlerjeve tovarne, ki je nosila
ime Mercedes in Benzove tovarne.

LETALCE
NA GUMICO

Model na risbi je letalo na gumico. Trup
letala zlepite iz dveh ali treh plasti trdega
papirja, kar napravite tako, da papir ovijate
okrog svinčnika in ga mažete z lepilom. Do¬
bili boste valjasto cev, katere notranji pre¬
mer bo približno 8 mm, zunanji pa 10 mm.
Gumico oz. štiri do šest gumiranih niti
potegnete skozi trup in jih na zadnjem in
sprednjem koncu nataknete (privežete) na
dva kaveljčka iz jeklene žice. Kaveljček na
zadnjem koncu je zabit v lesen čep, zama¬
šek na sprednjem koncu pa v ležaj (košček
svinčnika). Mehanizem morate vstaviti v
trup od zadaj. Zamašek in ležaj vlepite v
trup. Sedaj prilepite še propeler, ki ga na¬
pravite iz dveh plasti papirja. Lopatice pro¬
pelerja naj imajo nagib 30°. Med propeler
in ležaj vstavite dva do tri kolute tankega
celuloida, ki bo zmanjšal trenje.

Krila izoblikujte iz debelejšega papirja. Ob
straneh pustite robove, s katerimi jih bo¬
ste prilepili k trupu. Krila upognite navzdol,
s čimer bodo dobila aerodinamično obliko.
Pri lepljenju morate paziti na težišče, ki je
zaznamovano s križcem. Tudi stabilizator
izrežite iz debelejšega papirja, zapognite pa
ga navzgor.

Model bo v zraku izvajal različne zavoje, pa
tudi salta, če mu boste krila primerno upog¬
nili.

TIM 8 • 76/77 373

male

železnice

4*2

PRISTANIŠČA

Matjaž Zupan

Za konec si oglejmo, kako na maketi nare¬
dimo pristanišče. Ker pride pristanišče v
poštev le za zelo velike makete, take pa so
pri nas redke, pišem o tem le na kratko.

Položaj pristanišča na maketi je skiciran v
Timu številka 6 na strani 277. Pristanišče
mora imeti izhod iz makete, ne sme biti za-

Slika 1. Pristaniški breg iz valovitega kartona

Slika 3. Pristanišče z več pomoli

374  TIM 8 • 76/77

ključeno, saj v naravi vodi pot iz pristanišča
na odprto morje. Leži nekoliko pod nivojem
obale, bregovi pa so utrjeni. Površino mor¬
ja naredimo enako kot pri jezerih, kar je
opisano v 6. številki.

Breg se dviga pravokotno nad površino. Na¬
redimo ga lahko iz valovitega kartona, ki

ga dobimo od škatel embalaže, ali pa iz
navadnega sivega kartona. Breg iz valovi¬
tega kartona kaže slika 1.

Ob bregu so železniški tiri, kjer žerjavi pre¬
kladajo tovor z ladij na tovorne vagone, kot
je to na sliki 2. Tu postavimo slepe tire.
Pristanišče ima lahko tudi več pomolov, ta-

TIM 8  • 76/77 3  75

' ko da imajo prostor za več ladij, kot vidi¬
mo na sliki 3. Na vsak pomol pelje tir. Na
pomolih in na bregu pa morajo biti tudi
kamni za privezovanje ladij, ki jih nare¬
žemo iz koščkov odpadne plastike, ki nam
ostane od hišic.

Na drugi strani tirov pa so velika skladišča.
Naredimo jih sami iz kartona, ki ga nato pri¬
merno pobarvamo. Na sliki 4 vidimo taka
skladišča. Poleg skladišč pa so na obali
pogosto veliki tanki za nafto in rafinerije,
saj se večino nafte prevaža po morju od
črpališč do porabnikov. Tanke in rafinerijo
si oglejte na sliki 5.

Na sliki 6 pa je pristaniški žerjav. Če bo
zanj dovolj zanimanja, bom prihodnje leto
objavil načrt gradnje. Za konec tega res
kratkega zapisa o pristaniščih pa poglejmo
še sliko 7, ki nam kaže manjše pristanišče,
primerno za naše makete.

Slika 6. Žerjav za pristanišče

Slika 7. Manjše pristanišče, primerno tudi za
naše makete

376  TIM 8 • 76/77

ODGOVORI NA PISMA
BRALCEV

Dva meseca sta minila, odkar sem zadnjič
odgovoril na vaša vprašanja in v tem času
se mi je nabralo novih pisem za majhen
kup. Na nekatera odgovarjam v reviji, ker
so odgovori zanimivi za širši krog bralcev.
Najprej bi se rad opravičil vsem, ki me pro¬
sijo za odgovor, ker jim odgovarjam z za¬
mudo. Moj prosti čas je namreč precej pi¬
čel, pa težko najdem čas za odgovore.
Milan Perkič iz Kovorja pri Tržiču in Darko
Božič iz Grahovega ob Bači me prosita za
načrt. Načrtov ne pošiljam, ker sem vse o
načrtovanju napisal v 2. in 3. številki letoš¬
njega Tima. Ko pa bosta sama naredila načrt,
mi ga pošljita v pregled in morebitno po¬
pravilo. Napisala nista niti tega, v katerem
sistemu želita imeti makete niti kakšne ob¬
like naj bi bila.

Mihael Hild iz Zagorja bi rad shemo vezave
za starejši signal znamke Kleinbahn. Žal o
takih signalih ne vem nič, zato na taka in
podobna vprašanja težko odgovorim, sam
uporabljam le znamko Marklin.

Leonardo Hlastec iz Dola pri Hrastniku se
oglaša že drugič. Prosi za fotografije moje
makete. Takim prošnjam ne morem ustreči,
ker nimam toliko fotografij na razpolago.
Zanima ga tudi naslednji podatek o moji
maketi: imam 6 transformatorjev, 32 stikal
za slepe tire in izključene odseke, 10 stikal
za cestno in mestno hišno razsvetljavo ter
45 tipkal za električne kretnice. Prosi me za
odvečen material za maketo. Žal sem tudi
sam vezan na nakupe v tujini, zato odveč¬
nega materiala nimam. Oglej si oglase, mor¬
da najdeš tam kaj zase. Izjemoma objavljam
še tvoj naslov: Leonardo Hlastec, Dol 239,
61431 Dol pri Hrastniku, pa naj ti pišejo
bralci, ki imajo odvečen material. Sicer pa
prosim vse, ki želijo kaj prodati ali kupiti,
naj seznam tega pošljejo pod male oglase
v TIM.

Tone Kolar iz Mute mi opisuje svojo maketo,
ki je v fazi izdelave, in mi obljublja načrt
in fotografije. Prosi za seznam stvari, ki jih
lahko kupi pri nas. Hišic in podobnega je
zmanjkalo, v Mehanotehniki pa imajo tre¬
nutno na zalogi dovolj vagončkov in loko¬

motiv, pa je najbolje, da se s takimi vpra¬
šanji obračate direktno nanje. Naslov je
Mehanotehnika, Tavčarjeva 5, 61000 Ljub¬
ljana. žal naše tovarne hišic in podobnega
materiala ne izdelujejo, uvoza pa ni, tako
da moramo po take stvari v tujino ali pa
jih narediti sami.

Naslednji trije bralci pa so mi poslali svoje
načrte v popravilo. Nekaj bistvenih napak
navajam tu, ker se na napakah najlaže učimo.
Aleš Cigale iz Raven na Koroškem je po¬
stavil kretnice v predor. Tako ne moremo
videti, kam je kretnica usmerjena in lahko
pride do iztirjenja.

Stanko Gnezda iz Črnuč mi je pisal kar
dvakrat. Najprej ima nekaj dobrih predlogov.
Za travo predlaga uporabo zelenega tapisona
ali filca. File je dobil v tovarni filca v
Mengšu. Za 2,5 kvadratnega metra je dal
70.— novih dinarjev, kar je poceni. Sporoča,
da imajo odprto ob ponedeljkih in četrtkih
od 7. do 13. ure. Njegov načrt pa je imel
prehude klance.

Končno naj omenim še pismo, ki me je
najbolj razveselilo, ker sem v njem prvič
dobil fotografije makete. Piše mi Toni Krevh
iz Raven na Koroškem. Postavlja maketo
velikosti 4 kvadratne metre v obliki črke L.
Piše mi, da mu tudi oče precej pomaga,
in zdi se mi, da mu je pomagal tudi pri
pisavi pisma, kar me še posebej veseli, saj
vidim, da so moji članki našli odmev tudi
med odraslimi. Opozarjam na napako v na¬
črtu — krivine ne rišete v pravem razmerju,
tako da so na načrtu mnogo bolj ostre, kot
so v resnici, kar nas hitro zavede.

Vsem, ki bi radi progo elektrificirali, pa pri¬
poročam za kombinacijo z Mehanotehniko
lokomotive in napeljavo znamke Kleinbahn iz
Avstrije, Rivarossi iz Italije in Fleischmann
ali Trix iz Nemčije. Marklin ni primeren,
ker deluje na izmenični tok. Lokomotive pa
so v tujini zelo drage, boljši modeli do¬
sežejo ceno tudi prek 1000.— novih din,
preračunano v naš denar. Marklinovi va-
gončki imajo kolesa in osi kovinske, zato
naredijo na progi Mehanotehnike kratek stik.
Pišite mi še, vendar si pred pisanjem pre¬
berite članke o mali železnici v lanskem
in letošnjem Timu, kjer boste našli marsikak
odgovor. Moj naslov je Matjaž Zupan, Ja¬
mova 36/a, 61000 Ljubljana. Pismu priložite
kuverto z vašim naslovom in znamko, kar
mi bo precej olajšalo pisanje odgovorov.

TIM 8 • 76/77 3 77

UGANKA ZA MLADE
FIZIKE

Matjaž Zupan

Za  vse, ki radi razmišljate o naravi in nje¬
nih fizikalnih zakonitostih, sem pripravil
drobno zanimivost. Vsi poznamo delovanje
centrifugalne ali sredobežne sile. Ta se po¬
javi pni vrtenju, deluje pa tako, da sili te¬
lesa ven iz kroga, po katerem se vrtijo.

Na tem principu je zasnovana centrifuga za
sušenje perila, ki iz perila iztisne vodo.
Samo perilo ne more ven, ker mu to brani
stena centrifuge, drobne vodne kapljice pa
lahko uidejo skozi za to narejene odprtine.
Drug primer je centrifuga, ki jo uporabljajo
v kemijskih in podobnih laboratorijih za lo-

os

čevanje snovi z različno specifično težo.
Centrifugalna sila je namreč odvisna od
mase snovi. Čim večja je masa, tem večja
sila deluje nanjo. Vsi vemo, da olje plava
na vodi, torej je njegova speoifična teža
manjša. Kapljica vode ima večjo maso kot
enako velika kapljica olja, zato deluje nanjo
večja sila. Shemo take centrifuge vidimo
na sirki 1. Sestavljena je iz več epruvet,
ki so skoraj vodoravne. Vanje damo zmes
snovi, ki jih želimo ločiti s pomočjo centri¬
fugalne Sile. Ker na težjo snov, v zgornjem
primeru je bila to voda, deluje večja sila,
se ta nabere na koncu epruvete. Lažja
snov pa se nabere na vrhu. Tako smo ju
ločili med seboj.

Ogledali smo si centrifugalno silo in njeno
delovanje na zmes snovi z različno speci¬
fično težo. S tem znanjem poskusite odgo¬
voriti na naslednje vprašanje. Oglejte si
sliko 2: na desni je os, na katero je pri¬
trjena vodoravna deska. Na drugem koncu
deske je čvrsto pritrjena sveča. Nanjo je
poveznjen lonec, v katerem je dovolj zra¬
ka, da nam sveča med poizkusom ne
ugasne. Lonec naj bo steklen, da lahko
svečo opazujemo. Vse skupaj hitro vrtimo
okoli osi, kot kaže puščica. Lonec rabimo
zato, da zrak pri vrtenju plamena ne od¬
pihne. Vprašanje se glasi takole: kaj se
bo zgodilo s plamenom? Ali bo ostal na
miru ali se bo zaradi centrifugalne sile
nagnil navzven ali navznoter? Pa še razlo¬
žite, zakaj se bo zgodilo, kar se pač bo
zgodilo.

■eiu!'i Lje>i

-|!AO}S mfupogiJd qus}e>jsu a  ||Aersod iuoq
qd !>( ‘efuesejdA euqopod bui  ipn; puoAofipo
0 } 0 >|qe| z e;sioq otez ‘|>nzp uqop arauers
-od o>|qe| ur pedali« ougABjd a;euz ‘njjbs
O fUBSBjdA BU' iliDOAObpO OU| 1'ABJd 0;S !>( ‘ISA
■J910UZABU ||u6bu  oq
as uaiuB|d Tsjoi  af JOAoBpo uaiiABJd nso p
-ojd iiuupodzi oq ed uaiue|d ‘|®o po ubjjs 'iu
-B. ps ifuBunz bu  |BjqBU' oq as orez ‘ueuiE|d
}o>| oza; ougpioads ofgaA suaujB|d 110>|0
>jbjz blu|  meunud' iua; a  ozar ougpioads
osfueiu z aous  ;o>| U8A f|oq ozaj ougpp
-ads ofgaA z aouis b||S  eUi|e6n.qLquao aga|A
‘HlAOioBn fajd az otus Bd ro>| 'ofgad psu
s>|B'Jz eBagojA afueBiAp af or ez zb>|oq bBou
- pB|q po ozar ougpioads osfueuj >jBJz gojA
Biur oiuaA ;o>| :a|0>|Br |sb| 6 as Bd joaoBpo

378  TIM 8 • 76/77

timova

fantastika

■IH

■ILp

Clifford Simak:

SOSED

Prevedel Vojislav Likar

»Nikjer drugje ni,« sem odvrnil.

»Zdi se mi, da imaš prav,« je rekel Jingo
»Edino pri njem je padalo.«

Potem mi je povedal, kako je moral preč¬
kati Heathovo severno koruzno polje, ko je
nesel nazaj nekaj klobcev motvoza, ki si ga
je sposodil pri Bertu Smithu. Šele ko se je
splazil skozi plot, je opazil, da je njiva mo¬
kra, namočena od naliva.

»Moralo je padati ponoči,« je rekel.

Zdeilo se mu je sicer smešno, a je pomislil,
da je morda ploha šla čez spodnji del doline,
čeprav praviloma naliv vedno potuje vzdolž
doline in ne poprek. Toda ko je prekoračil
vogal polja in se spet splazil skozi plot, je
videl, da drugje sploh ni deževalo. Vrnil se
je nazaj in obkrožil vso njivo. Dež je padal
na njivo in nikjer drugje. Začel je pri plotu
in nehal na drugi strani plota.

Ko je tako obšel polje, je sedel na klobec
motvoza in skušal vse skupaj premisliti,
toda bilo je brezsmiselno — še več, bilo
je popolnoma neverjetno.

Jingo je skrben mož. Rad vidi, da ima vse
pred očmi, in da je dobro poučen, preden
se za kaj odloči. Zato je šel pogledat še
drugo Heathovo koruzno njivo na zahodni
strani doline. In spet je ugotovil, da je de¬
ževalo na njivo — vendar samo na njivo,
okrog nje pa ne.

»Kaj boš rekel na to?« me je vprašal, jaz
pa sem mu odgovoril, da ne vem. Skoraj
bi mu bil povedal o traktorju brez voznika,

pa sem si premislil. Navsezadnje ni imelo
smisla vznemirjati soseščine.

Ko je Jingo odšel, sem sedel v avto in se
odpeljal na Heathovo farmo z namenom, da
bi ga prosil, ali mi lahko za dan ali dva po¬
sodi svojo kopačo. Pa 'ne, da sem nameraval
kopati jamo, preprosto sem moral imeti ka¬
ko opravičilo za obisk.

Sicer pa nikoli nisem imel priložnosti, da bi
ga preprosil za kopačo. Ko sem prišel tja,
nisem niti pomislil več na to. Heath je se¬
del na stopnicah pred verando in bilo je
videti, da je vesel mojega obiska.

Prišel je k avtu, mi stisnil roko in dejal:
»Vesel sem, da te vidim, Calvin.« To je re¬
kel tako prijateljsko, da sem se mahoma
počutil prav domače, posebej še, ker mi je
rekel Calvin. Vsi drugi me namreč kličejo
samo Cal in nisem čisto prepričan, ali se
sploh kdo v soseščini spominja mojega pol¬
nega imena. »Rad bi ti razkazal posestvo,«
mi je rekel. »Malo smo ga uredili.«

Malo uredili ni bila ravno prava beseda za
to. Posestvo je bilo namreč kot iz škatlice.
Prav tako kakor posestva 'iz Pennsylvanije
in Connecticuta, ki jih vidiš naslikana v re¬
vijah. Hiša in druga poslopja, ki so bila prej
razmajana in taka, kot da se bodo vsak hip
podrla, barva na njih pa se je povsod luščila,
so bila zdaj trdna na pogled in vsa sijoča v
svežih barvah. Niso bila videti ravno nova,
vendar pa dobro oskrbovana in barvana vsa¬
ko leto. Ograje so bile popravljene in pre¬
barvane, plevel populjen, kup grde stare

TIM 8  • 76/77 3  79

ropotije pa je bil očiščen in zažgan. Heath
se je lotil celo stare šare železja in orodja.
Vse je pospravil.

»Bilo je veliko dela,« je rekel Heath, »ampak
mislim, da se je izplačalo. Ljubim red in rad
vidim, da so stvari pospravljene.«

To je bilo mogoče res, seveda, zakaj ne,
toda vse to je opravil v manj kot šestih
mesecih. Na farmo je prišel zgodaj marca,
zdaj pa je bil komaj avgust. In ni samo pose¬
jal sto juter polj in opravil vsa druga polj¬
ska dela, temveč je preuredil tudi vsa po¬
slopja.

To ni mogoče, sem si dopovedoval. En sam
mož tega ne bi zmogel, tudi če bi mu po¬
magali žena in hčerka, tudi če bi delal šti¬
riindvajset ur na dan brez prestanka. Razen,
seveda, če bi mogel raztegniti čas in na¬
praviti iz ene ure tri ali štiri.

Stopal sem za Heathom in premišljeval o
raztegovanju časa in bil kar zadovoljen s
sabo, da mi je prišlo na misel kaj takega,
zakaj bolj poredko se spomnim trapastih
reči, s katerimi bi bil zadovoljen. Seveda,
sem si mislil, tako bi lahko raztegnil sle¬
herni dan za toliko, da bi opravil vse delo.
In če bi se dalo čas raztegniti, bi se ga
dalo morda tudi skrčiti, tako da bi, na pri¬
mer, obisk pri zobozdravniku trajal le mi¬
nuto.

Heath me je odvedel na vrt. Helena je imela
prav. Tam je bilo polno znanih povrtnin: ze¬
lje, paradižniki, buče in vse tisto, kar pač
običajno raste na vsakem vrtu, poleg tega pa
je bilo tudi mnogo drugih povrtnin, kakršnih
še nisem videl. Heath mi je povedal njihova

imena in zdela so se mi čudna, čeprav se to
sliši zdaj malce nenavadno, namreč, da so
se mi ta imena nekdaj zdela čudna. Zdaj
gojimo te rastline po vsej dolini in zdi se
nam, kot da jih imamo že od nekdaj.
Medtem ko mi je razlagal, je pobral nekaj
teh čudnih povrtnin in jih položil v košaro,
ki jo je imel s sabo.

»Gotovo boste hoteli vse poskusiti,« je re¬
kel. »Nekatere vam sprva morda ne bodo
všeč, nekatere pa prav gotovo. Tole se je
surovo, narezano kakor paradižnik, tole pa
je boljše kuhano, lahko pa jo seveda tudi
opražite ...«

Hotel sem ga vprašati, kako in kje je dobil
te povrtnine, pa mi ni dal priložnosti. Kar
naprej mi je pojasnjeval, kako se priprav¬
ljajo, katere se obdržijo pozimi, in mi jih
dajal v poskušnjo.

Prišla sva že do konca vrta in se obrnila,
ko je pritekla izza hišnega vogala Heathova
žena.

Očitno me ni takoj opazila ali pa je poza¬
bila name, poklicala ga je, in ime, s katerim
ga je poklicala, ni bilo Reginald ali Reggie,
ampak je zvenelo povsem tuje. Ne bom ga
skušal niti približno ponoviti, saj ga celo
tedaj najbrž ne bi znal, čeprav sem ga ko¬
maj trenutek prej slišal. Nikoli prej namreč
še nisem slišal podobnega imena.

Potem me je zagledala, se ustavila in zajela
sapo ter povedala, da je deklica Ana, hčer
Berta Smitha, hudo bolna.

»Klicali so zdravnika,« je rekla, »pa je nekje
na obisku in ne bo prišel pravočasno.«

380  TIM 8 • 76/77

»Reginald,« je rekla, »simptomi so kot
pri ...« In spet je izgovorila besedo, ka¬
kršne še nisem in ne bom nikoli več slišal.
Zdelo se mi je, da je Heath prebledel.
»Hitro!« je zaklical in me zagrabil za roko.
Stekla sva k njegovemu razmajanemu avto¬
mobilu. Košaro s povrtnino je vrgel na zadnji
sedež In sedel za volan. Usedel sem se po¬
leg njega in poskušal zapreti vrata, pa jih
nisem mogel. Moral sem jih držati z roko,
da niso ropotala.

Oddrvela sva s farme tako hrupno, da bi
skoraj oglušel. Avtomobil je silno ropotal in
škripal.

Hotel sem vprašati Heatha, kaj namerava
storiti, vendar se nisem mogel domisliti
pravega vprašanja, sicer pa me tudi ne bi
razumel pri vsem tem oglušujočem trušču,
ki ga je delal avtomobil.

Tako sem se samo oklepal sedeža in skušal
čimbolj trdno držati vrata, da ne bi preveč
ropotala. Vseeno se mi je zazdelo, da dela
ta avto dosti več hrupa, kot bi bilo treba.
Prav tako kot traktor, ki je bil precej bolj
hrupen kot navadni traktorji. Res, dosti
preveč hrupa, posebej še, ker je bil avto¬
mobilski tek tako lahkoten. Kakor takrat
pri traktorju tudi zdaj ni bilo čutiti nobenih
tresljajev motorja, in kljub hrupu je bila sa¬
ma vožnja zelo mirna.

Ceste v naši dolini niso 'ravno najboljše, to¬
da tista mesta, za katera sem vedel, da so
kotanjasta, sva prevozila brez poskakovanja
in zaviranja.

Pripeljala sva pred Bertovo hišo, Heath je
skočil iz avta ter stekel proti vhodu, jaz pa
za njim.

Amy Smith je prišla k vratom in videl sem,
da je jokala. Bila je presenečena, ko naju
je zagledala.

Stali smo tam kak trenutek čisto tiho, po¬
tem je Heath spregovoril, pri vsem pa je
bilo najbolj nenavadno tole: Heath je nosil
ponošene delovne hlače in že obledelo sraj¬
co, bil je brez klobuka in lase je imel razmr-
šene, toda v tistem trenutku se mi je za¬
zdelo, da je oblečen v drago in lepo kro¬
jeno obleko, da je snel klobuk ter se poklo¬
nil Amy.

»Vem,« je rekel, »deklica je bolna. Morda
bi lahko pomagal.«

Ne vem, ali je Amy videla tisto, kar se je
dozdevalo meni, da vidim, toda odprla je

vrata in se odmaknila, da sva lahko vsto¬
pila.

»Tamkaj je,« je rekla.

»Hvala, gospa,« je odgovoril Heath in sto¬
pil v sobo. Amy 'in jaz sva nekaj časa ob¬
stala tam, potem se je obrnila k meni in
spet sem zagledal solze v njenih očeh.
»Cai, hudo bolna je,« je rekla.

Žalostno sem nekaj zamrmral, zakaj uroče-
nost me je minila, spet se mi je vrnila zdra¬
va pamet in neznansko sem se čudil norosti
tega farmarja, ki je mislil, da bo lahko po¬
magal hudo bolni deklici. Začudil pa sem
se tudi svoji neumnosti, da sem kar tako
obstal tam, ne da bi stopil z njim v sobo.
Toda ravno tedaj je Heath prišel iz sobe in
narahlo zaprl vrata za seboj.

»Zdaj spi,« je rekel Amy. »Ozdravela bo.«
Nato je brez besed odšel iz hiše. Za tre¬
nutek sem okleval, gledal sem Amy in ni¬
sem vedel, kaj bi, čeprav je bilo popolnoma
jasno, da ni bilo kaj storiti. In tako sem
odšel za njim.

Medtem ko sva se vozila nazaj na njegovo
farmo, sicer počasneje kot prej, čeprav je
avto ropotal enako, sem izustil: »Res lepo
teče.«

Nasmehnil se je.

»Neprestano ga popravljam,« mi je odvrnil.
Pripeljala sva se do hiše, izstopil sem in se
napotil k svojemu avtomobilu.

»Pozabil si povrtnine,« je zaklical za menoj.
Vrnil sem se ponje. »Najlepša hvala,« sem
rekel.

»Ni za kaj,« mi je odvrnil.

Pogledal sem mu naravnost v oči in potem
rekel: »Kako lepo bi bilo. če bi padlo vsaj
malo dežja. To nam bi veliko pomenilo. Če
bi zdaj padel dež, bi bila koruza rešena.«
»Pridi še kdaj,« mi je rekel. »Lepo sva se
pogovorila.«

Tisto noč je potem deževalo po vsej dolini.
Vztrajen, težak dež je namočil zemljo in
koruza je bila rešena.

Tudi Ana je ozdravela.

Zdravnik, ki je končno prišel k Smithovim,
je rekel, da je preživela krizo in da bo
kmalu ozdravela. Več kot to, da gre za neko
virusno bolezen, ni vedel povedati.

Ne vem, ali sta Bert in Amy omenila Heatha
zdravniku, vendar se mi zdi, da nista. Kako
naj bi povedal zdravniku, da ti je sosed
ozdravil otroka? In lahko bi se tudi našel
kdo, ki bi hotel Heatha obdolžiti zaradi

TIM 8  • 76/77 381

opravljanja zdravniške prakse brez dovolje¬
nja, pa čeprav bi bilo to težko dokazati.
Kakorkoli je že bilo, o tem se je razvedelo
po dolini in bilo je veliko govorjenja. Sam
sem, na primer, slišal, da je bil Heath,
preden se je priselil sem, slaven zdravnik na
Dunaju. Vendar tega nisem verjel. Najbrž
celo tisti, ki so raznesli te govorice, niso
verjeli. A tako je pač v soseščini, kakršna
je naša.

Ta in pa druge zgodbe so še dober mesec
povzročale kar dosti vznemirjenja, potem pa
so se polegle in bilo je videti, da so Heatho-
vi postali pravi sosedje, da smo jih sprejeli
medse. Ženske iz doline so se z gospo
Heathovo pogovarjale v neskončnost, Heatha
pa smo na jesen vzeli s sabo na lov na ra-,
kune. Nekateri mladeniči iz doline so se za¬
čeli sukati okoli Heathove hčerke. Bilo je,
kot bi bili Heathovi stari naseljenci.

Kot sem bil že dejal, smo vedno imeli srečo
s sosedi. In kadar je vse v redu, teče čas
tako neopazno, da se ga ne zavedaš, in tako
je bilo zdaj v dolini.

Imeli smo dobre letine, vendar ni bil nihče
od nas pozoren na to. človek ni pozoren na
lepe čase, šele ko pridejo hudi, se spomni,
da je bilo nekdaj drugače.

Pred kakim letom sem ravno končeval jutra¬
nja opravila, ko se je pripeljal avto z new-

yorško registracijo in se ustavil pred vrt¬
nimi vrati. Bolj poredko vidimo avto, ki pride
od tako daleč, zato sem mislil, da je voznik
verjetno zašel in se je zdaj ustavil, da bi
povprašal za pot. Spredaj sta sedela voznik
in ženska, zadaj pa trije otroci in pes.
Ravno sem nesel mleko iz hleva, in ko je
mož izstopil, sem odložil vedri na tla in ga
počakal.

Bil je mlajši moški, olikan, videti je bil
tudi pameten. Povedal mi je, da se imenuje
Rickard, da je novinar iz New Yorka, da je
na počitnicah in da je mimogrede zavil v
dolino, da bi preveril nekatere podatke.

Bilo je prvič, kolikor se spominjam, da se
je kdo od časopisov zanimal za našo dolino,
in to sem mu tudi povedal. Rekel sem mu,
da se tu ni nikoli pripetilo nič takega in
da tudi mi nismo naredili česa takega, da bi
prišli v časopise.

»Ne gre za senzacijo,« mi je rekel Rickard,
»če imate to v mislih. Gre za statistiko. Pred
nekaj meseci sem namreč moral napisati
vrsto člankov o farmah, in da bi dobil po¬
datke, sem pregledal precej vladnih statistik.
Nič se mi v življenju še ni bolj upiralo.«
»In?« sem vprašal. Ravno dobro pa se nisem
počutil.

»Našel sem nekaj zanimivih reči o tej do¬
lini,« je nadaljeval. dalje prihodnjič

382  TIM 8 • 76/77

ZLOGOVNA KRIŽANKA

V posamezno polje križanke vpiši po en zlog
zahtevane besede, ki ima lahko eno, dve,
tri ali več črk.

VODORAVNO: 1. črta dotikalnica, 3. po veli¬
kosti tretja celina Zemlje, 5. zavarovana
omarica za shranjevanje denarja, 7. slavni
črnogorski vladika in pesnik (Petar Petrovič,
»Gorski venec«), 9- veda o gibanju izstrel¬
kov v zraku, 11. podrtija, mirna, 14. omejen,
neumen človek, 16. kontrolni zaslon za opa¬
zovanje slike pri televiziji, 18. najvažnejša
svinčena ruda, svinčev sijajnik, 19. organska
snov za barvanje.

NAVPIČNO: 1. črpanje goriva v rezervoar
vozila, 2. kos opreme v učilnici, na katerega
pišemo, 3. letopis, kronika, 4. priprava za
mazanje z oljem po kapljah, 6. zaboj iz le¬
senih letev (za sadje ali zelenjavo), 8. z
gostim grmovjem in drevjem porasel svet,
10. priprava, s katero sklenemo ali preki¬
nemo električni tokokrog, 11. komentar, po¬
jasnilo, 12. pomembna železova ruda, rjavi
železovec, 13. ljubkovalna oblika ženskega
imena Nana, 15. avion, 17. izdelovalec torb.

POSETNICA

KARL STENA

Kako se imenuje industrijski obrat, v kate¬
rem dela Karl?

Klin je obrnjena piramida. Rešuješ ga tako,
da vsaki prejšnji besedi odvzameš eno črko,
ostale pa premešaš in dobiš novo besedo.
Katero črko je treba vsakokrat odvzeti, mo¬
raš uganiti sam s pomočjo opisov za besede.
1. kemični element z 'izrazitimi polprevodni-
škimi lastnostmi (Ge), 2. obolenje z dolgo¬
trajnimi napadi glavobola, navadno na polo¬
vici glave (s tujko — hemikranija), 3. glavno
mesto kanadske province Saskatchevvan, 4.
največja reka v zahodni Afriki, ki se izliva
v Gvinejski zaliv (4160 km), 5. borišče bok¬
sarjev, 6. tuja kratica za tehniški naslov
inženir, 7. veznik, 8. kemični znak za dušik.

REBUS

TIM 8  • 76/77 3  83

Kako se imenuje objekt, ki daje električni
tok in o katerem se pogovarjata A. in R.?
(Pri iskanju rešitve, moraš eno črko —
katera je to, ugani sam — nadomestiti z
drugo, da boš dobil rešitev!)

RAREBUS

NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA. Vodoravno:
pentoda, orodjar, DT, tamar, etanol, ime, DP,
elemi, Rato, pol, lev, ataka, ŠJ, Ank, tečnost,
AA, RR, orlica, oko, tarok, nabla, led, 00, rd,
riba, dvojna (dioda), oro, SD, es, os, din, mio-
cen, Pag, rov, metal, AP, Adam, trioda, dalj,
Anvar.

BO — DA — DA — DOR — Fl — IK — ING

— JE — JIM — KA — KON — MECK —
MO — MY — NJE — OD — REC — RU

— SA — STO — SVO — ŠE — TAM — TAM

— VE — ZA — ZA — Zl

Iz zgornjih zlogov sestavi 11 besed, ki jih
zahtevajo spodnji opisi, in jih vpiši vodo¬
ravno v lik.

1. nauk o naravnih pojavih, ki ga delimo na
mehaniko, termiko, akustiko, elektrodinamiko
in optiko, 2. podiranje, 3. stoični filozof, 4.
odličen mladi brazilski šahovski velemoj¬
ster (Henrique), 5. zastor, 6. največja ujeda
v južno ameriškem gorovju Andi, 7. radij¬
ske emisije, 8. nasprotje sužnosti, 9. ljub¬
kovalna oblika ameriškega moškega imena
Jim, 10. črnec, 11. neuglašen gong.

Ob pravilni rešitvi sestavljajo zaporedoma
brane črke na poljih s krogci neko misel.

PREMEŠANE ČRKE S SPREMEMBO ČRKE

A.: LE DAR DRINE!
R.: TOK!

KRIŽANKA. Vodoravno: ruda, delo, eter, rtič, -s,
letva, -n, SG, sla, Rl, ena, -a, koc, Luna, Alva,
streha, egoist, apno, lira, Mia, -r, kos, PK, bok,
NF, -e, erbij, -a, rolo, Karl, etan, skat.

SKRITA ŠTEVILA: V besedah so skrita števila —
osem, sto, nič, dva, tri, ena, pet, tri, ena, nič.
Končna rešitev: korenjenje.

KOLESARJI: Kolesarji vozijo v naslednjem vrst¬
nem redu — Tatjana, Jože, Miro in Štefan.

ČRKE IZ ŠTEVILK: Enako vsoto številk (50) ima¬
ta črki R in T. Vseh črk je 5, torej 50 : 5 = 10,
deseta črka slovenske abecede je I, ki skupaj
s črkama R in T sestavlja številko TRI. Poseb¬
nost pa je ta, da te številke (3) ni med šte¬
vilkami, iz katerih so sestavljene črke.

ŠALJIVA KEMIJA: 1. klin je = nikelj, 2. R.: Bor
se = srebro, 3. dirja = radij.

IZLOČILNICA: Največkrat se ponove črke G
(šestkrat), U (šestkrat) in M (sedemkrat). Ko
vse te črke prečrtaš, ostane misel: Žaba brez
krakov, svet brez bedakov.

NAGRAJENCI IZ 7. ŠTEVILKE:

1. Gregor Hofferle, Rožna dolina c. 9, št. 19,
61000 Ljubljana

2. Slavko Purič, Postojnska 21, 61000 Ljubljana

3. Vinko Borovnik, Vodice 1, 61217 Vodice

384  TIM 8 • 76/77

nagradna slikovna križanka

Isaac Asimov:

419 str. 60,00 din ZVEZDE KOT PRAH

TIM -
Izdaja
• Ure

441 str. 60,00 din  Kralj,
vinšel

Robert Heinlein:  y orni

VRATA V POLETJE — NEPRIJETNI POKLIC  , R ° e

459 str. 60,00 din JONATHANA HOAGA 335 str. 130,00 din  pp 5i

Kočev

turna