—•¦< 173 >¦• —
Iz naše vasice
(Piše —o.)
.      III.
nJejte, jejte moj'ga bratea konjci, Zdaj pojdete na daleke pote, čez tri gore, gore so visoke, Da ne more ptiea preleteti; Čez tri vode, vode so globoke Da ne inore riba preplavati." (Belokranjska narodna pesen)
|šii, ali mislite, da nisem imel še uobenega konja? — Hehej, da dobira za vsakega izmej svojih konj le trideset goldinarjev, kolikor je dobil oni dan cigan Jožko od starega Švarskega za 6110 svojo staro in suhorebro kljuse, hehej bogat gospod bi bil zdaj" jaz bogat. Saj pa tudi moji konjieki še toliko niso bili vredni, kolikor je bilo vredno kljuse cigana Jožkota, zato je pa tudi moja mošnja še vedno suha in prazna. Toda znarn, da bi vže radi zvedeli kaj 0 mojih konjičkih. Nu precej vam povem!
Se sem jedva toliko vedel, da živim, ko mi je moja dobra mati prinesla iz sejma konjička, a ne saino konjieka, na njein je sedel prav možato tudi lesen inožic. Ker je imel v roki wkako palico, dejali so mi, da je to vojak" in to je bil prvi vojak, katerega sem jaz poznal. Suknjo je imel modro pobarvauo iu s prav nerodno roko so nm bile po prsih napravljene bele pike, ki so predstavijale gumbe, pod nosom, ali bolje pod očmi — ker nosa prav za prav niti irnel ni — črnile so se mu mustače, a v glavo je irael zabodeno majheno kokošje pero. Da, ali konjiček pod njim, konjiček je bil ,še le ponosen. 'Nog ni imel kakor drugi konji tenkili in okroglili. \w, bilo. so nm široke in ploske, da je bolj varno stal na malej dešfici, pod katero so bila Stiri kolesca, da se je lehko premikal. Bil je rudeče pobarvan, a posebno lepa in umetna mu je bila griva, katera je bila na-pravljeiia z belo barvo na precej okornem vratu. Nu pa še rse to ni nič; če pri-merimo vse to z onim, kar je imel-moj konjiček ondii, kjer imajo dnigi konji rep. Hm, ondii je bila prava pravcata lesena piščalka, na katero sem jaz žvižgal in piskal tako, da so kar nšesa bolela moje domače. To je bilo veselje, ko sem navezal konjička na nitko iu sva drdrala po sobi. Smijal sem se glasno in konji«>k se je tudi veselo držal, le vojak z beliin peresom, on se je držal nekako resnobno. kakor bi bil priraščen na sedlo. Toda skoraj je postala soba lnojemii konjičku . in meni pretesna; drugega dne napotila sva se vže v spremstvn drugih otrok na prostorno dvorišče, kjer je biio več prostora za drdranje. Bilo bi vse dobro. daje na dvorišču tako gladko kakor v sobi, ali kamenje zdrobi še celo pvavo kolo, kako Ii ne bi onih nežnih kolesec pri mojem konjičku. To je bi!o smeha, ko je poska-koval koiijiček po treh kolescih, potem po dveh. kasneje po jednem. a naposled eelo brez kolesa po ostrem kamenju. — Vidiš ga no, kako je i-il, kar ravno se ne more držati — kričali smo in tekli s konjičkom po dvorišču. — nPa podkove je-zgubil, treba bode h kovaču" — pristavljali srao zopet, a konjiček je bil vedno bolj zamazan in obtolfen in še eelo ponosni vojak n"a njem je zgnbil lepo pero m obe roki, dokler se ni naposled utrujen zrušil s kouja. Hiteli sino inu aa ponioč,
—~k 174 >~—
postavljali ga zopet na sedlo, ali nič vee mu se ui vrnila ona poprejšnja ujegova izurjenost v jahanji; vsakih pet korakov je padel na tla. Ej, ker ne znaš jezditi, pa pojdi rakom zvižgat, dejali smo in ga vrgli od sebe. Konjiček se je pa še nekoliko časa trudil po dvorišču, dokler ni tudi on dostal ter naposled obležal v blatu. Kaj ne, žalosten pogin mojega prvega konja!
Kraalu potem sera dobival drugačne konjičke, kateri so prav po ceni in rasto v vsakem grmu. Večkrat sern šel natnrež na izprehod s svojima dobrima rodi-teljema. Majhen, kakor sem bil, nisem mogel dolgo korakati ia skoraj sem se začel bolj kislo držati in jeeljati: »Mama, jaz sem truden!" — Dobra moja raati ine je hotela vže vzeti v svoje naročje, da-si sem bil za tak položaj veDder vže' malo prevelik, ali oče je dejal: ,,Pusti ga, pnsti, skoraj pojde dalje, urežem mu kouja." — In res sem bil jaz takoj zadovoljen, in skoraj sem zajahal lično leskovo palico in skakal ves pot z njo po prašnej cesti brez uajmanje težave. Odslej sem na naših izprehodih vselej jahal leskovo palico in nikdar nisem bi! trudeu.
Nu. pozneje sem dobil še drugačnega konja — prinesei rai ga je sv. Nikolaj. Bil je res nekako podoben pravemu konju in tudi zajezdil sem ga lehko, ker je bil dokaj velik in je imel licno sedelce. Eep je imel od konjske žime in ko sem ga včasih zanj povlekel, jel sem vže misliti, da imam res pravega konja. Samo to me je jezilo, da nisem raogel nikamor dalje, ko sem se na njern ujčkal. Postajal setn vedno večji in začel misliti vže na prarega konja, in oni, kateri je bil vedno le na jednem mestu, oni me ni več tako zanimal.
V našej vasiei ni ravno toliko konj, jedva pri vsakej desetej hiši ga imajo. Nu, tedaj so bili še boljši easi, zaslužil se je še na eesti kak novčič, pa so zato tudi imeli pri Kolari5evih dva konja. Hin, iz cesarskega hleva tista konja ravno nista bila in ne vem koliko sta veljala več od konja cigana Jožka, vender sta se dosti dobro viekla. Kolikokrat sem pač zavidal Kolaričevega Jaueza, ki ju je toliko-krat tako ponosno jezdil mimo naše hiše doli na Kolpo in da bi jedenkrat tudi jaz tako jahal, to je bila inoja najveeja želja. Saj vender Janez ni bil mnogo vefji od mene, pa vender sme jezditi, a jaz, jaz sera raoral vselej preslišati njegovo prijazno vabilo, da naj jezdim ž njim na Kolpo. Toda prišla je tudi moja ura! —
Oče je odpotoval za nekoliko dnij, a mati je itnela vedno toliko opravil v kuhinji, na polji in klek ga vedi še kje, a jaz, jaz sem dihal takrat mnogo sto-bodneje. Jeli potem pač čudno, da so mi se želje po jezdarenji še bolj unele. Težko sem pričakal jednega popoludne onega trenotka, da prijezdi Janez mimo naše hiše. Nisem čakal dolgo, da pride mimo in jaz mu zakličem:
nJanez, ali smem gori? Prinesem ti lepih podobic!"
nLe pojdi, le! Na sivca pojdi, malo muhastje, ali vender dobro se ga primi, pa ne moreš pasti."
Kdo je bil veselejši od mene. Janez je moral s konjema do zida, s katerira je obzidan naš vrt, a jaz na zid in z zida smuk — ne smuk, ampak nčrrrs" — slišalo se je, in jaz sein čutil, da so mi se hlače precej razširile. Vender kaj to — sedel sem na konju in jezdil ponosno poleg Janeza, da-si me je bodlo ostro hrbtišče raojega konja. —
Hitro sem se privadil na konji tako, da se mi je zdelo, da jezdiva prepočasi. Dregal in pognal je Janez konja.   a jaz za njim.   Moje kljnse ni hotelo prav nič
iz mesta, postal seni lnid in suval sem kolikor sem mogel s petama svojih škornjic          '
konja v njegova suha rebra. Prenašal je konjiček nekoliko easa potrpežljivo moje udarce, naposled bilo mn je pa menda vender prevee in začel je skakati, kakor da bi bil star tri leta, da-si bi ne hotel priseči, da jih ni imel še trideset. Na raojo nesreeo se je obrnila cesta nizdolu, a moj šarko je še vedno skaketal kakor za stavo. čim bolj midva nizdolu, tembolj jaz njemu na vrat, tako da sem tam na podnožji klanca vže prav na vratu jezdil in se hočeš nočeš zvrnil v jarek, v katerem je bilo še od posiednjega dežja obilo mokrote in blata. Konj je odhitel dalje, a jaz sem slišal tudi od spredaj glasen sraeh Kolaričevega Janeza, ki je dejal:
nDobro je, da je naehko!" — iu lovil je čilega konjiča.
A bilo je res raehko,  kajti če bi se bil pritisnil takrat ua kak  zid,  bila bi na njera  uaslikana cela  moja  poredna  oseba.   Hitel  sem domov in odkritosrčno           ¦
priznal materi \rso svojo pregreho.   Pokarala me je ljubeznjiva raati — in ko so           I
se hlače posušile, prišila je na nje precejšno zaplato. Vesel sem bil, da se je strar           1
tako  poravnala,  kajti če  bi bil  moj  dobri oče doma,  kdo ve,  če bi ne bil rabil           I
katerega izraej mojih nekdanjih konjev, ki v vsakem grrau rasto ter mi ž njim izprašil blato iz hlač in razposajenost iz gl.ave. Zaslužil bi bil izvestno.
A jezdil od tistih dob nisera nikoli več.