POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
&EDM I IT
K IH I Pk
Leto XIV. Štev. 185	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 U ° R A V E: 25-67 ln 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 TELEFON LJUBLJANA; 46-91	Maribor 17. in 18. avgusta 1940	NAROČNINA NA MESEC Preleman v uoravi ali do oošti M din. Dostavljen na dom 16 din. talina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI RACUNi U.40S	Cena din 1.— j
Grčija naj odstopi Epir in Krf
Italija In Nemčija zahtevata baje revizijo meje v korist Albanije — Obenem naj bi Grčija odstopila tudi Bolgariji del Tracije — Več novih napadov na grške ladje — Turčija bi v primeru spopada stopila na stran Grčije
ATENE, 17. avgusta. ZPV. Nemški poslanik v Atenah Je obiskal grškega zunanjega ministra in ostal z njim dali časa v razgovoru. Izdano ni bik) o tem nobeno uradno poročilo, vendar se zatrjuje, da je nemški poslanik izročil neke zahteve Italije in sploh osovinskifa s H. Grčija naj bi se najprej odrekla garancijam, ki jih je prejela od Anglije, in se priključila politiki osi. Mimo tega je nemški poslanik opozoril grškega zunanjega ministra, da se bo treba lotiti reševanja albanskega vprašanja. Italija zahteva, daodstopi Grčija Albaniji Epir in otok Krf. Kakor se nadalje zatrjuje, je nemški poslanik Interveniral tudi v zadevi zadovoljitve Bolgarije in nasvetoval Grčiji, naj se čimprej direktno sporazume z Bolgarijo glede bolgarskega izhoda na Egejsko morje. Bolgarija se ne bi mogla zadovoljiti samo s svobodnim pristaniščem v Dedeagaču ali z ozkim koridorjem do njega, ampak mora dobiti tudi del Tracije kot zaledje bodočega bolgarskega pristanišča ob Egejskem morju.
RAZPOLOŽENJE V GRČIJI
ATENE, 17. avgusta. Reuter. Po uradni odredbi grške vlade so prekinjene vse telefonske zveze med Grčijo in Italijo. Grška vojska je v stalnem alarmnem stanju. Dasi je torpediranje grške križarke »Helle« izzvalo v Grčiji splošno vznemirjenje, o kakem paničnem razpoloženju ni mogoče govoriti. Vladi se je z njenim mirnim in jasnim stališčem posrečilo ohraniti v državi mir in red, zato prevladuje splošno prepričanje, da sedanji spor z Italijo ne bo vodil do katastrofalnega razpleta.
ANKARA, 17. avgusta. Anatol. Agen, Napetost zaradi znanih bombardiranj in torpediranj grških vojnih in trgovinskih ladij v vsej Grčiji rapidno narašča. Grški ministrski predsednik Metaxas je sprejel zapovrstjo britanskega, nemškega in italijanskega poslanika. Italijanskega celo dvakrat. V Grčiji računajo s tem, da kriza lahko vsak trenutek doseže višek in pride do mednarodne konflagra-cije. Po poročilih iz Londona, so bili odrejeni s strani albanskih oblastev strogi varnostni ukrepi na le na meji Grčije, marveč tudi drugo4.
ATENE, 17. avgusta. Central News. Napetost zaradi torpediranja grške kri-žarke-minonoske »Helle« pri Timesu se je včeraj še povečala zaradi vesti o zračnem napadu na dva grška rušilca, ki sta plula na Timos radi odredbe grške vlade, da pripeljeta kot spremljevalni ln zaščitni ladij! grške b&žjepotnike domov. Bombardiranje obeh grških rušilcev pa ni povzročilo na njih posebne škode. Poseben odbor grške vojne mornarice zlasti zanima izvor in narodnost obeh izstreljenih torpedov, ki sta zgrešila cilj in ki ju je morje sedaj naplavilo na obalo.
V TURČIJI SODIJO PESIMISTIČNO
ANKARA, 17. avgusta. Ass. press. v Turčiji zasledujejo z veliko napetostjo razvoj odnošajev med Italijo in Grčijo. Splošno vlada prepričanje, da je sedanji spor mnogo resnejšega značaja, kakor hi se utegnilo na prvi pogled zdeti, zato mora biti Turčija budno na straži. Turčija v eventualni vojni med Grčijo in Italijo ne bi mogla ostati nevtralna. Gotovo Je, da bi se Grčija naslonila na Anglijo, a Turčija bi tudi izvršila svojo dolžnost.
GRŠKI POSLANIK PRI SEYDAMU
ANKARA, 17. avgusta. Reuter. Turški ministrski predsednik dr. Seydam je včeraj popoldne sprejel grškega poslanika, takoj na to pa vojnega in mornariškega ministra ter šefa generalnega štaba.
OBISKI VON PAPENA
ANKARA, 17. avgusta. Reuter. Nemški poslanik pri turški vladi von Papen je obiskal včeraj za pol ure turškega ministrskega predsednika in zun. ministra .Pri slednjem je bil von Papen celo gad eno uro.
ANGLEŠKI KOMENTARJI
ANKARA, 17. avgusta. Ana‘.olska Agen ciia. O priliki potopitve grške križarke
»Helle« se sprašujejo londonski listi, kakšen smisel naj bi imelo to torpediranje? Mornariški izvedenec »Daily Telegr.« piše, da gre za pripravo za naglo akcijo glede Grčije. V najboljšem primeru bi šlo za akcijo, odvrniti britansko pozornost od obrambe Egipta. »Times« pišejo, da gre ali pa poskus, ako doseči grško pripravljenost za odstopitev Epi ra in Krfa, ali pa samo za odvračanje pozornosti od afriških bojišč. Sploh je vprašanje, kako daleč bo šel pri tem poskus tveganja? V ostalem pa je bil Hoggla umorjen že pred desetimi meseci.
MADŽARSKA SODBA
BUDIMPEŠTA, 17. avgusta. ZPV. »Figgetlenseg« poroča iz Berlina, da stoji Nemčija v italijansko-grškem sporu popolnoma na strani Italije hi bo podpirala vse njene zahteve. O sporu razpravljajo tudi drugi madžarski listi in tako pravi n. pr. »Uj Magyarsag«: Dokler balkanske države ne upostavijo medsebojno ravnotežje in dokler teže s pomo-
čjo tujih sil po razširitvi svoje moči ne bo konca negotovosti na Balkanu. Ako Grčija pred letom ne bi bila sprejela angleških garancij in se na ta način odrekla popolni nevtralnosti, umor Dauta Hodggie ne bi bil rodil takih komplikacij, kakor jih je.
NOVI SKRIVNOSTNI NAPADI
ATENE, .17. avgusta. Ass. Press. Tu so se razširile vesti, da Je bil izvršen včeraj nov napad na grške bojne ladje. Dva grška rušilca, ki sta plula po potopitvi križarke »Helle« proti otoku Timo-su, sta bila napadena od neznanih leta!, ki so pričela metati na nju bombe, a Ju niso zadela. Dalje je bila baje napadena tudi neka trgovska ladja po neznanih letalih, a je prav tako srečno pobegnila nevarnosti, ne da bi bila zadeta
ŠE NADALJNJI NAPADI
LONDON, 17. avgusta. Reuter. Po pravkar prispelih vesteh je bilo še več grških vojnih ladij izpostavljenih bombnim napadom, grške trgovinske ladje pa So bile torpedirane od neznanih podmornic na oceanih. Tako so bombniki začeli bombardirati dva grška rušilca, ko sta Plula v smeri proti Tinosu na Egejskem morju. Zadeta sta bila na lahko le od drobcev. Britanska vlada Je poslala so-žalno brzojavko grški vladi o priliki torpediranja in Izgube grške križarke »He!-le«. Grški tisk piše zelo razburjeno o izgubi križarke in označuje ta čin kot prostaško piratstvo, ne omenja pa, kdo naj bi ga bil zakrivil. Ameriški listi o tem odkrito pišejo in tudi storilca imenoma
navajajo in pravijo, da je sedaj kot nova žrtev Grčija na vrsti. Nadalje Javljajo ameriški listi, da sta biH včeraj torpedirani in potopljeni nadaljnji dve grški trgovinski ladji na Atlantiku, ko sta pluli Iz Južne Amerike v Afriko. Eno grško trgovinsko ladjo so letala bombardirala včeraj v višini Krete. Neka vojna ladja je ustavila nadaljnjo grško trgovinsko ladjo v Egeju, zato je grška vlada izdala ponoči prepoved da ne sme nobena grška ladja več zapustiti pristanišč.
NAPAD NA ATLANTIKU
LONDON, 17. avgusta. Reuter. Po poročilih iz New Yorka sta bili včeraj od podmornic torpedirani dve grški trgovinski ladji: »Thetis« ta »Metilos«, ko sta pluli iz Južne Amerike proti Afriki. Pri tem je izgubilo na obeh ladjah življenje dvakrat po devet ljudi.
V ALBANIJI NI OBSEDNEGA STANJA
RIM, 17. avg. DNB. Z angleške strani se je zatrjevalo, da so nastali v Albaniji nemiri in da je bilo tam razglašeno obsedno stanje. Na italijanskem merodajnem mestu izjavljajo, da te vesti absolutno niso resnične in da v Albaniji tu«lf n! nobenega izrednega premikania Italijanskih čet.
GRŠKI MOSKOVSKI POSLANIK NA POTI V ATENE
CARIGRAD, 17. avgusta. Reuter. Grški poslanik v Moskvi je nenadoma odpotoval iz Moskve in na potu v Ankaro včeraj prispel v Carigrad.
Madžarske zahteve izročene Romanom
Prvi sestanek obeh delegacij v Turnu Severinu je trajal samo pol ure - Pogajanja se bodo nadaljevala v ponedeljek — Odločilni stadij pogajanj z Bolgari
BUKAREŠTA, 17. avgusta. ZPV. Vče- neta romunskega zunanjega ministrstva
raj sta se sestali v Turnu Severinu prvič madžarska in romunska delegacija za pogajanja o ureditvi spornih ozemeljskih vprašanj med Romunijo in Madžarsko. Sestanek je bil zelo kratek In je trajal komaj dobre pol ure. Pri tej priliki je madžarska delegacija preložila romunski madžarske zahteve po reviziji meje v Transilvaniji. Romunska delegacija je izjavila, da ne more o predlogih meritorno razpravljati, dokler ne preuči madžarskih zahtev romunska vlada sama.____________
Zaradi tega je romunska delegacija še te kora včerajšnjega dne odpotovala iz Turna Severina v Bukarešto, od koder se vrne v ponedeljek. Madžarska delegacija je ostala v Turnu Severinu, da počaka na vrnitev romunske delegacije. 0 vsebini madžarskih zahtev ni bilo mogoče izvedeti ničesar, kakor tudi ue o tem, ua kakšne koncesije je Romunija pripravljena. Iz zasebnega vira smo pa izvedeli, da so diference zelo velike. Po tem sodeč ni mogoče upati, da bi bil že kmalu dosežen kak uspeh. Pogajanja bodo trajala najbrže zelo dolgo, ni pd tudi izključeno, da se bodo končala brez uspeha,
TURN SEVERIN, 17. avgusta. ZPV. Pogajanja med Romunijo in Bolgarijo so naletela v zadnjih dneh na težko,Te, ker je Bolgarija na nasvet Sovjetske zveze razširila svoje teritorialne zahteve po Dobrudži. Vendar pričakujejo tako v bol garskih kakor v romunskih političnih krogih, da se bodo pogajanja kmalu nadaljevala in uspešno zaključila.
SOFIJA, 17. avgusta. DNB. Šef kabi-
je prispel včeraj z letalom v Sofijo in takoj stopil v stik z bolgarskimi političnimi krogi. Zatrjuje se, da je s tem problem Dobrudže stopil v odločilno fazo.
SOFIJA, 17. avgusta. BTA. Romunska vlada je predložila preko svojega poslanika v Sofiji, naj bi se konferenca mod delegati Romunije In delegati Bolgarije
pričela v pondeljek, dne 19. t. m. v Krajo vi.
BUKAREŠTA, 17. avgusta. DNB. »Cu-rentul« poroča, da se bodo pričela zaključna romunsko-bolgarska pogajanja v ponedeljek v Krajovi. Romunsko delegacijo bodo sestavljali bivši podtajnik zun. ministrstva Creceanu, opolnomočeni minister Crucescu in pomočnik zunanjega ministra Grigorescu.
Krvave demonstracije na Finskem
HELSINKI, 17. avgusta. Ass. Press. V zadnjih dneh so se razvile v Helsinkih in v drugih finskih mestih krvave politične demonstracije, katere potrjuje tudi uradna objava finske vlade, ki je bila včeraj izdana. Poročilo pravi med drugim, da so se v Obu spopadli demonstranti in redarji, ker je okoli 3 do 4 tisoč demonstrantov zahtevalo izpustitev aretiranih komu-
nistov. Pri spopadu je bilo ranjenih 23 oseb, med njimi 11 redarjev. Razmerje med Sovjetsko zvezo in Finsko se ni izboljšalo, ampak kvečjemu še poslabšalo. V Helsinkih se mudi sedaj tudi finski poslanik v Moskvi Paasi-kivi. Uradno naglašajo, da je na dopustu, v resnici pa je bil poklican, da poroča o razpoloženju SSSR nasproti Finski.
Angleški ultimat Egiptu ?
RIM, 17. avgusta. ZPV. »Messagero« poroča, da je angleški poslanik v Kahiri, Miles Lampson, stavil egiptovskemu kralju ultimativno zahtevo glede sodelovanja Egipta z Anglijo. V nasprotnem primeru Je zagrozil z odstranitvijo kralja? pristaši Maher paše, ki so proti podpori Angliji pridejo pred sodišče; prav tako pride pred vojno sodišče prejšnji šef generalnega štaba Azi2 El Masri, general Wavel pa bo postal guverner Egipta.
TORPEDIRANA ANGLEŠKA LADJA
NEW YORK, 17. avgusta. DNB. Ameriški radio poroča, da je bila angleška tovorna ladja »KIam!y« torpedirana zahodno od irske obale 'n se je potopila. Ladja je imela 6628 ton.
AMERIŠKI OPAZOVALCI V ANGLIJI
LONDON, 17. avgusta. Reuter. Včeraj so prispeli v London trije vojaški odposlanci USA, da študirajo potek nemških letalskih napadov. So to vice admiral Crossby, divizijski general Amen., ter brigadni general Strong,
Pogajanja med USA, Kanado in Anglijo
Sklenila se bo obrambna zveza za vso zahodno zemeljsko poloblo — Amerika dobi oporišča v angleških kolonijah in dominionih
WA$HINGTON, 17; avgusta. DNB. — Pred svojim odhodom k vojaškim vajam v državi Newyork, je izjavil prezident Roosevelt, da teko med Zedinjenimi državami Severne Amerike in Kanado pogajanja za ureditev skupne obrambe zahodne zemeljske polovice. Dalje je izjavil, da bo drevi prispe! predsednik kanadske vlade Makenzie King v Ottensburg, kjer se bo sestal z njim.
MOSKVA, 17. avgusta. Ta&s. Iz New Vorka poročajo: Tako ameriški kakor kanadski tisk se vedno bolj zavzema za sklenitev defenzivnega pakta med USA in Kanado. Vojaški dopisnik »New York HeraM Tribune«, major Eliotst, piše, da bo imela a m e riško -k a n adsk a obrambna zveza za cilj obrambo obojestranskih po-
iBERLIN, 17. avgusta. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče poročilo: Nemške vojaške sile so tudi danes nadaljevale s svojimi napadi na britanske pristaniške naprave, tovarne, industrijo, letališča hi balonske bara-že 15. avgusta ter v noči med 15. in 16. avgustom. Težko so bile poškodovaue pristaniške naprave v Portlandu, Scar-horou, BrindliitKtonu, letalske tovarne v Birmangahmu in Brou ter hanharji iu zavetišča na rajnih letališčih v južni, jugovzhodni in srednji Angliji kakor tudi pristanišče v Midi Rpughu. Na več krajih je prišlo letalskih spopadov. Pri teh spopadih je major Gallan zbil 20 sovražnih letal. V raznih britanskih pristaniščih so bile položene mine. Nočni napadi britanskih letal v zahodni Nemčiji niso povzročili večje škode. Včeraj je sovražnik izgubil najmanj 143 letal, in sicer 106 v letalskih spopadih, ostanek pa je bil uničen na tleh ali pa zaradi delovanja protiletalskega topništva. Poleg tega je bilo uničenih 21 sovražnih balonov. 32 nemških letal se ni vrnilo domov, od izginulih letlacev pa so jih nemške pomorske sile rešile 9 ter enega britanskega letalca. — Neka nemška podmornica je potopila dve britanski oboroženi trgovski ladij s tonažo 14.000 ton. Več nemških mino-Jovcev je zbilo štiri britanska letala tipa SpitHre, ki so leteli v skupini 10 letal ter so napadli nemške minolovce.
ODBIT NAPAD NA FRANCIJO
BERLIN, 17. avgusta. DNB. Na raznih jnestih severne francoske Obale so stopile včeraj v akcijo nemške obalne baterije. Njihova naloga je ščiti nemško oboroženo silo, ki se mudi v Franciji, v prvi vrsti pa vojna letališča. Včeraj so te baterije in protiletalske topniške for-nacHe nastopilep roti angleškim letalom, H so skušala čez Normandijo in Artoiso preleteti obalo v smeri Francije. Tako je Sil odbit napad neke skupine angleških bombnikov na letališče v severnozahod-n! Franciji. Odbile so ga protiletalske baterije. Angleži niso imeli niti časa vreči Bomb. Dva angleška bombnka sta bila ibita. Trem angleškim letalcem se je posrečilo rešiti se. Neki angleški opazovalni balon, ki se je najbrže odtrgal, je bil jfri Diepu1 sestreljen.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO
LONDON, 1>7. avgu. Reuter. Letalsko arirristrstvO) je davi izdalo sledeči uradni Uaniumiike: »Tekom včerajšnjega dne je bi to oocfi Anglijo sestreljenih jopet 81 nem. fldh fetati Lastne Izgube znašajo 18 letal. Od tega se je rešilo 10 pilotov. Vendar te iieutUte še niso dokončne. Včeraj do opol ilne: skoto ni bik) zračnih napadov, šele EmaJu; popoten e se je pojavila prva sovražila letalska formacija. Takoj so jo za. gfetia' v boj angleška lovska letala ter jo pognala nazaj.' Vendar so se nekatera so-' »ražna letala prebila in dospelackPjižhih luadotiskifi predmestij, zlasti do' T-iburyja Ria so pregnana.Kasoeje se je pojavila še večja formacija, kateri so v intervalih sle-vedno-J tteve tja do večera. Bombne
sesti na zahodni polobli. Ta zveza bo ščitila obe državi pred eventualnim vdorom iz Evrope. Najavlja se pa tudi že enaka obrambna zveza med USA in Avstralijo ter Novim Zelandom. Ta bo ščitila imenovane države pred Japonsko. Vsa ta kampanja v imenovanih listih je nastala kot posledica' povečanja nemških letalskih napadov na Anglijo. Glede Kanade je predlagal neki demokratski senator, naj bi se kratkamalo priključila panameriški uniji, da bi bil dosežen isti cilj. Pojavili pa so se tudi nekateri opo-zicionalni glasovi.
WASHINGTON, 17. avgusta. Reuter. Včeraj proti večeru je prezident USA Roosevelt uradno objavil, da se vrše med vladama USA in Veliko Britanijo razgo-
napade so doživele južni grofije: Kent, Surrey, Yorkshire, Oxfordshire in dr. V
različnih krajih so bile porušene hiše, ven dar je bila v vseh teh grofijah povzročena škoda majhna. Nekaj ljudi je bilo ubitih. Glavno pozornost so sovražna letala posvečala letališčem. Tudi ponoči je bilo nekaj sovražnih letalskih napadov, zlasti na Wales. Pri tem je bilo vrženih nekaj bomb na neko obalno mesto. Razrušena je bila vrsta hiš in precej ljudi je bilo ranjenih, nekateri smrtno. Prvič je bil včeraj bombardiran tudi London, namreč jugovzliodna predmestja. Zaradi tega je nemški radio sinoči triumfirajočc oznanil, da je središče Londona v plamenih in po, dobno. Davi je namesto lakih bombastičnih poročil nemško radio javil, da je včeraj zračno aktivnost znatno oviralo vreme.«
ANGLEŽI O NEMŠKIH IZGUBAH
LONDON, 17. avgusta Reuter. Včeraj je letalsko ministrstvo uradno objavilo, da je bilo predvčerajšnjim sestreljeno ne 144 nemških letal, marveč 169, dočim so znašale lastne izgube 31 letal, od česar se je rešilo 17 pilo-
RIM, 17. avgusta. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: V angleški Somaliji se v polni meri razvijajo naše ofenzivne operacije. Eno sovražno letalo je bik) v plamenih zbito. O priliki dveh sovražnih poletov nad letališči nad Kolboloja in Ma-sava je bila povzročena le neznatna škoda. Ubite so bile le štiri osebe, 12 pa jih je bilo ranjenih, in sicer nekaj Italijanov in nekaj domačinov. O priliki našega letalskega pohoda nad Nadir in Bajur sta biM zbiti dve sovražni letali. Eno sovražno letalo je bilo zbito v spopadu. — Naši bombniki so v spremstvu lovskih letal bombardirali letališče Halfara na Malti. Pri tej priliki so bombe na letališču povzročile požare. Eno sovražno lovsko letalo je poskušalo napasti naše oddelke, vendar pa se je takoj umaknilo. Zbito je bilo eno sovražno lovsko letalo, vsa na ša letala so se vrnila na svoja oporišča. V Severni Afriki so naša letala bombardirala železniško progo od Fuca-Marsa Matruch. Zjutraj rano so sovražna letala, ki so priletela čez Švico, letela nad severno Italijo in metala bombe, od katerih jih je več padlo na vas Nerate ter vas Olviate. Ubiti sta bili dve osebi, pet pa je bilo ranjenih. Gmotna škoda ni velika. Protiletalske baterije v Turinu so zbile'eno sovražno letalo. Letalo je padlo v bližini Cersole na tla. V letalu je bilo pet mož. Nekaj se jh je ubilo, nekaj pa je bilo ujetih.
LONDON, 17. avgusta. Reuter. Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo, da so prejšnjo noč letala-RAF bombardirala ponov-
vori o odsitopitvi angleških posesti v uporabo USA v svrlio zgraditve pomorskih in letalskih oporišč. S kanadsko vlado se vrše podobni razgovori glede skupnega obrambnega nastopa na zahodni pol obli. Razgovori z angleško vlado imajo za cilj, utrditi cono okoli Panamskega prekopa. Izrecno se poudarja, da v teh razgovorih ni bilo načeto vprašanje od-stopitve ameriških rušilcev Angliji.
LONDON, 17. avgusta. Reuter. Britanska vlada je včeraj opoldne uradno objavila, da je Vefika Britanija pripravljena odstopiti v uporabo USA svoje posesti na zahodni polobli, da bi USA na njih zgradile letalska m pomorska oporišča. Zanika pa, da bi šlo za kako zamenjavo otočja za ameriške rušilce.
tov. Nemci so predvčerajšnjim izgubili 600 letalcev, Angleži pa 17. Sestreljena je bila torej ena šestina sovražnih letal.
ANGLEŠKI NOČNI NAPADI
LONDON, 17. avgusta. Reuter. Letalsko minisrtstvo je sinoči objavilo, da so letala RAF uspešno bombardirala Dortmund, kjer je bol vrženih na važno mu-nicijsko tovarno 17 ton visoko eksplozivnih bomb, Emmerich v Porenju, Dust in Ham, kjer so bila zlasti povzročena velika razdejanja na industrijskih napravah. Nadalje so bila uspešno bombardirana letališča v Nemčiji in Franciji.
DOSLEJ 40.000 TON BOMB
LONDON, 17. avgusta. Reuter. Zaradi letalskih napadov na Porenje je prispelo od tam v Pariz 45.000 preseljencev. še večje število ljudi je bilo preseljenih v severnovzhodno Francijo. Letalsko ministrstvo je objavilo, da je bilo od 10. maja doslej v Nemčiji in zasedenih ozemljih bombardiranih po letalih RAF 300 krajev. Na vse te kraje je bilo vrženih 40.000 ton bomb. V poštev prihajajoča področja pa se vedno bolj razširjajo.
no tovarne Fiat v Turinu in tovarne Ca-proni v Milanu. Pri tem so se ugotovile težke poškodbe bombnega napada pred dnevi in so z novim bombardiranjem bistveno pridodala udarce že povzročeni škodi. Bombardirane so bile tudi ladjedelnice v Genovi.
ADEN, 17. avgusta. Reuter. Letala RAF so uspešno bombardirala abesinska letališča v Adadlehu, Džigi-Džigi in Dessieu. Pri vrnitvi so sestrelila italijanski bombnik nad Rdečim morjem. Vsa letala so se vrnila.
KAH1RA, 17. avgusta. Reuter. Prejšnjo noč so letala RAF bombardirala in s stroj nicami obsipavala italijanske kolone v britski Somaliji. Nadalje so bambardirala letališče v Makaki. Francoska letala so izvršila izvidniške polete ter s strojnicami streljala na transport italijanskih kamionov. Težko poškodovana je bila letalska baza Bomba v Libiji, kjer je bilo poškodovanih več letal in zažganih več bencinskih rezervoarjev. Pri sovražnih napadih na Malto in Aleksandrijo je 'bila povzročena neznatna škoda.
BERBERA, 18. avgusta. Reuter. Brionske čete, ki so se , morale pred talijansko 'premočjo umakniti ria nove položaje, so tu včeraj uspešno odbile italijanski napad. Na egiptski meji je vse mirno.
KOMEMORACIJA ZA POK. DR. LJUDE-VITOM PIVKOM
ki bi bil na današnji dan doživel svoj 60. rojstni dan, bo danes popoldne ob 16. uri ..na grobu na pobreškem pokopališču,
Vojaške priprav® v Španiji
CURIH, 17. avgusta. »Neue Ziircher Zeitung« poroča, da javlja dopisnik »Times« iz Gibraltarja, da so Španci izkrcali v Cev ti 16.000 mož s topovi in oklep nimi vozili. Od tam odstranjujejo tudi ženske in otroke. Istočasno se širijo vesti, da bo Španija napovedala Angliji vojno. Španci tudi branijo angleškim državljanom odpotovanje iz mednarodna cone v Tangerju. Mogoče je, da vesti o vojni napovedi širi osovinska propaganda, toda vojaški ukrepi Španije so dejstvo.
Zbiranje Japoncev pred Indokino
ŠANGHAJ, 17. avgusta. Reuter. Kakor poročajo, je bila izvršena kon* cenlracija japonskih čet v pokrajini Cenankuana. Ta pokrajina leži tik na meji Indokine. Dalje poročajo p zbiranju velikega števila japonskih vojnih ladij v bližini Indokine.
IZKRCANJE V ANGLIJI 1. SEPTEMBRA?
LONDON, 17. avg. Reuter. Po poročilih iz tujine baje prišepetevajo v Nemčiji, da bo izvedeno izkrcanje v Angliji 1. septem bra na obletnico včora v Poljsko.
NAPETOST ITALIJA - ŠVICA
RIM, 17. avgusta. Central Ne\vs. Od-nošaji med Italijo in Švico se naglo slabšajo zaradi dejstva ,da so anglešk letala o priliki napadov na severnoitalijanska mesta sedaj že dvakrat v kratkem razdobju 72 ur preletela Švico. Fašistični listi odkrito pišejo, da bo Italija prisiljena razpostaviti protiletalske topove po švicarskem ozemlju, da sc obranijo severno italijanska mesta.
SOVJETI PRAVIJO, DA SE USA PRI* PRAVLJA NA VOJNO
MOSKVA, 17. avgusta. Central News. »Komsomolskaja Pravda« ostro napada USA, češ, da se z vso naglioo pripravljajo, da stopijo v vojno. Ameriški ogromni obroževalni program je dokaz, da se UAS pripravljajo na spopad z Nemilo in Japonsko.
SOVJETSKA SODBA
LONDON, 17. avgusta. Reuter. Moskovska »Izvestja« pišejo, da ima Vel. Bri-> tanija s svojo mornarico še vedno nadzorstvo nad Sredozemljem trdno v svojih rokah. Pravtako tudi nad Bližnjim vzhodom, vkljub zlomu Francije, Tudi če bi Brit. Somalijo Anglija izgubila, ne bi to na stvari ničesar izpremenilo: Važen je le Egipt. Tam pa ima Anglija močne sile* Kočni izid pa ne bo padel na afriških* marve. na evropskih bojiščih.
MEDNARODNI URAD DELA SE PRESELI
MONTREAL, 17. avgusta. Reuter. Tukajšnja univerza je povabila mednarodni urad dela v Ženevi, naj se za časa. trajanj a vojne preseli v Montreal, kar je urad sprejel.
JAPONCI NISO ZADOVOLJNI
TOKIO, 17. avgusta. DNB. Japonski politični krogi niso zadovoljni s sedanjo kompromisno rešitvijo vprašanja tujih koncesij v Šanghaju. Oni podčrtujejo, da je treba rešiti vprašanje koncesij popolnoma v duhu ja« ponskih zahtev, ker gre pri tem za varnost japonske vojske.
ZAJETE ŠPANSKE LADJE
MADRID, 17. avgusta. DNB. španski petrolejski parnik ,,Rampero‘’ in dva španska trgovska parnika so bili v petek ustavljeni po angleških blokad-* nih ladjah in prisiljeni odpluti v Gibraltar, od koder še niso bili izpu» ščeni.
NOVA AMERIŠKA TOVARNA ZA TANKE
\VASHlNGTON, 17. avg. Reuter. Avtomobilske tovarne Chrysler so začele graditi s stroškom 5 milijonov,dolarjev novo tovarno za tanke. Prvo naročilo se glasi na tisoč tankov po 25 ton, za 8 in pol milijona funtov.
BORZA. Curih, 17. avg. Devize: Pariz 9.07K’, London 17.70, Newyork 439, Milan 22.17V2, Madrid 40, Berlin 175.40.
Mariborska napoved; Deloma oblačno in stanovitno vreme. Včeraj je bila maksimalna toplota 20, danes minimalna 10.8, opoldne pa 18.5. Višina padavin od včeraj in sinoči 8 mm;
Še vedno srdite letalske bitke
Nemci poročaja, da so zbili 146 angleških letal, Angleži pa poročajo o nemški izgubi 71 letal — Doslej so zmetali Angleži na Nemčijo 40.000 ton bomb
Boji med Italijani in Angleži
Italijansko poročilo o uspehih v Afriki — Angleška letala
znova nad severno Italijo
V Mariboru 'dne 17. VIII,
»V e č e r n! K«
Stran 3.
Vloga vaške polinteligence na deželi
Zadnja leta se vedno pogosteje govori in piše o slovenski vasi in njenem prebivalstvu. Ni še dolgo tega, ko je bila vas osamljena, malo upoštevana in zapostavljena. Za vaško življenje so se zanimali le pOedinci in še ti največkrat iz nagibov, ki so jim obetali osebne koristi. Odkritosrčnih in iskrenih prijateljev je imela slovenska vas v preteklosti malo, še manj pa je bilo oniih, ki bi se brigali za njene interese.
Slovenska vas tudi daje že od nekdaj narodu veliko število intelektualcev, med njimi velike može, katerih imena so znana preko naših narodnih in državnih meja. Toda tudi ta prava šolana inteligenca je v svoji odrasli dobi največkrat pozabila na svoj rojstni kraj, njegove navade in običaje.
Zato je razumljivo, da vaško prebivalstvo nikjer ni imelo prave zaslombe in je bilo prepuščeno omalovaževanju in izkoriščanju tujca in lastnega tako zva-nega »boljšega« človeka.
Šele povojna doba je nekoliko pre-okrenila tok vaškemu življenju. Preprost človek je vedno bolj in bolj spoznaval lastno vrednost v človeški družbi, zato se je pričel izobraževati, si utirati pot in se usposabljati za vse naloge življenja. Ta preobrazba se sicer vrši počasi, ker
Slovenci!
V Srcu Slovenije, v beli Ljubljani, smo postavili veličasten likovni spomenik našemu Viteškemu kralju Aleksandru 1. Zedinitelju.
Vlit v bron stoji na granitu mogočni lik Njega, ki je vzrasel iz naše jugoslovanske jemlje, jo brezmejno ljubil in prelil za njo svojo kri.
V petek 6. septembra, ko prestopi naš mladi kralj Peter II. prag leta svoje polnoletnosti, bomo Slovenci in z nami v duhu krepko združeni vsi Jugoslovani svečano odkrili spomenik Njegovemu Velikemu očetu. Kakor je kraljev lik iz brona vlit in postavljen na gra nit, tako naj bodo naša srca prekaljena v ljubezni do Jugoslavije, tako bodi trdna naša odločnost braniti našo rodno grudo do zadnje kaplje_ krvi. Sredi Ljubljane stoječi spomenik našemu nesmrtnemu kralju Mučeniku bodi kakor v našem srcu postavljen simbol večno živega spomina Nanj, ki nam je bil in ostane najsvetlejši vzor in najvišji ideal. A kdaj so nam bili svetli vzori in visoki ideali tako potrebni kakor so nam v teh burnih časih? Zgrnimo se okrog tega simbola, strnimo krepko svoje vrste, pripravljeni vedno doprinesti tudi najtežje žrtve za našo, z Njegovo krvjo posvečeno skupno domovino Ju goslavijo.
Slovenci! Prihitite na rojstni dan Nj. Vel. Kralja Petra II. v Ljubljano, da združeni okrog veličastnega lika njegovega nepozabnega očeta proslavimo ta radostni praznik in obnovimo prisego, da bomo verno izpolnjevali najsvetejšo oporoko našega blagopo-kojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja: Čuvajte Jugoslavijo!
Neobhodno potrebno je, da je vsa slovesnost svečanega odkritja spomenika Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja tudi skrbno pripravljena. Le tako bo dan primeren okvir temu zgodovinskemu dogodku, kateremu bo hotel vsakdo prisostvovati. To se da doseči edinole po čvrsti organizaciji in strogi disciplini.
Ves program za svečano odkritje je sestavil delovni odbor in bo v kratkem objavljen. iTudi je upošteval odbor željo vseh neštetih darovalcev širom dežele, da bi se jim omogočilo prisostvovati tej slovesnosti in je zaprosil ministrstvo prometa, da odobri udeležencem odkritja 75%-no vozno olajšavo. Podrobnosti bodo po odobritvi objavljene v dnevnem časopisju.
Za pripravo slavnostnega prostora in razporeditve posameznih skupin pa potrebuje odbor že predhodno izvestne podatke od vseh korporacij in ustanov, zavodov, organizacij in društev, ki se nameravajo udeležiti odkritja. Ker je nemogoče, da bi odbor s posebno okrožnico pozval vsako posamezno društvo itd., objavlja ta splošni poziv s prošnjo, da se odboru (Ljubljana, Kongresni trg 1/11. nadstr., telefon 33-60) sporoči do 18. VIII. t. 1. načelno odločitev po teh točkah:
1. ali bo udeležba po deputaciji ali korporativna;
2. v kroju - v narodni noši - z zastavo - z
godbo;
3. se namerava položiti venec in
4. bi se udeležilo tudi večerne baklade dne 5 jx.
Podrobne podatke, osobito točno število udeležencev pa potrebuje odbor najkasneje do 25. Vlit., da bo mogoče izvesti točno razvrstitev in odreditev prostora.
Storjeni so tudi potrebni koraki, da bo mogla prisostvovati mladina skupno z učiteljskimi zbori Tozadevna navodila bodo dobili zavodi neposredno.
Radi kratkega roka ne odlašajte s prija-• vami!
Delovni odbor Odbora za postavitev spomenika Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja.
Vladimir Kreft
zadeva na velike ovire, vendar kaže že neke uspehe.
Pri delu za preobrazbo vasi je zadnja leta začel intenzivno pomagati tudi del akademske mladine in sploh vsi oni, ki čutijo in razumejo utrip srca slovenske vasi. Ta pomoč šolancev bo gotovo pripomogla, da bo preobrazba slovenske vasi dovršena prej, kakor če bi jo vršilo preprosto vaško ljudstvo samo.
Delo na deželi ima tudi ovire. V eno teh spada sicer majhni, vendar za enkrat še pomemben del vaškega ljudstva, vaška polinteligenca. Odveč bi bilo imenovati vse one, ki v ta krog spadajo: vas jih dobro pozna po njihovem načinu življenja, posebnih navadah in običajih. Življenje vaškega polizobraženstva je v veliki večini udobno; razni njihovi kralji na Betajnovi so že pred deset ali celo stoletji preskrbeli svojim sinovom in hčerkam, vnukom in pravnukom premoženje, ki dovoljuje brezskrbno življenje.
Ta polinteligenca hoče in jih tudi mnogokrat ima, posebne privilegije pred drugimi vaščani S preprostim vaščanom sicer občuje, vendar to v glavnem zato, ker ji tako občevanje navadno prinaša dohodke.
Danes, ko živimo v izredno težkih časih, ki zahtevajo od nas vseh žrtev, preudarnosti in mirnih živcev, je zopet vaško polizobraženstvo ono, ki teh časov noče razumeti. Nasprotno, ono misli, da je zopet prišel čas, ko se lahko mnogo zasluži. Zato špekulira, navija cene in izkorišča ob vsaki priliki. Imenovana plast ljudstva je tudi ona, ki ve
največ povedati: njena usta so polna novic in senzacij, ki potem po nepotrebnem ljudstvo razburjajo in ga spravljajo iz ravnotežja. Njeno delo se vidi povsod: po gostilnah, trgovinah, na sejmih, ob izletih »med ljudstvo«, sploh povsod, kjer prihaja v, drugače sicer nezaželeni stik z vaščani.
Njen zadnji in največji greh pa je, da večina te vaške polinteligence ni narodno zavedna. Služi in bo služila interesom, ki z narodom nimajo nič skupnega. Pri svojem delu med ljudstvom sicer uporablja materin jezik, toda med seboj in deloma tudi drugače se poslužuje jezika, ki je mnogokrat spakedran, znak, da ga ni dovolj priučena.
S pogleda ideje vaške skupnosti je opisana vaška dražba ona, ki je največji sovražnik njene realizacije. Ta družba tudi s pomočjo svojih dobrih zvez po trgih in mestih stalno preprečuje, da bi se duhovna skupnost vasi sploh izvršila.
Grehi vaške polinteligence v preteklosti in tudi v sedanjosti so veliki in neodpustljivi. Zato je v tem oziru treba izvesti radikalno operacijo, ki bo onemogočila enkrat za vselej njeno delo, katero ni in ne more 'biti ne v interesu naroda in tudi ne v interesu narodne države.
Preprosto ljudstvo na vasi to delo že postopoma onemogočuje; čaka še samo na intenzivnejšo pomoč vseh ostalih, bodisi da so to akademska mladina, šolana inteligenca na vasi ali izven nje, sploli na vse, ki hočejo aktivizacijo pravega vaščana v našem javnem življenju.
Delovni tabor slovenskih
akademičark v Prekmurju
Zaključen je enomesečni delovni tabor ,„Doma visokošolk" iz Ljubljane v prekmurski vasi Lipovci. Udeležilo se ga je 20 udeleženk .nekatere samo za krajšo dobo, tako da je bilo v taboru stalno najmanj 10 deklet. Prekmurska vas jim je bila doslej popolnoma tuja. Večina jih sploh še ni bila v Prekmurju. Vendar so se v enem mesecu seznanile z mnogimi perečimi. problemi prekmurske vasi in tudi z raznimi pojavi, ki zavirajo njeno rast in napredek. Izbrale so najboljšo metodo: pomagati pri delu in se pri skupnem trudu seznaniti z ljudmi in njihovimi težavami. Pomagale so pri mlačvi, ki je bila v tem času glavni posel vaščanov. Organizirale so otroški vrtec, da bi razbremenilne kmečke matere med delom na polju. Skrbele so stalno za dojenčka siromašne
gluhe matere, popolnoma so oblekle 8 letnega gluhonemega otroka in zaprosile za njegov sprejem v gluhonemnico. Skušale so organizirati tudi predavanja o higieni, negi dojenčkov, pravno posvetovalnico itd. vendar so imele radi splošnih prilik samo predavanje o nalezljivih boleznih in o jetiki (ga. Ema Kraigherjeva) in in kratko razlago k poučnemu filmu, ki so ga prinesle s seboj. Imele so dobro organiziran in uspel gospodinjski tečaj. Nudile so tudi 30 prvih pomoči vaščanom in drugim ponesrečencem. Lipovci so doživeli letos 3 primicije in vse na eno nedeljo. Dekleta so pomagala vaščanom tudi tu, štiri dni so pletla vence za proslavo novih maš, katerih so se tudi udeležile. Naredile so nekaj izletov po Prekmurju. Pripravljena otroška akademija je
34. ZAGREBACKI ZBOR
31. VIII. DO
Z
O
O
06
<
m
z
9.	IX. 1940
N?
go
S %
Z Z
M < m m
m -
Z s
Na železnicah brezplačen povratek. Na jadranskih parobrodih velja višji razred za ceno nižjega Na aeroplanih 10»/o-ni popust od
26.	VIII. do 14. IX. 1940.
morala odpasti.
Ce danes primerjajo rezultate svojega bivanja v prekmurski vasi, mogoče niso taki, kot so one v svojem idealizmu pričakovale. Vendar so prav zato d-osegjo veliko — spoznale so vaško stvarnost in sile, ki pospešujejo ali zavirajo njen razvoj. Spoznali pa so tudi preprosti prekmurski vaščani, da med študirajočimi mestnimi dekleti doraščajo danes tudi taka, ki ne mislijo samo na šminko, puder _ in, zabave, temveč se ne sramujejo prijeti skupno z njimi za lesene vile.
Da je Prekmurju danes potrebno mnogo takih taborov ne more zanikati nihčej, ki želi, da bi Prekmurje napredovalo v slovenski skupnosti, ne pa bilo pozabljeno in izpostavljeno brez vsake podpore. In vendar so se našli tudi tu sicer malošte^
— Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled zapftja očisti ena do dve čaši naravne „l'ranz-Josefove“ grenke vode prebavne organe. „Franz-Josefovo“ vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
vilni pokvarjenci, ki so skušali to delo motiti in blatiti. To celo taki, ki so se v nezgodi zatekli v tabor po pomoč ter jo tudi prejeli. Pri tem bi se lahko razpisali o kamnih, ki so leteli skozi okna, o milu v šolskem vodnjaku, o poskusih fizičnega napada na dekleta, s katerim je grozil celo izobraženec"! Vendar je ljudstvo spoznalo resnico. Dekleta so prejela nekaj prisrčnih dokazov naklonjenosti in razumevanje tako pri vaščanih samih in tudi pri vodstvu občine. Gotovo se bodo vedno spominjala na jabolka, ki so jih naskrivaj polagale prijateljske * roke na šolska okna ali ono pismo, ki kaže, kako „korespondirajo prekmurski vaški fantje; ,JMolim V* s Gospodične. Kako kaj spa-vate. Čise vam nič ne senje_ od fantov, Tu sam vam natekel par jabolk čivijj hočete jedsti te pišite nazaj zvečer. Adi-jo lahko noč“.
Ob otvoritvi pošte »Pohorje"
V nedeljo je bila istočasno z avto cesto do Sv. Areha otvorjena tudi nova pošta pri Poštarskem domu pod Mariborsko kočo. Uradni naziv tega poštnega urada je »Pohorje*. Oba, cesta in poštni urad, sta zelo velike važnosti za okoliške posestnike in tujski promet, ki se je pričel tako lepo razvijati na našem vzhodnem Pohorju.
Pri otvoritvi novega poštnega urada je bila le mala domača proslava. Poleg uradnih zastopnikov državnih poštnih ustanov so bili navzoči tudi številni poštni uradniki kot gostje in letoviščarji svojega doma, člani sosednjega Pohorskega doma in zastopnika Tujskoprometne zveze ta mariborske podružnice SPD. Pogrešalo pa se je okoliško prebivalstvo in zastopnik občine, ki so bili vsi bolj zaposleni pri otvoritvi ceste.
Morda ne bo napak, ako se ob tej priliki ozremo malo nazaj v pretekle razmere v tem delu Pohorja. Kako je prihajala do sedaj pošta v te kraje iz doline?
Redne dostave sploh ni bilo! Od poštnega urada v Hočah je vsak drugi dan prinesel pismonoša pošto do trgovine Lebej na Reki pod vznožjem Pohorja, kjer so jo kmetje ali njih sosedje prevzeli. Saj enkrat na teden se je gotovo eden ali drugi zglasil v tej trgovini. Isto je veljalo tudi za Mariborsko kočo in kasneje za Pohorski dom. Slednja sta bila toliko na boljšem, da so njihovi člani ali znani izletniki prevzemali pisma in časopise pri
Lebeju ali kar na pošti. Ta neredna dostava je še nekam zadoščala v dobi izven sezone, ko še ni bilo gostov, pa vendar bo vedel povedati tak slučajni pismonoša mnogo o veselju, s katerim so ga sprejeli prvi ali zadnji gostje v koči.
V glavni sezoni se je dostava v toliko zboljšala, da so bili oskrbniki radi nadlegovanja gostov prisiljeni pošiljata svoje ljudi vsak dan ali vsaj večkrat tedensko po pošto v Hoče — 2 uri peš hoje tja in 3 nazaj! In večinoma vsaka postojanka svojega, ker ni moglo priti do sporazuma za skupno delo. Ob nedeljah pa ni bilo časa za pot na pošto. Tu je v zadnjih letih zelo pomagal popularni gospod Moravec, ki je skrbel velikodušno za skoraj redno nedeljsko dostavo pošte — z avtom seveda. Vse pa za boglonaj!
Vsi ti pismonoši so prinašali istočasno tudi pošto za najbližje vile in kmete. In koliko je bilo neprilik z odnosom pošte v dolino, o tem vedo marsikatero britko oskrbniki naših koč. Vsako pismo naj bi se takoj odneslo na poštni urad.
In predno je prišla brzojavka na vrh Pohorja? Navadno kar z »redno« pošto. Nič čudnega torej, ako so nekoč pozivali nekega gosta po radiu, da naj se radi obolelosti domačih takoj vrne domov. In res, ta obvestitev je bila dobra!
Še na slabšem je bil v teh ozirih Bol-fenk, ki je dobival pošto preko Limbuša, a se je radi večkratnih zvez posluževal zadnje čase že pošte v Hočah. Le malo boljše so bile poštne razmere pri Ruški koči, ki je imela vsaj 2-krat tedensko uradno dostavo.
Ko se je Mariborski koči in Pohorske-
mu domu pridružil še Poštarski dom, je bila lani po zaslugi poštnih uradnikov vendar vpeljana za te tujskoprometne postojanke in bližnje zasebne vile ter kmetije vsakodnevna redna uiradna dostava pošte po pismonoši iz Hoč. Kaka ugodnost je bila to za oskrbnike in letoviščarje, si lahko predstavlja oni, ki tako okrog poldanske ure ni čul okrog koče in domov nič drugega, kakor vprašanja, če je že bal tu pismonoša. In na odgovore je moral kar počakati.
Že bolj komplicirano je Mo vprašanje dostave denarja. Praviloma bi motal iti vsak gost osebno na poštni urad po denar — 3 ure peš hoje tja in 4 nazj, ker v 3 do 4 urah opravi to pot le mlad domačin. Uvidevna poštna uprava je v ten oziru le pripoznala nekaj olajšav, da so lahko odpadli taki nepotrebni »izpreho-di«.
In vsem tem neprilikam je sedaj z otvo ritvijo pošte »Pohorje« pri Poštarskem domu konec. Pisma, časopisi in denar bodo redno prihajali in odhajali! Letoviščar in kmet bosta bolje vezana z ostalim svetom.
Ko bo zgrajen še telefon, kar upamo, da bo res še letos, bodo mogoče tudi kombinirane brzojavke in telefonski razgovori. Res, našemu Pohorju se obetajo še lepi časi. Kar želimo mu najlepši razvoj v gospodarskem in tujskoprometnern oziru!
Kdor je poznal in doživel opisane dosedanje razmere na Pohorju v preteklih 20 letih, zna zelo dobro ceniti novi poštni uirad in bo skupno z oskrbniki, kmeti in letoviščarji hvaležen naši poštni direkciji, da je uvidela potrebo poštnega urada in pokrenila vse potrebno za njega otvoritev. Hvala ii!
Viničarji, mali uradniki in poduradniki
inž. Josip Teržan / Nekoliko odgovora dr. Rosini gSede viničarskega vprašanja
Razpravo »Slovenještajersko kmetijstvo« v »Večerniku« 3. avgusta t. 1. nisem napisal po lastni potrebi. Uredništvo » Večerni ka« je izrazilo željo, da napišem za posebno številko »Večernika« kratek pregled slovenještaierskega kmetijstva z vidika aktualnih agrarnopolitič-uih, n a rodu oob r ambn i h, socialnih in kulturnih potreb današnjega časa :n z ozirom na potrebe reorganizacije, da se pojača rnočan temelj naše narodne suverene države Jugoslavije. To sem skušal storiti po svojih močeh, kolikor je pač v kratki časopisni razpravi mogoče. Da sem se moral dotakniti tudi viničarskega vprašanja, je samoobsebi umevno, ker je to ena najbolj bolečih točk našega narodnega gospodarstva.
Moj članek je imel uspeh. Naša javnost je lahko čitala v »Večerniku« dne
10.	avgusta t. L, da so viničarji še vedno v znosnem gospodarskem in socialnem položaju, da pa so mali uradniki m poduradniki, v relaciji pač z viničarji, na slabšem. Viničarska rodbina sprejme po tem preračunu, s štirimi delovnimi močmi, mesečno dohodkov okoli 160G do 1700 dinarjev, preračunano prejemke v naturi. Čudno je pri tem položaju samo eno! Zakaj je ideal vsakega kmetskega sina, malega bajtarja ali dobrega kmeta, delavca, viničarja, postati uradnik, pa bodi še tako majhen uradnik?
Problem še ni rešen 's konstatacijo, da gre temu slabše kot onemu. Ekonomska politika današnjega časa išče pota in načina poboljšati socialni in kulturni položaj vsem onim, ki se nahajajo, ne po lastni krivdi, v podpovprečnem življenjskem standardu. Pri tem nisem iskal vzorov drugod, niti mislil na agrarno reformo v Estonj.ii in Litvi, ker smatram, da se agrarnopolitična vprašanja naroda ne sme enostavno Istovetiti z agrarno-palitičnimi vprašanji drugega naroda in kopirati reforme, ki so jih drugi narodi izvršili. Takšna vprašanja mora vsak narod sam rešavatl na podlagi študija lokalnih in krajevnih razmer, če se hoče prinesti z novimi ukrepi res blagor in srečo.
V svoji razpravi sem skušal biti objektiven, brez osebnih in strankarsko političnih primesi. Svoje osebno razpoloženje do določenih vprašanj nisem nikjer stavljal v ospredje, ker smatram, da je nemogoče govoriti o agrarno političnih vprašanjih, če imamo pred očmi samo svoje lastne interese' in svoj lastni položaj. Ravnal sem se po vrhovnem socialnem -principu, ki ga zastopa r.aša jugoslovanska sokolska organizacija, kateri pripada tudi moj prijatelj dr. Igor Rosina. »Vsi smo si Slovani med seboj bratje, si enaki, brez razlike položaja in stanu, kateremu vsak posameznik
pripada. Vsem pripadnikom našega naroda se mora posvetiti ista skrb in pozornost, delavcu, viničarju, kmetovalcu, intelektualcu, meščanu, industrijcu itd.
Če postopamo po tem principu, moramo upoštevati občestvo našega naroda, ne samo eden ali drugi stan, na pr. advokatski in viničarski. Agrarni politik ne sme biti samo v skrbeh »za stare, grčave trte, svoje dobre stare prijateljice ..., s katerimi je lfavezal osebne stike« (Podlistek »Na vežbi«, Večernik št. 174.). To^lahko dela samo »gosposka deca«, kot se dr. Igor Rosina sam imenuje (podlistek »Na vežbi«, Večsrmk št. 1177). Toda tudi on ima »čut kolektiva, postal je sin tega naroda in se začutil : kot del tega naroda«. To je dokazal tudi | že, ko se je kot član Narodne banke vozil'po Lukariji na izposojenem kolesu, organiziral kmečko mladino in ji govoril navdušene govore o radikalni politiki v naši državi, ki mora iti »na levo«. Ne morem se strinjati z izvajanji g. dr. Rosine, da naše vinogradništvo lahko živi in preživlja toliko število ljudi samo pri sedanjem stanju in organizaciji, če so
lastniki večine slovenskih vinogradov sarno malomeščani, ki so nekakšno jedro slov. naroda in njegove kulture. Oč'v:d-no je ušla bistremu očesu zagovornika malomeščanstva novejša gospodarsko-upravna organizatorična oblika, k; daje med brati Srbi in Bolgari sijajne uspehe. To je zadružna organizacija, k: je tudi na polju vinogradništva dosegla lepe uspehe. Znane so po celi Evropi vinarske zadruge Smederevo, Župa, Varna, ki zalagajo evropski trg s prvovrstnim grozdjem in vinom. To ne moremo trditi o slovenskem vinogradništvu, če tudi je na pragu srednje Evrope.
G. dr. Rosina, ki ni postopal kot angleški lordi, ni pustil, da mu vinograd postane pašnik, temveč je dal svoji zemlji socialno funkcijo, ko na 18 oralih »preživlja šestnajst ljudi, čeprav sicer težko, toda do sitega, ki bi morali sicer na sezonska dela ali kamor koli drugam za kruhom«. Poleg tega pa ima še svoj šport, ko se vozi s kolesom na svoje vinogradniško posestvo in privošči svoji družini tri mesece podeželskega živlie-
K uit ur a
Hrvatska enciklopedija
Kakor smo svoječasno že poročali, se je ustanovil v Zagrebu pod pokroviteljstvom visokih osebnosti konzorcij za izdajo Mrvatske enciklopedije, ki bo prva na vsem slovenskem jugu. Enciklopedija, ki prične izhajati že letos, bo izhajala v zvezkih na 800 straneh leksikalnega formata vsakih 6 mesecev 6 let in bo torej obsegala v celoti 12 ogromnih knjig, od katerih bo vsaka opremljena z velikim številom prilog, slik, zemljevidov, tabel itd.
To epohalno delo ne bo nikak prevod kake tuje enciklopedije, kakor so n. pr. Enzielopedia Italiana, Der GroDe Brock-haus itd., ampak originalno delo 700 domačih sotrudnikov in 70 urednikov pod glavnim uredništvom univ. prof. dr. Mateja Ujeviča. Med omenjenimi sodelavci bodo tudi slovenski znanstveniki, ki bodo skrbeli za to, da bomo Slovenci v enciklopediji dostojno zastopani z zanesljivimi in znanstveno preizkušenimi podatki. Sicer pa bo obsegala vsa znanstvena in realna področja vse svetovne zgodovine, zemljepisa, literature, umetnosti, prirodoslovja, politike, filozofije, gospodarstva in sploh vseh disciplin, ki jih najdemo zastopane v velikih enciklopedijah svetovnih narodov.
Cena za celotno enciklopedijo je določena na 5000 din, lahko se pa odplačuje tudi v obrokih, in sicer v 12 pollet-
nih obrokih po 450 din, odnosno v 60 mesečnih obrokih po 90 din. Za redno izhajanje so podane vse garancije. Kakor smo izvedeli, bo izdan v kratkem tudi slovenski prospekt, ki bo zanimanje pri Slovencih za to veliko delo gotovo še dvignil, častni zastopniki enciklopedije za Maribor so gg. dr. Marjan C i-ganič, prof. dr. Franjo Crnek in Stjepan Tončič. O organizaciji enciklopedije bomo podrobneje še poročali.
Slovensko-madžarsko kulturno sodelovanje
V Ljubljani pripravljajo prepesnitev znane Madacheve »Človeške tragedije«. Prevajata skupno prof. Vilko N o-v a k in Tine Debeljak. Ker je za izdajo tega klasičnega madžarskega umetnika več stroškov, kot pa bi mogli prejeti od prodaje na slovenskem knjižnem trgu, so organizatorji sklenili kriti primanjkljaj z abiralno akcijo, ki se je vršila posebno po Prekmurju. Med drugimi je prispevala beltinska grofica Zichy 3000 din. Tudi od madžarske strani so dobili 2000 din podpore. Skupno je nabiralna akcija vrgla do zdaj okrog 13.000 din. Sli šali smo, da se je prijavilo doslej le neznatno število subskrilbentov. Mogoče leži krivda na nekoliko nerodno izbranem
nja. Če bi deiai tako, kot »eni, Ki si kupijo avtomobil in hodijo na lov«, bi ga to gotovo več stalo kot 6420 dinarjev, ki jih ima zabeleženih kot pasivo v svoji bilanci vinogradniškega posestva!
Njemu ni težko iti drugam za kruhom in zaslužiti to pasivo, ko ima svojo advokatsko pisarno. Toda težko onemu, ki je nima. a ima vseeno pasivo. Temu ne Dreostane drugega, kot da po stari narodni »zategne čvršče pas«. Iti takšnih je. žal, precejšnje število. Baš te dni se v Banovini Hrvatski mučijo z vprašanjem, kaj in kako preživeti en milijon ljudi, ki nimajo niti koščka zemlje. Ko-hko je takih v Sloveniji, ne vem. ker še slične statistike, kot jo je izvršil za Hrvaško banovino »Zavod za proučevanje seljačkog gospodarstva«, ni noben pri nas zbral. Gospod dr. Rosina pa bi naredil naši javnosti veliko uslugo, ko bi zbral vse te podatke in dal predlog za rešitfev. Tudi bi bila interesantna anketa. izvršena med našimi viničarji, če jih stališče, ki ga zastopa g. dr. Rosina, povsem zadovoljuje, če je tako. potem je samoobsebi umevno, da se nam ni treba več pečati s tem vprašanjem, ki je bilo do^ sedaj smatrano za najbolj boleče vprašanje našega narodnega gospodarstva ter socialnega in kulturnega življenja.
delu, ki je pač težko dostopno navadnim čitalcem, dasi mu seveda s tem ne mislimo jemati visoke umetniške vednosti, niti zmanjševati pomena, ki ga ima prepesnitev Madachevega klasičnega dela kljub temu za slovensko književno življenje. Vendar bi vsaj v bodoče bilo do-hro posnemati Hrvate in Srbe ki izda^ *ak> dela modernih madžarskih piscev, ki poleg propagandnega pomena najdejo tudi dober trg.
KREDIT ZA GRADNJO MINERALOŠKEGA INSTITUTA
Na predlog gradbenega ministra dr. Kreka je ministrski svet odobril licitacijo za zgradbo mineraloškega instituta vseučilišča kralja Aleksandra v Ljubljani. Za: izvedbo del je odobren kredit v višini 3.9 milijona dinarjev. Delo je prevzel podjetnik Emil Tomažič iz Ljubljane.
ZA ZBOLJŠANJE ZDRAVSTVENIM PRILIK KAZNJENCEV
Pravosodni minister je v cilju zboljšanja zdravstvenih prilik kaznjencev iti aretirancev, ki so bolni, odobril ministrstvu socialne politike potrebne kredite, da se zgradi v okviru splošne državna bolnišnice v Beogradu posebna zgradba, ki jo bodo uporabljali le za kaznjence in aretirance. Opremljena bo po vseh higi-jenskih predpisih, z gradbenimi deli pa bodo pričeli že letos. Ravno tako je odobren kredit za poseben paviljon pri boi-* nišnici za duševne bolezni v Topolnicii kjer bodo preiskovali zločinov osumljene duševno zmedene osebe.
Dr. Igor Rosina:
Na vežbi
Eno napako pa bo vsekakor imel. Pri našem človeku je namreč moderno — Bog ve kdo je to upeljal in verjetno tudi naše časopisje ni brez greha, — da namreč če le more pozabavlja čez svoje lastno in se kaže nezadovoljnega. Celo tudi tedaj, če to v resnici ni. Morda je to tudi podedoval no; s tarnanjem je pač naš kmet skozi stoletja uspeval, da se mu je vsaj malo znižala desetina ali reducirala ■tlaka. Seveda je bilo treba pretirati, da si vsaj nekaj dosegel. No in ta način borbe je pač obdržal še do danes in misli, da je splošno uporabljiv. Pa doseže ravno nasprotno. Namesto, da zbere moči, da ne bo toliko občutil težave, da jih noče čutiti in jih odganja, jih bo še umetno večal, ko si jih dela še večje, kakor so v resnici v želji, da se sam sebi čimbolj zasmili. — Seveda se ne smeš z njim desolidarizirati. Tega ti ne odpusti. Po-norčevati se mora« malo, prekraspati to jamrovsiko skorjo, pa boš naenkrat videl, da imaš pozitivnega, za delo in življenje sposobnega človeka in solidno dobrega vojščaka pred sabo.
Reči pa maram: Srbi so tu čisto drugi ljudje. Pri nas je na primer neki aktivni narednik, v ostalem Prečanm Iz zgornje Dalmacije. Sijajen fant—»v-ostalem ože-
njen s Slovenko — kristalne, skoraj naivne čistosti, kakor jo pri tej mladeniško mladi, nepokvarjeni dinarski rasi tolikrat najdeš, poln srčne finese. On pa načeloma hvali vse kar je našega. To je njegov osnovni odnos do države. Prvotno sem hotel pokritizirati, da zadostim tradiciji, vsaj nad formalizmom pisarne. Toda tudi tega ni pripustil. Mi iščemo kje bi grajali; on išče kje bi hvalil. Ta osnovni odnos do države imajo zdi se mi skoraj vsi Srbi.
Ali na primer drugi majhen primer. Go vorimo o’ draginji in tu se oglasj tudi naš komandir poročnik. »Vidite, ja »Bogu fa-la, dobro, baš dobru imam platu,« To je bilo prvič v življenju, da sem slišal državnega nastavljenca, da se je pohvalil s svojo plačo! Vprašam, kje je tisti slovenski uradnik, ki bi si upal storiti isto; saj gapožro Polikarpi. Pri nas je moderno, da smo nezadovoljni in mladosti nisi pravilno preživel, če nisi bil cankarjansko nesrečen. No, izgleda da smo v stadiju ozdravljenja.
Samo ad ilustrandum k temu naj navedem, kar mi je včeraj pravil neki kapetan. Tam pri njih sta služila letos dva brata. Sedaj proti koncu kadrskega roka je dobil eden izmed njih čin kaplarja.
Dan nato se je drugi brat vrgel v samomorilnem namenu z dvoriščnega drevesa na glavo. Zakaj. Zato, ker ni on dobil čin kaplarja. Kaj bodo rekli doma: on je vedno bolje jahal, bolje streljal, bil močnejši od brata in sedaj: kako se naj prikaže Hornov. — Sedaj imata čin oba.
Pri nas je vse to precej drugače. Žali-bog; jaz bi dal polovico naše toliko hvaljene civilizacije, da ni tako. Tam, če pride rekrut od vojakov in se izve, da je bil večkrat kaznovan, je njegov ugled končan za vedno. Kako je pri nas glede vojaških kazni ne vem; glede civilnih pa se" mi močno zdi, da je oni, ki ima kak težki tepež ali celo težko telesno poškodbo na rovašu, v očeh deklet samo porasel. Srb tudi pravi — kolikokrat sem slišal to tudi od povsem priprostih podoficirjev —: »Volim, da umrem, nego, da robujem.« Naš človek pa je potajno kompromisen: »Hm« — si misli — »dozdaj smo še vedno kolikor toliko dobro prišli skozi bilo potem pod tem ali onim. Tudi v bodoče bo tako.« Tudi je kolosalen jurist. Zadnjič na primer, sem srečal v kantini enega izmed svojih pisarniških znancev. Komaj me zagleda, že me vpraša za pravni pouk: »On, da od lanske kazenske razsodbe dalje ne uživa več državljanskih pravic; če ne velja to tudi za državljansko pravico služiti vojake?« In pri tem se je lokavo nasmehnil. Sijajen državljan boste rekli: vojake
služiti mu ni samo dolžnost, ampak predvsem pravica.
Je pač tako. Srbski kmet je videl goreti strehe nad svojo glavo in ve, kdo ga je takih periodičnih prizorov rešil. On instinktivno čuti, da se ima za vse, kar je in kar ima, zahvaliti tako rekoč samo enemu: svoji vojski. Zato ti pride na primer šumadinski čiča v komando polka vprašat, kako je s sinom: »dali je dobar vojnik«. Zato so tam besede vojnega ministra, ki jih je prilikam zaprisege naslovil na rekrute: »da se potrudijo, da bodo dobri in hrabri vojaki, kakor so jim to bili tudi očetje in dedje« živo življenje. Na te stvari je ponosna vsa hiša in o tem se na dolgo prepričava ob nedeljskih popoldnevih. — Hotel bi, da bi bilo tako tudi pri nas.
Mislim, da se da uživati tudi v disciplini. Gledam te bosanske rekrute kako zanosno tolčejo svoj marš po kasarn-skem dvorišču in ponosno veselje jim je v očeh. V tej omotici skupne odrezane kretnje, v sladki grozi absolutnega pokoravanja grmečemu glasu kaplarja očitno uživajo. Seveda — tudi mladi so. — Meni pa je rekla žena, ko sem odhajal na vežbo, da bi me hotela samo videti kak« bom stal »mirno«: kakor, da se mi je zgodila največja krivica na svetu. V ostalem pa smo baje mi najbolj zakrknjeni civili najboljši vojaki; seveda kakor Slovenci sploh: čim jih discipliniraš
(Dalje v sredo)
Novice
Naši rudniki naj postanejo zares naši!
V članku »Tuji kapitali v gospodarstvu Jugoslavije« smo že pokazali, ka!ko nujno je, da se že enkrat tudi v Jugoslaviji nacionalizirajo podjetja, ki so v rokah inozemskih finančnih mogotcev, in da obstajajo vsi predpogoji za tako nacionalizacijo. To bi bila pač, kot smo dokazali, edina rešitev tega danes tako perečega vprašanja.
Vlada je začela reševati to vprašanje na svojstven način. Izdala je posebno uredbo. V tej uredbi je določila, da lahko minister gozdov in rudnikov v onih rudarsko-topilniških podjetjih, ki po njegovem mnenju morajo v javnem interesu neprestano poslovati, postavi prisilno upravo, da ne bi prišlo do ustavljanja ali zmanjšanja produkcije.
Točno ugotavlja »Trgovski list« od 9* avg. v članku »Bor in Tropča«: »Ta ukrep nikakor ne more zadovoljiti, ker more biti prisilna uprava le začasen ukrep, ki baš zato ne more dati prave učinkovitosti. Edina pravilna rešitev je samo ena, da postanejo borskl rudniki naša popolna last in da država nacionalizira te rudnike...«
Človek se vprašuje, kakšne koristi nam bo prinesla uredba, kakšen bo njen efekt? Ali bo s tem prenehalo ekonomsko izrabljanje naših delavcev s strani tujih mogotcev in spravljanje ogromnih dobičkov? Ne, to nikakor ne. Še vedno bodo spravljali tujci dobičke iz žuljev naših delavcev. In ne le to. S to uredbo je strašno otežkočeno, da, skoraj onemogočeno vsem onim delavcem, zaposlenim v podjetjih pod prisilno upravo, da si priborijo izboljšanje svojega položaja. Vsako delavsko gibanje v takih podjetjih bi namreč bilo v zvezi s to uredbo označeno kot poizkus ustavljanja produkcije. Ali bo mogoče s to uredbo vsaj zmanjšana eksploatacija bogastev naših rudnikov v korist tujih magnatov? Tudi to ne, saj uredba tozadevno nič ne spreminja.
Kakšen pa bo torej uspeh te uredbe. To laihko že precej jasno raz vidimo iz dosedanjih rezultatov. Prisilne uprave so uvedene v rudarskih topilniških podjetjih: »Compagnie francaise des mineš de Bor«, Pariz, ki drži v rokah največji srednjeevropski rudnik bakra in zlata v Boru, topilnico bakrene rude, svinčeno cinkov rudnik »Ajvalo«, »Slišane« a. d. in »Ustipračo a. d.«, a vrši poleg tega še raziskovanja novih ležišč bakra pri nas skupaj z I. G. Farbenindustrie in neko češko finančno skupino, Trepča Mineš Limited, London, ki poseduje rudnike svinca in cinka v Trepči, Kopaoni-ku, Zletovu in Novem brdu in topilnice, ter »The Central European Mineš Limited London«, ki ima mežiški svinčeni rudnik in topilnico. To so doslej edina tri podjetja, v katerih je uvedena prisilna uprava. Efekt prisilne uprave v Boru utegne biti tudi ta, da olajšuje neki tuji finančni skupini cenen odkup delnic od strani francoskih mogotcev. Točno ugotavlja »Trgovski list« v omenjenem članku v zvezi s tem menjanjem lastnikov:
»Skoraj nihče pa ne opozori, da bi
Pogovor v Središču
K piscu teh vrstic pristopi na cesti star in od dela in pomanjkanja zgaran človek in ga vpraša:
»Gospod, ali vi pišete v „Večernik“?
„No, tu in tam že tudi zgrešim kako vrsto. Kaj bi pa radi?“
„Jaz bi vas prosil, da napišete v „Veoernik“, kako je z nami, težaki, da dobimo vsaj malo priboljška na plači. Od ranega jutra se mučimo in garamo za 8—10 dinarjev na dan. Samo 1 kg moke pa stane 5 din, ki pa bo prihodnje dni poskočila že na 6. Kako naj shajamo? Kje pa je obleka, drva, sol in luč? Prosim pišite!" To je ena plat. Druga je pa ta. Mnogo je malih in srednjih posestnikov, ki živjjo tako rekoč od rok clo ust, ki od spomladi do mlačve nimajo kaj prodati in živijo le ob neki izmenjavi blaga. Kako in s čim naj ti posestniki zvišajo plače svojim pomagačem? Obe plati iščeta izhoda. Kje je pomoč, in kdo jo bo prinesel?
bilo edino pravilno, če menjajo borski rudniki svojega lastnika, da se sme zgoditi to le na ta način, da postanejo ti rudniki naša last...«
Še jasnejši je slučaj Mežice. Tu je postavljena prisilna uprava na zahtevo delničarja, namreč Avstrijske Rudoikop-ne družbe v Pliberku, ki je svojo zahtevo obrazložila s tem, da so ji po vojni angleški magnati krivično odvzeli večino delnic. Te določbe dokazujejo, da lahko prisilno uipravo zahteva manjšina delničarjev, s čimer bo v raznih rudarskih
Celje
in topilniških podjetjih omogočeno tujim delničarjem, da postavijo to zahtevo kot so jo že za mežiško podjetje.
Smatramo, da je edina rešitev v nacionalizaciji vseh tujih podjetij. Zahtevi »Trgovskega lista«, da naj se Bor in Trepča nacionalizirata, dodajamo še, da naj se nacionalizirajo ostala tuja podjetja.
»Trgovski list« zaključuje svoj članek: »Primer Bora ne sme biti dokaz naše slabe gospodarske politike
Zborovanje savinjskih hmeljarjev
Na praznik predpoldne so v Roblekovi dvorani v Žalcu zborovali savinjski hmeljarji. Navzočih je bilo okrog 1000 zborovalcev. Na zborovanju je bila glavna točka poročilo o stanju hmeljskih nasadov pri nas in drugod. V Sloveniji se je rastlina kljub razmeroma neugodnemu vremenu bujno razvila in obeta letos izredno bogat pridelek. Le v občinah, kjer je toča prizadela nasade, bo pridelek znatno manjši. Škodljivcev ni bilo, le pero-nospora je ves čas ogražala rastlino. — Hmeljarje se je stalno opominjalo k škropljenju proti peronospori. Večina hmeljarjev je opominom sledila in le malo je bilo onih, ki tega niso storili. Tako bo letos glede množine prav dobra letina, blago bo tudi kvalitetno, glede barve pa bo zelo zaostajalo za lanskim pridelkom. V Vojvodini je stanje nasadov neenakomerno in različno. Kakovost pridelka bo letos manjša in slabša od lanske. V Nemčiji bodo imeli v splošnem
dobro hmeljsko letino in prvovrsten pridelek. V češkem okolišu Zateč se je hmeljsko stanje zadnji čas popravilo in kaže, da bo letos hmelj tako po kakovosti, kakor tudi glede množine mnogo boljši kot lani. V francoskih okoliših letos ne bo mnogo pridelka, iz Belgije in Anglije pa ni nobenih poročil, prav tako ne iz Amerike, Tudi iz Poljske, ki je pripadla Rusiji, ni poročil.
Živahna debata je bila glede določanja mezd hmeljskim obiralcem. Določilo se je, da ostane mezda obiralcev s hrano ista, brez hrane pa se zviša od 2 na 2 din 50. Nekateri hmeljarji so ob tej priliki opozorili, da naj hmeljarji dajejo obiralcem dobro hrano z malco, naj jim pošteno merijo merice, v primeru dobre kupčije pa svoje obiralce tudi nagradijo.
Govorilo se je še o letošnji kupčiji, ki je sedaj zasigurana, nihče pa ne more vedeti, če bo tako tudi še čez en mesec, ko bo hmeljska sezija na višku.
SMRTNA NESREČA
481etni posestnik Ivan Rogelj iz Griž pri Zalou, je pred enim tednom padel z domačega kozolca. Pri padcu si je zlomil hrbtenico. V celjski bolnišnici je poškodbam včeraj podlegel.
c četniki celjskega okrožja so v nedeljo priredili prvi izlet na Anski vrh. Izleta so se poleg ostalega mnogoštevilnega občinstva udeležili tudi oficirji in podoficirji, ne oziraje se na razne intervencije^ ki niso dosegle zaželenega uspeha. Četniki se vsem, ki so se izleta udeležili v tako obilnem številu, najlepše zahvaljujejo.
* Laško. Pevsko društvo „Hum“ priredi nocoj ob 20.30 v Sokolskem domu pevski koncert narodne in umetne pesmi. Vsi prijatelji pevske umetnosti so h koncertu vljudno vabljeni.
c Umrl je v Vojniku v starosti 81 let upok. šol. ravnatelj Josip Košutnik.
* Žrebanje loterije LKB v Celju bo 8. septembra. Segajte pridno po srečkah, ki so po 5 din komad.
c Zdravniško dežurstvo za člane OUZD ima jutri zdravnik dr. Franc Premšak na Cankarjevi cesti 6.
c Pogreba Franja Nateka se je včeraj popoldne udeležila velika množica ljudi. -Častna udeležba na zadnji poti je pokazala, k^ko priljubljen je bil pokojni v Celju in kako ga je vse spoštovalo in čislalo.
c Poravnava. Včeraj se je pri obrežnem sodišču v Celju vršila razprava delavcev proti tovarni pletenin na Polzeli. Dosežena je bila poravnava. Tovarna bo pla-jela pa bo postopoma delavstvo zopet v jela pa bo postopama delavstvo zopet v službo, čim dospejo potrebne surovine.
c Mestna občina _ celjska razpisuje dobavo betonskih cevi za razširjenje kanalizacije na Mariborski oesti. Ponudbe je vložiti do 28. avgusta.
c Udruženje rezervnih podoficir jev, pododbor Celje, vabi člane, ld se nameravajo udeležiti odkritja spomenika kralja Aleksandra v Ljubljani, da se takoj prijavijo radi znižane voznine pri tajniku združenja,
Ban na Kozjaku
in Lepi gori
Ob priliki slovesne blagoslovitve avtomobilske ceste na Pohorju so Ko-banci pričakovali obisk bana g. dr. Natlačena. G. ban pa je mnogo prej odšel s Pohorja ter se odpeljal proti Križu. Tako je prišel eno uro pred1 določenim časom in so ga možje zaman čakali, ker si je ban medtem že ogledal cestna dela Brestemica— Sv. Križ. Bil je na Kozjaku in na Lejpi gori ter se je zadovoljen z izletom vrnil v Maribor, od koder je nadaljeval vožnjo proti Ljubljani.
v teku prihodnjega tedna. Tačas pa bodo spravljali otavo, če bo vreme ugocmo.
Ceni. občinstvo obveščam, da sem prevzela staro znano, na novo preurejeno
gostilno „Pri Angelu"
Prešernova 20. Otvoritev gostilne bo danes v soboto 17- avgusta ob 20. uri. K obilni udeležbi vabi
Roza Javoršek
c Nočno lekarniško službo ima od 17.
avgusta dvorna lekarna „Pri Manji Pomagaj" na Glavnem trgu.
c Pv® nesreči. 20 letni sin pos. Ivan Vodeb iz Slivnice pri Celju je padel po stopnicah in si zlomil levo nogo. — 35 letni čevljarski mojster Miloš Šalej iz St.
Prl Celju je padel s kolesa in si zlomil levo roko v ramenu. — Oba se zdravita v celjski bolnišnici.
Ptuj
p Karambol. Posestnik Ornik iz Selc pri Sv. Rupertu v Slov. goricah je peljal svojo ženo Marijo na motornem kolesu, rečala sta se z nekim avtomobilom, kate-
remu pa se nista mogla dovolj izogniti, Tako sta zle tela v obcestni jarek, kjer je obležala Marija z dvakrat zlomljeno roko.
p Ukradeno kolo. Prelog Mariji, pos. iz Gajevcev pri Sv. Marjeti, je nekdo izmaknil izpred gost. Brenčič na Ormoški cesti kolo zn. ..Brandenburg11 s tov. št, 2135336.
p Očrnelo grozdje. V krajih po Slov. goricah ,katere je obiskal ledeni dež, kažejo vinogradi prav neveselo podobo: razpok ane jagode po toči so očrneTe, tako aa bodo do trgatve vse segnile.
Ljubljana
a Smrt v vodi. V Savi pri Mednem je vpričo drugih kopalcev naenkrat na plitvem kraju utonil 20 letni Alojz Vrančar* trgovski pomočnik iz Ljubljane. Mrtvega so potegnili iz vode in je zdravniški ogled ugotovil, da ga je zadela srčna kap. a Obešen ca so našli sprehajalci v neti živahno je postalo včeraj na celjskih! kem gozdiču pri Mostah in prepoznali v ulicah. Pripeljale so se v Celje z jutranjimi njem 61-letnega železniškega upokojenca vlala prve nmeljske obiralke, ki so si; Ivana Lenarčiča, doma z Ježice. Ker je ogledovale izložbe trgovin in mesto, nato mož živel v dobrih družinskih razmerah^ pa_ potovale dalje v Savinjsko dolino. Z j je vzrok njegovega samomora najbrže du-
obiranjem hmelja pa
pričeli šele I sevna zmedenost
Zelje in zahteve slovenskih trgovcev
Zveza trgovskih združenj za dravsko banovino je imela v četrtek v Novem mestu 20. letno skupščino. Zastopanih je bilo 27 trgovskih združenj. Otvoril je zborovanje predsednik zveze g. Stana Vidmar. V imenu bana je pozdravil zborovalce načelnik dr. Vidmar, v imenu komisarja TOI pa tajnik zbornice dr. P1 e s s. Poslana je bila vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu.
Izčrpno je poročal o težavah in naporih slovenskega trgovstva v predsedniškem poročilu g. Stane Vidmar. Orisal je težavni položaj trgovcev radi ne-prilik v svetovnem gospodarstvu, pomanjkanja surovin, zapor itd. Trgovstvo se zaveda resnosti položaja in prav zato je krivična demagoška kampanja, ki hoče naprtiti krivdo za draginjo in pomanjkanje trgovstvu. Ostro je zahteval boj proti anonimnemu kapitalu, ki radi spekulacije zavira razvoj trgovine In po odličnih zvezah doseže neštete ugodnosti in baine zaslužke. Pri tem trpi mali človek. Predpogoj ozdravljenja je odstranitev vpliva breznarodnih izkoriščevalcev.
Pri zvezi so delovali štirje odseki: lesni, odsek knjigarnarjev, sekcija drogi-stov in odsek trgovcev s tekočimi gorivi. Največ posla je imel lesni odsek, ki se je boril zlasti proti raznim izvoznim oviram.
Zveza vodi od lanskega leta akcijo za nacionalizacijo tujih podjetij. V tej akciji se je prijavilo že 15 milijonov domačega kapitala. Mnogo je bilo zamujenega radi neodločnosti oblastev. G. Vidmar je močno napadel kartele, ki jih je registriranih v državi 100. Karteli so prvi povišali cene, njim je bilo povišanje odobreno, proti trgovcem pa so bili izdani proti draginjski ukrepi. V borbi je posebno odsek trgovcev s tekočimi gorivi, ki se bori s kartelom petrolejskih družb. Grajanj varedno je delovanje zadružne trgovine. Trgovci se že dolgo borijo proti k r o š n j a r s t v u, ki je sedaj v obmejnih krajih prepovedano. Načrt ministrstva za pravilnik o krošnjarstvu bi realiziran dosegel nasprotni učinek. Nezakonita trgovina se vrši tudi z »uputnica-mi« za koruzo in moko. Zveza zahteva za Slovenijo avtonomno, neodvisno in obvezno pokojninsko zavarovanje za vse trgovce. Borila se je uspešno tudi za pokojninsko zavarovanje trgov, pomočnikov, ki je sedaj uzakonjeno. Zveza se je na anketi izrekla za minimalne plače trg. pomočnikov--in zasebnih nameščencev.
S. Vidmar je tudi opozoril na nesorazmerno davčno obremenitev Slovenije, ki zavira razvoj slovenskega gospodarstva in je razlog stalne seHtve podjetij na jug. Na drugi strani Slovenija vse pre malo dobiva nazaj. Od 1. 1925 do 1934
je dobila Slovenija le 3.9%, od 1. 1936 do 1938 pa celo samo 2% za javna dela. — Slovenski trgovci pričakujejo od vzpostavitve odnošajev z Rusijo novega po-življenja za vse naše gospodarstvo. Pripravljajoče se dalekosežne reforme morajo biti plod lastnih Izkušenj, ne pa-kopije tujih načinov in metod.
Tajniško poročilo, ki ga je podal dr. Pustišek, se obširno bavl z važnim vprašanjem preskrbe Slovenile s tekočimi gorivi.
Na zboru je bilo sprejetih več predlogov in resolucij, med drugim zahteva po tesnejšem sodelovanju državne uprave z gospodarskimi organizacijami. Ustanovi naj se gospodarski svet, po katerega nasvetih in predlogih naj oblastva izdajajo ukrepe. Novelirati je treba obrtni zakon, revidirati denarne zavode, ki so pod zaščito, in pospešiti njih likvidnost. Ustanovi naj se banovinski aprovizacijski odbor.
Z ozirom na razpust zbornice za TOI in eventualni razpis novih volitev je bila sklenjena resolucija, da smatra občni zbor zvezo za edini merodajni faktor za postavitev kandidatne liste za trgovski odsek zbornice, ki je najvišje stanovsko predstavništvo. V ta namen se glavni odbor pooblašča, da po zaslišanju združenj stori potrebne sklepe.
Maribor
Otroci in kriminalna dejanja
Iz raznih kriminalnih poročil, ki jih najdemo skoraj vsaki dan v časopisih, vidimo, da se razni kriminalni prestopki izvršujejo večinoma od še nc-doletne in skrajno pokvarjene mladine.
Sprašujemo se po vzrokih te pokvarjenosti. Po do sedaj dognanih raziskovanjih leži vzrok' v tern, da se je po vseh mestih' in vaseh razpaslo beračenje olrok po stanovanjih. Ljudje se navadno teh mladih beračev, ki so zelo slabo oblečeni, usmilijo in jim podarijo jestvine, obleke in tudi denar. Seveda ne pomisli nihče na to, da bi posvečal tem mladim beračem večjo pažnjo. Z.nabranim denarjem ti mali berači potem razpolagajo po mili volji ter ga navadno zapravijo za kino, gledališče in tudi že za pijančevanje. Ko uvidi ta mladina, da
se na ta način dobro izhaja, sc beračenja več ne odvadi Ler postane de-lamrzna, moralno pokvarjena in že pripravljena za kakršno koli kriminalno dejanje.
Olroci, ki zaradi prosjačenja pridejo v stanovanja, izkoristijo vsako priliko in ko opazijo, da slučajno ni nikogar v bližini, ukradejo kar jim pač pride pod roke ter se teli talinskih dejanj prav spretno navadijo. Tudi cerkev ni več varna pred to pokvarjeno mladino. Nedavno so se mladi tatovi spravili na puščico v okoliški cerkvi Maribora in odnesli ves denar.
Na izpovedi teli mladih beračev se ne smemo ozirati, kajti oni vedo vselej povedati, da so starši brezposelni in da je doma še več mlajših bralcev
in sestric, ki nimajo kruha, kar seveda vedno ne odgovarja resnici. Ugotovilo se je celo, da so jih starši poslali in za denar, ki ga je deca nabrala, pijančevali ter se za vsa druga dejanja dcce niso prav nič brigali. Taki otroci so potem do skrajnosti pokvarjeni in navadno končajo v kaznilnicah.
Ce torej hočemo preprečili tako propadanje mladine, ji bon.io morali posvečati več pažnje in onemogočili vsako beračenje s tem, da jim prav nič ne podarimo, pač pa prijavimo oblastem. Ko potem taki otroci ne bodo imeli več priložnosti za beračenje, smo lahko Irdno prepričani, da bodo razne tatvine po stanovanjih na ta način preprečene in izoslale. Mladini pa bo veliko koristilo ter ne bo zašla na slaba pota.	—vb.
Sramota v sredini mests
Če gledamo, motrimo in tudi priznavamo vsestranski napredek mesta Maribor potem je človeku povsem nerazumljivo, kako more mestna uprava dopustiti, da dela nezazidana parcela na najlepšem delu mesta, to je na vogalu Gregorčičeve in Grajske ulice, poleg kina »Esplana-de«, temu delu mesta sramoto. Škanda? je že tisti na pol podrti plot, ki bi se ga moralo že davno odstraniti in postaviti novega. S tem bi se zabranilo, da se tam odmetavajo razni odpadki, glažovina, smeti in razno drugo, kar povzročuje smrad smrdljivih odpadkov ter zbirališče ponočnih klativitezov; caveant consnles. — Opazovalec.
* Kopalke — nogavice, pletenine, perilo, Opet - Koroška 26.
* Ur. Ke:‘že Vladimir, specialist za kirurgijo sc je preselil v Kopališko ul. 4,
tel. 32-95. Ordmira od 3.—4.
Za okoliške dijake samo
dopoldanski pouk
Vse srednje šole poseča poleg meščanske mladine mnogo gojencev iz znatno oddaljenih okoliških krajev. Mnogi morajo od zadnje avtobusne ali železniške postaje hoditi do doma še cele ure. Učenje teh trpinov je združeno z nemali-mi žrtvami; jnedtem ko se dijak stanujoč v mestu, nekaj ur pred šolskim poukom pripravlja v udobni sobi za lekcije, mora ubogi dijak iz oddaljene okolice v vsakem vremenu po najslabših poteh v šolo. Kolikokrat se mu premočeni čeviji posu-še na nogah med poukom? Nekajkrat tedensko morajo dijaki ostati, morda samo radi ene popoldanske ure, do večera v mestu in kolovratiti celo v temi domov. So pa tudi avtobusne in železniške zveze
z mestom urejene tako, da imajo okoličani zveze v mesto le zjutraj, povratki so pa navadno že v zgodnjih .popoldanskih urah. ■
Zaradi tega prosimo spoštovana ravnateljstva sred. šol, da upoštevajo navedene težkoče oddaljenega dijaštva ter začetkom letošnjega šolskega leta ukrenejo vse. potrebno, da se v vsakem razredu, še posebno v nižjih, otvori po 1 oddelek, v; katerega naj se uvrsti dijaštvo le iz oddaljene ga okoliša in jim ^.idi učne ure tako, da bo pouk za te le dopoldanski'in'nerazdeljen. Za dijaštvo iz mesta 'je';pač' všeerk> tudi če -ima pouk popoldne, saj; je donr blizu; pot pa razsvetljena., in tlakovana. „	J
Tragična smrt mladega Pesničana
Na praznik se jc smrtno ponesrečil v zagrebškem predmestju 27 lelni narednik g. Ivan šfandeker, domačin s Pesniškega dvora št. 1 pri Mariboru. Ko sc je zvečer vračal s svojim tovarišem z motociklom v Zagreb, so mu na nekem ovinku domačini vaščani zaprli cesto s tem, da so. se prijeli za roke. Pokojnik se je zaletel med'
brezobzirneže in padel z vozilu na ob-: ceslni kamen rter sc pri priči ubil. Ubit jc bil ludi eden izmed zlobnežev, dočim jc dobil štandekerjev tovariš le lažje poškodbe. Pokojnikovo truplo bodo prepeljali iz Zagreba na Pesniški dvor 1. Pogreb priljubljenega domačina bo v ponedeljek ob pol 10. pri Sv, Marjeti ob Pesnici.
Zanka Stokičeva in,Serjoža' v Mariboru
Za nocojšnji nastop, vesele, družbe najpopularnejše jugoslovanske gledališke igralke 2anke Stokičeve vlada veliko zanimanje. Povsod, kjer so prvaki beograjskega narodnega gledališča doslej nastopili, so bile dvorane razprodane, ljudje;pa so se zvijali od smeha, saj se ni mogoče ustavljati veselim domislicam komika „Serjože“ (Vlasta Antonovič), ljubljenke Beograda Zanke Stoki de v e, pevca popevk B o-ška Nikoliča in konferansjeja Lazarja J a k š id a. Posrečena igralska družina nudi obiskovalcem, nepozabne urice veselja, smeha in dobre volje.
TOMŠIČEV SPOMENIK V MUZEJU
Kdor je v petek popoldne prišel na staro pokopališče, že ni več našel tam razmetanih kosov Tomšičevega spomenika. Spravili so ga v — muzej.
m Predsednik slovensko SDS v Mariboru.
Z večtedenske vaje se jc vrnil predsednik sloenske SDS g. dr. Vladimir Sukljc, ki sC je danes udeležil v Mariboru seje akcijskega odbora SDS.
m Premeščena je v Mursko Soboto in imenovana za uradnika-pripravnika zdravnica volonlerka dr. Danica Flis iz Maribora.
m Zdravniška vest. Za asistenta VI, pol. skup. v tukajšnji bolnišnici je napredoval dr. Vladislav Keržc.
'm Pri komisariatu obmejne policaje Mariboru je napredoval za_ upr. pisarniškega uradnika Hermes Dedič.
m V policijski službi je napredoval policijski stražnik pripravnik Ludvik Rak, m Za asistente VI. pol. skup. je napredoval dr. Milko Iiedjanič v tukajšnji bolnišnici.
m Jutri bo Matjaževanje“ na Ped. Podružnica SPD Mežica-Cma vabi predvsem mariborske planince, da se vsaj enkrat na leto snidejo s koroškimi na Peci.
nika“ v gradu odprla v nedeljo 18. I. m. od 9.—12. in od 16,—18.
m. Nočna lekarniška služba: od 17. do
vključno 23. t. m. lekarna pri Sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01; ■ lekarna pri Mariji’ pomagaj, . Aleksandrova c. 1, tel. 21-79.
m Planinska služba božja bo v nedeljo 18. 't. rti. na sledečih postojankah: pri Mariborski koči ob 9., pri Sv. Areliu ob 10;,.na Smolniku ol)'9., na Uršlji gori ob 9., na Kremžarjevem vrhu ob 11., v mariborski frančiškanski cerkvi ob 4.15 pred odhodom 'vlakov''.Na. Piingartu (Koča pod Kopo) to nedeljo lie bo .službe, božje. — Aljažev klub.
m Zdravniško dežurstvo OUZD za nujno pomoč članom in njihovim upravičenim svojcem ima v nedeljo, 18. t. m. dr. Vrečko Fric, Maribor, Gregorčičeva ulica 12.
SANATORIJ v Mariboru, Tjršcva 19. Naj-moderneje urejen za operacije. Enterokli-ner za izpiranje1 debelega črevesa. Vodja speeialist-klrurg dr. CERNIC._____________________
m Truplo majhne deklice so našli olj Dravi blizu Mariborskega otoka. Gre naj-brže za kako 5 letno deklico iz Nemčije, ki je lani' padla v Dravo in utonila.
m Vlom v cerkveno puščico. Pred časom je bilo vlomljeno v puščico v župni cerkvi sv. Jožeta v Studencih, Vlom so izvršili štirje mladeniči v starosti od 11. do 19. leta iz Tezncga pri Mariboru. Priznavajo, da so odnesli iz puščice 300 _ dinarjev gotovine. Omenjeni se že nahajajo zaradi nekega drugega vloma v preiskovalnem zaporu.
Radio
* Grič, Oset, avto-eesla, sortirana vina.
* Pavešič, Kamnica. V nedeljo odojki na ražnju in ocvrte piške.
* V svojih novih prostorih na Kongresnem frgu 16/11. (polog uršulinske cerkve) se sedaj nahaja Dopisna trgovska šola v Ljubljani. Med uradnimi urami od 10. do 11. ure se lahko dobe tamkaj ustno vse želene informacije. Ravno taklo daje vodstvo te šole rade volje pojasnila tudi pismeno. — Kakor znano poučuje la šola polom dopisovanja svoje učence doma trgovske predmete (knjigovodstvo, računstvo, stenografija itd.) ter luje jezike (nemščino, italijanščino, francoščino itd.). _____
Mino
* Grajski kino. Danes premiera „Severna brigada". Prekrasni film v tehnikoloru. Pride: „Od Nanvika do Pariza".
* Union kino. Senzacionalni kriminalni film „Brod smrfi“. Misteriozna kitajska četrt, kjer sc odvija napelo delo tega filma.
* Kino Esplanade. „Aixa, hči pustinje".
Razkošni orientalski film ljubezenskega hrepenenja, temperamenta in d i vri ih pesmi z Imperio Argentino.
* Zvočni kino Pobrežje. 17 in 18. avg. velefilm „Beg iz trdnjave ali vohun št. 33“.
ZANKA STOKIC
Nocojšnji večer humorja in pesmi bo v Sokolskem domu s pričetkom ob pol 21. uri.
Nedelja, 18. avgusta Ljubljana: 8.15 ruski sekstet; 9. poročila; 9.15 orkesU-alni koncert (plošče); 10. prenos slovesnosti Zveze bojevnikov z Brezij; 11.45 samospevi ge. Marte Repovš-Radmanovič; 13,02 nedeljski koncert RO; 17. kmetijska ura; 17.30 tamburaški orkester; 19. poročila ;20. iz slovenskih krajev (plošče) ;20.30 operetni večer; 22. poročila; 22.15 za oddih (plošče). — Beograd: 18. koncert salonskega kvinteta; 19.10 poročila; 20.40 simfonični koncert velikega orkestra kraljeve garde; 21.40 poročila; 22 plesna glasba na ploščah; 22.40 poročila. — Sofija: 13.50 lahka glasba; 14.30 plesna glasba; ,19. lahka glasba; 20.50 zabavna glasba; 21 .vokalni koncert; 22.20 lahka glasba; 22.55 plesna glasba. — Rim: 1,3.15 zabavni koncert; 19.15 operni odlomki; 20.30 glasbena drama. — Sotens; 11.15 NVagnerjeva opera „Tanhauser“; 15.35 zabavna glasba; 21.05 koncert francoske glasbe. — Budimpešta: 14. zabavni koncert; 15.45 ciganska glasba; 17.15 salonski kvintet; 22ilG ciganski orkester; 23.20 plesna glasba.
m V soboto zvečer in v nedeljo dopoldne koncert v parku.
m Rdeči križ na Teznem priredi to nedeljo, 18. t. m„ ob 15. na sokolskem letnem telovadišču pri tezenski šoli tombolo s koncertom.
m Kadi prodaje voznih kart in vstopnic z apredstavo na prostem, v Rušah ^Matija GUBEC“
Državna razr. loterija
Din	200.000.— :	96305
Din	50.000.—:	46949
Din	40.000.—:	86129	88386
Din	30.000.—:	31158	73851
Din	24.000.—:	70192	88971
Din	20.000.—:	50947	79543	93937
Din	16.000.—:	6557	95686	99667
Din	12.000.—:	49652	53359	68007
Din 10.000.—:
12838 45005 73603 76144 81473 91460 92590 93982 94520 96330 97251
Din 8000.—:
7422 44700 55894 55899 59143 59917 78259 82230 88413
Din 6000.—:
479 <7353	1S043	22525	23546	23961	32983
36097 38536	43234	43725	44630	55024	65297
65446 67739	79938	86696	87032	88026	92274
92775 95088
Dm 5000.—:
3933 8935	9781	17800	19781	27915	28360
31794 35557	41815	42997	45338	47140	30285
58167 61039	67618	67762	76131	84231	84518
90821 98589	99619
Din 4000.—:
1377 7949	12056	14275	15504	15965	22424
24097 26097	27906	28983	30650	32673	34605
34966 37486	38290	41502	43236	45189	46416
53183 54397	64525	68925	70280	71205	71301
79590 80758	87779	91084	91568	91782	93035
93422 97219	98586
Pri nas kupljene srečke so zadele sledeče dobitke: štev. 31158 din 30.000—. štev. 49652 din 12.000.—, štev. 92274 din 6000.— in štev. 64525 din 4000,— -
Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97)
Grajski kino-
Ugrabljena Fatima v Mariboru
PO 41 LETIII SE JE OGLASILA SVOJIM SORODNIKOM v MOSTARJU, DA JE ŽIVA IN ZDRAVA V MARIBORU
la, so se pritožili celo pri samem cesarju Francu Jožefu I., ki pa jc pritožbe zavrnil. Pokret muslimanov je bil počasi zadušen in nastopila je najbolj črpa doba muslimanske preteklosti, ki je tesno povezana z ugrabljeno in prekrščeno Fatimo. Ze so bili ljudje pozabili nanjo, ko je tc dni dobil njen brat iz Mostarja pismo iz Maribora, s katerim ga Fatima vabi, naj Jo obišče v Mariboru. Razum* ljivo je, da je med. muslimani spel završalo in da se živo zanimajo, kak* šna usoda jc bila pred 11 leti dole* lela Fatimo, ki živi sedaj kol katoli* čanka in pod katoliškim imenom med nami v Mariboru.
Pred 41 leti je bila v Mostarju ukradena in krščena mladoletna muslimanska deklica Fatima Omanovičeva. To je povzročilo med domačini silno razburjenje in rodilo tako zvani Dža-
ničev pokret v znak protesta takratna. prosivui v nusaii	1	rr	•
1)0 poslovalnica .,Put- mm oblastem. Ker se deklica ni vrm-
Predvaja od 22. avgusta 1940 dalje filmsko reportažo ix sedanje vojne
Od Narwika do Pariza
'J Mariboru dne 17. VII!. 1940.
»V e č e r n 1 lf«
Stran 7.
mmmrnmm
lili
Velika angleška
redkosti tel oditi
Prirodomsna kramljanja
ne doseza pa v hitrosti svojih bratov na kopnem, ki
O ribah, tekačih in človeški glisti
Izrek »molči kakor riba« ali »nem kakor riba« je v toliko upravičen, ker ribe nimajo pljuč, ki so navadno organ za proizvajanje glasov. Izrek pa ne drži za vse ribe, kajti poznamo jih celo vrsto iz raznih skupin, ki
se oglašajo na ta ali drug način.
Najbolj znan je morski kruleč (trigla hi-rundo), ki iz vode vzet precej glasno zakruli. Potem so ameriške ribe kili (fun-dulus), dalje tropične sočeljustnice (plec-tognathi) in razni zastopniki južnoameriških somov (doras, pimelodus), ki se oglašajo, in sicer tako, da drgnejo koščene dele drugega ob drugega ali spravljajo v tresaje vzdušni-' mehur.
Tudi od naših domačih rib so nekatere, ki proizvajajo glasove, kakor činklja, krap, koreselj itd. Posebno zanimiva je v tem pogledu riba gurami (osphrome-nus), ki živi v Indiji in jo ljubitelji radi goje v akvarijih. Ta 6 cm dolga ribica se oglaša zlasti za drstitve in je njen glas podoben pasjemu grčanju. Zlasti samčev glas je precej močan in se iz vode čuje dokaj daleč. Samica odgovarja samcu poredkoma in s tišjim, nežnejšim glasom. Glasovi nastajajo menda na ta način, da brizgne riba vodo iz ustne ali skržne vo-iline, da preidejo stene v zvočne tresaje.
Seveda nastane vprašanje, če ribe zvoke, ki jih proizvajajo, tudi slišijo. Za sedaj velja z redkimi, dokazanimi izjemami, da ribe zvokov ne zaznavajo, da torej ne slišijo.
Večina rib je torej gluhonema.
Ribje uho namreč ni prirejeno za sprejemanje zvokov, ker sestaja samo iz blo-dišča, to pa je samo organ za spoznavanje in uravnavanje telesne lege in gibanja v prostoru. Vendar so za somiča (amiurus nebulosus), ki živi v severoameriških vodah in je priljubljena akvarijska ribica, ter za našega domačega pisanca s poskusi dognali, da se odzivata zvočnim nihajem, da torej slišita. Skoraj gotovo sliši tudi prej omenjeni gurami, ker bi bilo sicer oglašanje brez pomena pa tudi brez odziva. Ta stran ribjega življenja je še malo preiskana in še celo pri više organiziranih živalih, kakor so ribe, si glede oglašanja in sluha nismo v vsem na jasnem. Saj so na pr. do novejšega časa menili, da je orangutan nem, pa Se je v nekem živalskem vrtu izkazalo, da ima prijeten, človeškemu tenorju sličen glas.
Zanimive so tudi ribe, ki potujejo čez kopno v druge vode, če se jim bivališče osuši. Te ribe so imenovali blodnjačke, ker imajo za škrgami posebno votlino z raznoliko razpletenimi hodniki kakor v
Dr. Stanko Bevk
kakem blodišču. Stene te votline so pre-prežene s tankimi žilicami in delujejo kakor pljuča. Pa ne samo, kadar so na kopnem, jim služi blodnjak za dihanje, ampak tudi v vodi ga rabijo poleg škrg: blodnjačke se namreč v določenih presledkih poganjajo na vodno gladino in si polnijo blodnjak z zrakom. Ako jim dohod do gladine zastavimo z mrežo, jim škrge same ne zadostujejo za dihanje in v kratkem času se zadušijo. Torej so tudi take ribe, ki v vodi utonejo.
Dvojna dihala imajo tudi ribe pljuča-rice, namreč škrge in v dihalo preustro-
jeni vzdušni mehur. Te ribe žive v vodah vročega pasa, ki cesto presahnejo. Kadar so v vodi, dihajo z obema dihaloma, če pa voda izhlapi, se zarijejo v blato ter dihajo samo z vzdušnim mehurjem.
Vodni pajek, ki ima za dihanje pljuča, si pomaga na drug način, da more živeti v vodi. Napravi si gosto mrežo med vodnim rastlinjem, potem pa hodi po zrak nad vodo ter ga spušča pod pajčevino. Pod to streho, ki jo zrak izboči kakor kupola, živi potem pajek in hodi od tod na lov po nitkah, ki jih napelje okoli svojega doma. Po teh brvicah teka jako hitro,
ladja „Barham“
so pravi tekači med živalmi:
saj mnogi med njimi pretečejo v sekundi stokrat daljšo pot, kakor je dolžina njihovega telesa. To je rekord! Leopard, ki velja za najhitrejšega tekača, premeri v sekundi komaj 30 m, to je petnajstkrat več, kakor je dolg. Računa se, da doseže leopard 100 km na uro, gazela, dirkalni konj in ruski hrt po 90, lev 70, srnjad 60, zajec 40 itd. Vse te živali pa ptiči v letu znatno prehitevajo. Najhitrejše živali so nekatere žuželke, zlasti iz vrste krasnikov, najpočasnejše pa mehkužci (polži, školjke) ter iglokožci (morske zvezde, ježki). Seveda je pa tudi precej živali, ki se sploh ne premikajo, ker so prirasle na podlago, ali pa se premikajo samo pasivno z vetrom, tokom vode, krvi ali pa še drugače.
Lep primer za vse take vrste premikanja je človeška glista, o kateri so šele v novejšem času dognali, kako prav za prav živi. Ta glista zajeda človeka v tankem črevesu, kjer se pritrdi na steno s tremi bradavicami, ki jih ima ob ustih. Včasih zapusti črevo ter potuje zvijaje telo
v želodec, usta ali nosno duplino.
Po oploditvi leže samica nebroj jajčec, ki jih človek iztrebi z blatom na prosto. V vodi ali vlažni zemlji se v jajčecih razvijejo ličinke. S prahom, sadjem, zelenjavo ali na drug način pridejo jajčeca z ličinkami v usta in od tod v črevo. Tu se prevrta izlezla ličinka skozi črevesno steno in krvni tok jo zanese v jetra, srce in končno v pljuča. Zdaj ličinka prodre pljučni mehurček ter pride v bronhijo. Trepavice na migetalnih stanicah jo pre-neso v sapnik in usta, od koder jo človek zopet požre, šele nato se ličinka ustanovi v tankem črevesu in zraste v glisto. Vidimo torej, da
moramo glistno ličinko dvakrat požreti,
preden je zmožna za nadaljnji razvoj, čudna, zanimiva je ta uredba, ki do danes še ni našla zadovoljive razlage.
»Inženirske" spretnosti Egipčanov
Nova raziskovanja velike Keopsove piramide pri Gizeh so ugotovila, da bi moralo 2000 delavcev s primitivnimi sredstvi delati 500 let za to veliko zgodovinsko stavbo. Po nekih znakih sodeč, so gradili piramide v 13. stol. pred Kri-stom najmanj 30 let.
Stari Egipčani so morali biti dobri inženirji, da so napravili piramide iz velikih, pravilno izklesanih kvadrov. Učenjaki so mnenja, da so uporabljali Egip-
čani pri lomljenju orjaških kamnitih skladov v kamnolomih kot razstrelilni material — les. V skale so izdolbli globoke luknje v obliki kvadra ter vanje zabili debla dreves. Ta so se napila vode in počasi odrobljala debele kvadre, ki so jih nato oklesali. Pojav je znan tudi dandanes, ko drevesne korenine lezejo v špranje skal, se pomladi napijejo vode, nabreknejo ter obrobljajo skalovje, ki drvi v dolino.
Tat, ki se je ujel kakor miš
V stanovanje njujorškega bogataša, trgovca Robertsona je vdrl neki lopov. Trgovec je imel doma bogate zbirke raznih dragocenih starin. Ker lastnika ni doma, si je vlomilec iz vrste bro-in drugih predmetov izbral naj-srebrne in zlate starinske ter jih pobasal v žep. Ko je bo-oditi, se mu je na hodniku, kjer so stali razni viteški oklepi in staro orožje, pripetila neverjetna smola. Po naključju je stopil z nogo v stare kitajske okove. Ti so se takoj sklopili in ko se je tat rešiti, je opazil, da so okovi pri-v betonska tla in da se ne dado na noben način odpreti. Vdal se je v usodo in ko je trgovec prišel pozno ponoči domov, je naletel v orožarni na čuden plen. V pasti kitajskih okovov je
V 79 letu je postal doktor medicine.
Na dunajski univerzi je promoviral Američan Roland Hatkins. Že v mladosti je dosegel doktorat filozofije, v 72 letu se je pa vpisal na medicinsko fakulteto.
Da bi lepše cvrčali
V nekem nemškem glasbenem listu iz 1. 1860 je tudi naslednja notica: »Priro-doslovci so ugotovili, da proizvajajo murni svoje cvrčanje s krili. Nežna, kož-nata krila imajo trdost kakor steklo. Zdaj so z uspehom poizkusili, dobiti od murnov bolj ubrano petje. Spodrezali so njih krila na razne načine in murni ter njih potomci so dajali v svojih svatovskih popevkah drugačne tone: sekundo, terco in kvinto od osnovnegariona.
tičala velika miš — drzni vlomilec s polnimi žepi ukradenih predmetov. Poklical je policijo, ki je lopova spravila za zapahe.
RirSkj jezik na prvem mestu bo uveden v šole baltskih držav. Nemščina bo kot drugi obvezen predmet. Angleščina m francoščina se bo poučevala le v nekaterih zavodih.
Pečenko Iz strupenih kač prirejajo avstralski zamorci na severu otoka. Strupenjače, ki jih nalove v stalni smrtni nevarnosti, pečejo na ražnju, jih začinijo z vsakovrstnimi dišavami ter snedo.
Zdravnik — boy na dvigalu. Pred
dnevi je umrl v New Yorku mož, ki je 20 let vodil dvigalo v nekem hotelu. Ko so pregledali pokojnikove listine, so ugotovili, da je bil prej več let specialist za želodčne bolezni. Kaj ga je gnalo v službo k dvigalu, ni znano.
— Da, da, Peter! Tl nisi več tisti kot si bil snoči!...
— Res je! Smej se, toda jaz nisem Peter nego Pavel...
Nova odkritja o skrivnostnem Marsu
Ameriški zvezdoslovec Shleifer je napravil doslej 7000 fotografijv Marsa. Izkoristil je vsako priliko, ko se je ta planet posebno dobro videl z Zemlje. Učenjak trdi, da je na Marsu rastlinstvo. Z dolgotrajnim raziskavanjem in proučevanjem fotografij je ugotovil, da ima Mars na mnogih krajih široke, premikajoče se pege, ki so od jutra do večera
izpreminjale svoj položaj. Pravi, da niso to nič drugega kakor oblaki, ki jih žene veter. Tudi se je oblika ledenega pokrova na Marsu znatno izpremenila, kar pomeni, da ima sosedni planet tudi v temperaturi večje izpremembe. Odkritja bodo sprožila novo polemiko o možnosti življenja na tem, že tolikrat preiskanem nebesnem sosedu.
Avstralska rekorderka v lovu na zajce
Ko so pred desetletji prenesli v Av stralijo prvi par zajcev, niso niti slutili, da se bo žival tako katastrofalno razmnožila in postala škodljiva za nasade. V zahodnem delu dežele so morali ograditi vrtove z žično mrežo ne le nad, nego tudi pod zemljo, kjer "so glodavci vneto kopali rove, da bi prišli do hrane. Nato so začeli s pravim pogonom na zaice.
Posebno se je izkazala Nelly Branche, ki je že v mladih letih zahajala z očetom na lov. S puško ravna tako spretno, da je pred tedni upihnila življenje že stotisočemu zajcu. Mimo lovskega poklica je Branchova doma vzorna gospo dinja, vzgojila je sedem otrok, od katerih starejši že spremljajo na lovih.
Zenski kotiiek
Posveti vso pažnjo vzgoji svojega otroka
Vzgoja vsakega posameznega otroka je za mater samo kakor za celokupno človeštvo neprecenljive važnosti. Zato v tem pogledu ne sme biti nikake popustljivosti niti površnosti, ker se isti pozneje silno maščujeta v prvi vrsti na materi in otroku samem, pa tudi za človeštvo ni nevzgojen otrok nikaka pridobitev.
Matere se silno rade pritožujejo, češ da so otroci svojeglavni, uporni in zanikrni. Ne 'beseda, ne šiba ne pomaga. Kako jih poboljšati?
Vsak otrok nagaja, sicer bi ne bil zdrav otrok. To pa naj matere ne tira v obup, niti je naj ne pušča hladnokrvne. Vzgoja je trd oreh, in čim porednejši je otrok, tem potrpežljivejša naj bo mati.
Pretepanje in kričanje nič ne pomaga. Trdna volja, ki pokaže otroku materino nadmoč, je najboljša vzgojiteljica. Velika napaka pa je, da so matere v splošnem predobre in v vzgoji ne vztrajne. Najprej
otroka kaznujejo, a že v naslednjem trenutku se jim zasmili, da ne vedo, kako bi ga potolažile.
S porednim otrokom naj bo mati silno redkobesedna. Slišijo naj se le ukazi in
I Nedelja:
Opoldne: 1. Ragu juha. 2. Nadevana j telečja prsa z opečenim krompirjem. 3. Sola-I ta.
Zvečer:	Kranjske	klobase s hrenom.
Čaj.
povelja, ki pa se pod nobenim pogojem ne smejo spremeniti ali omiliti, dokler se otrok ne poboljša. Jolk naj je ne gane. Otrok s pomočjo jokanja in kričanja le izsiljuje, nikakor pa ne kaže kesanja in pOboljšanja. Otrok se poboljša šele takrat, ko uvidi, da je mati za njegovo moč nekaj nepremagljivega, neka višja sila, kateri se mora brez pomisleka pokoriti.
Delo po načrtu
Nobeno delo ne more roditi zaželenega uspeha, ako ga izvršujemo brez vsakega pomisleka. Svoje delo je vedno treba urejevati z ozirom na količino dela, čas in razpoložljive moči. Prav posebno je to važno pri gospodinjskem delu, ki nima zaokrožene celote in nas torej vedno lahko presenetijo še izredni dogodki oziroma opravki.
Tčžaven je gospodinjski poklic. Delavnica gospodinje je podobna večjemu obra tu, v katerem so združeni vsakovrstni opravki, ki čakajo na marljive gospodinjine roke. Kjer je družina velika, a gospodinja brez pomočnice, mora biti naravnost iznajdljiva, kako na najprak-tičnejši način izkoristiti dan. Ker je gospodinjsko delo eno izmed najtežavnejših, mora biti žena zelo previdna, da si prerano ne izčrpa svojih moči. To je mogoče le tam, kjer si zna gospodinja za svoje delo izdelati nekak načrt in se potem tega načrta tudi drži. Delo brez načrta je brezglavo tekanje sem in tja. Sredi enega dela se spomni gospodinja na
drugo, ki je še važnejše, a ga je pozabila, prvega pa tudi ne sme pustiti, ker bi sicer imela škodo. Nastane prava zmešnjava. Torej brez načrta ne gre.
Tedni naj bodo za gospodinjo delovne enote, katere imajo potem še podrobnejšo razdelitev na dneve. Vsak dan v tednu naj bo določen za gotovo delo in tega reda se je treba potem strogo držati. Na pr.: v ponedeljek pranje in urejevanje shrambe, v torek likanje in krpanje, v sredo čiščenje medenine, urejevanje predalov in slično, četrtek naj bo rezerviran za nepričakovane opravke, petek za tedensko čiščenje, sobota za razne opravke izven doma, nakupovanje in delno pripravljanje nedeljskega kosila, da bo lahko tudi gospodinja deležna nedeljskega oddiha.
Ob tako urejenem delu se bo našla tudi vsak dan ura za počitek. Delavnik se naj nikoli ne zavlačuje v noč, ker nočno delo ni nikoli toliko vredno kakor dnevno, moči se pa mnogo bolj izčrpajo.
Goveji bočnik s svinjsko nogo. Kuhaj osna-ženo in presekano svinjsko nogo v litru vode. Ko že nekaj časa vre, prideni četrt kg govejega bočnika in kuhaj pol ure. Nato prideni majhno zeljnato, na debele rezance zrezano glavo, en droben nakrhljan koren, eno repo in velik ščep popra, osoli in kuhaj zopet pol ure. Nato prideni še debel, na kocke zrezan krompir in kuhaj vse skupaj do mehkega. Stresi zelenjad v skledo, odstrani mesu kosti, ga zreži na kosce ter položi na^ zelenjad. Postavi jed samo ali z ajdovimi žganci in solato na mizo.
Telečja obara z grahom. Deni v kozo četrt kg na večje kocke zrezanega^ telečjega mesa (prsa, pleča ali vrat), pol žlice masti in košček čebule, osoli, pokrij in duši, da se zmehča in nekoliko zarumeni. Nato poberi meso na krožnik, v kozo pa deni toliko moke, kolikor jo povzame mast, in mešaj, _ da se moka zarumeni, prilij pol litra kostne juhe in kuhaj nekaj minut. Nato prideni četrt litra zelenega graha in vse skupaj še 15 minut kuhaj. Daj obaro z dušenim rižem na mizo. Tej obari prideneš lahko tudi kuhane cvetke karfijole ali 1—2 žlici dušenih gob.
Možganova potica. Osnaži polovico govejih možgan, jih prevri v slani vodi ter stresi kuhane na cedilo, da se odteko. V skledi mešaj 4 žlice kisle smetane, 2 rumenjaka, prideni sneg 2 beljakov, žllčico drobno zrezanega zelenega peteršilja, prav malo soli, 2 do 3 pesti krušnih drobtin ter kuhane in na majhne kosce zrezane možgane. Vse narahlo premešaj, stresi v dobro pomazano in z drobtinami potreseno kozo ter postavi v srednje vročo pečico, da se rumenkasto zapeče (četrt ure). Zrezano potico postavi s solato na mizo.
Močnati pečenjak. Deni v lonček osminko litra mleka, 1 rumenjak, nekoliko soli, osminko litra moke in vse dobro razmotaj. V razmetano testo prideni sneg 1 beljaka, vse na-
Kaj bi kuhala?
Ponedeljek:
Opoldne: 1. Karfijolna juha. 2. S paradižnikom dušena teletina. 3. Krompir.
Zvečer: Zabeljen stročji fižol.
Torek:
Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina.
3.	Kumarična omaka.
Zvečer: Polnjene paprike.
Sreda:
Opoldne:	1. Paradižnikova juha. 2.
Ohrovtova prikuha z volovskim očesom. 3. Palačinke.
Z v e č er : Kisla pljuča s kuhanimi cmoki. Četrtek:
Opoldne: 1. Krompirjeva juha. 2. Jetra v omaki. 3. Žganci.
Zvečer: Krompirjevi svaljki. Solata.
Petek:
Opoldne: 1. Smetanina juha. 2. Zabeljen stročji fižol. 3. Borovničev štrukelj.
Zvečer: Morske ribe. Solata.
Sobota:
Opoldne: 1. Goveja juha. 2. Govedina.
3.	čebulna omaka. 4. Krompirjev pire. Zvečer: Goveji guljaž. Široki rezanci.
upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je
rahlo premešaj in vlij v kozo, v kateri si razgrela žlico masti ali masla; nato postavi testo v precej vročo pečico, da se rumenkasto zapeče. Ko se pečenjak nekoliko zarumeni, ga z vilicami zdrobi, prideni žlico raztopljenega surovega masla, premešaj in postavi še za nekaj minut v pečico, da se do dobrega speče. Postavite pečenjak s solato na mizo.
Krompirjevo vzhajano testo za štruklje. Stresi na desko pol kg moke, 20 dkg olupljenega, kuhanega, odcejenega in skozi sito pretlačenega krompirja, ubij drobno jajce, dodaj 1 in pol dkg v 4 žlicah toplega mleka razmočenih droži, žlico sladkorja, žlico ma»\i ali 2 žlici olja in nekoliko soli. Iz tega napravi testo, ki ga ugnetaj četrt ure. Podrgni na desko prtič, ga potresi z moko in položi nanj testo, ki ga pokrij z večjo skledo; pusti ga čez noč na hladnem vzhajati. Drugi dan testo razvaljaj in nadevaj.
Krompir z bohinjskim sirom. Skuhaj približno l kg opranega krompirja, ga odcedi in olupi. Potem namaži kozo z mastjo, stresi vanjo polovico olupljenega in na listke zrezanega krompirja, ga polij s posebej pripravljeno omako, naloži zopet vrsto krompirja in zopet polij z omako. Tako pripravljeni krompir postavi v pečico, da se še nekoliko zapeče; pečenega postavi s solato na mizo. —' Omako pripravi takole: V posodo vlij 2 jajci, dodaj 2 žlici kisle smetane, 2 žlici nastrganega bohinjskega sira in nekoliko soli ter vse skupaj dobro zmešaj in polij po krompirju.
Darujte za Sokolski dom!
O letošnjem vkuhavanju sadja
V zadnjih letih, ko nas je priroda precej bogato obdarila« s sadnim pridelkom vseh vrst in smo si ga lahko za majhen denar v obilni meri privoščili tudi tisti, ki ga sami nismo pridelali, je bilo vkuliavanje sadja precej enostavna zadeva. Na policah v shrambi se je vrstilo sadje od prvih češenj do poznih hrušk, a tudi vsakovrstne marmelade je bilo dovolj.
Letos je marsikaj drugače, zato gospodinje tarnajo. Češenj je bilo še precej, toda takrat se še marsikatera gospodinja ni prav zavedala, kako in kaj bo z letošnjim sadjem, in jih je le malo ali pa nič vkuhala. Marelice, ki smo jih vedno uporabljali za najfinejši kompot in zlasti marmelado, so pa letos sploh izostale. Na trgu je sicer bilo videti nekoliko tujih, toda imele so za naše povprečne razmere nedosegljive cene. Na slive ne moremo niti računati. Kamor koli stopimo vidimo prazno drevje. Koliko pa jih bo
iz posameznih neprizadetih krajev, bodo pa zopet imele previsoke cene, prvič, radi' slabega pridelka, drugič pa radi tega, ker ob splošni draginji tudi kmet ife more prodajati svojega pridelka po starih cenah. V obilni meri smo se zatekli letos k črnicam ali borovnicam, katere smo prejšnja leta le bolj postrani gledali. Količkaj praktična gospodinja se jih je letos v obilni meri poslužila. So za kompot in marmelado prav okusne, niso predrage a tudi sladkorja ne porabi* jo preveč, ker se dobro drže a so nekoliko kiselkaste celo okusnejše od preveč sladkih.
Kaj nam obetajo brusnice, še ne vemo, a preveč z njimi ne smemo ra* čunati, ker so bile že prejšnja leta precej drage. Pač pa so letos precej dobro obrodile jablane in hruške, pa bo treba z njimi nadoknaditi izgubo, O lem pa prihodnjič.
Sergiusz Piasecki
* LJUBLJENEC ZVEZD
75
Roman iz tihotapskega življenja na bivši poljsko-ruski meji
Metež pa ni hotel pojenjati. Jedva da sem videl pred seboj Katjo. Bel kožuh in kučma sta se docela izgubila v snegu, videl sem le ozek temen rob krila...
Prišli smo na rob gozda. Na meji smo. Katja je razpela kožuh ter si spodrecala krilo. Sedajle ni mogoče razpoznati našega krdela na belem sneženem ozadju.
Stopamo naprej. Zdaj moram tik za Katjo. Snežen veter reže in piska med žično ograjo. — Kako jo bomo prelezli? — ugibam, vedoč da nimam s seboj niti Škarij ali kaj podobnega. Toda Bazil zanesljivo nadaljuje. Žično ograjo bomo torej obšli.
Vstopimo v gozd na drugi strani steze. Veter bije in sproti zameta naše stopinje. Cez uro ne bo o njih nobenega sledu več.
* V gozdu vlada tišina Med silnimi debli se pehamo kot snežene prikazni. Prebijamo se skozi zamete in kotanje. In spet smo na polju. Pokrajine pred seboj sploh ne morem razločiti. Z nogami otipavam tla. Spanec se me loteva. Enakomernost in enoličnost gibov me utruja. V misli mi prihajajo razni obrazi in ljudje, spotoma se raztovarjam z njimi in mehanično brodim po snegu dalje...
Previdni in pazljivi smo. Mirno tega pii nas varuje snežni metež, bela obleka,
vodja pa nas pelje zanesljivo, če bi se pa že kaj primerilo, je treba odskočiti le nekaj korakov, in živ krst, 'bi me ne mogel najti v snežnem metežu. Za vsak slučaj pa imam orožje, ki me ne bo zapustilo.
Okoli polnoči smo se približali zasneženemu poslopju. Ustavilo se ob zidu »n čakamo. Katja sname nahrbtnik in gre poizvedovat.
— Rekli so mi, naj gremo na skedenj. Vse je v redu. Striček pride takoj...
Stopimo proti skednju ter se ustavimo pred ogromnimi vrati. Katja odpira veliko žabnico ter odriva zapah. Vstopimo. Tiho je, temno in toplo. Snamemo nahrbtnike. Bratje ostanejo na podu, dočim sem jaz zlezel na svisli. V suhem in dišečem senu sem si skopal globoko jamo in zlezel vanjo. Pokril sem se s kožuhom. Mehko je in toplo. Oči mi polagoma lezejo v spanec. Čujem, da je nekdo prišel na skedenj. Precej časa tiho govorijo. Potem se spet zaprejo vrata skednja. Tudi bratje so se povzpeli na svisli ter legajo k počitku. Bazil je legel poleg mene.
— In kje je Katja? — ga vprašam.
—Odšla je spat v hišo.
~ Ali smo tu na samoti?
— Ne, vsa je... s triindvajsetimi hiša mi in kočami...
— Da bi nas ne izdali!
— Kaj praviš? Tukaj smo vendar med svojimi... Sicer pa nihče ne ve, da smo tukaj!
Ta vest me je pomirila, da sem koj nato trdno usnul.
*
Prebudil sem 'se precej pozno. Bratje so že vstali, sedeli so na podu ter se pogovarjali.
Čez dobro uro je prišel na skedenj visok in zastaven ter širokopleč kmet v dolgem rumenem kožuhu. Spominjal me je Matije; bil je resen, vsako besedo je povedal s posebnim prevdarkom. Cesto je med govorom vpletal — ... tako vam na primer pravim... — Imenuje se Andrej. O mnogih stvareh in novicah pripoveduje, ki me ne zanimajo, medtem ko jih bratje Dovrilčukovt slastno poslušajo.
Kmalu pride tudi Katja. Prinesla je velik jerbas. Pristopil sem k njej, ji odvzel jerbas ter dejal:
— Dober dan, Katja!
Veselo se nasmehne in mi odvrne:
— Tudi vam, dober dan!
Jerbas sem postavil pred brate ter se naglo vrnil. Rad bi pomagal Katji po lestvi. Ponudim ji roko. Dekle se požene po lestvi in skoraj pade na seno. Objel sem jo tesno okoli pasu ter jo dvignil. Dekle je zardelo in dejalo:
— Ah, kakšna sem le, še nepočesana
— Tega sem kriv jaz!
Dekle me je ošinilo s pogledom ter se nasmehnilo.
Jemo in pijemo. Bazil je izmotal s kožuha več steklenic vodke. Pijemo kar iz steklenice. Ko smo končali, nameri stric Andrej pogled name, potem pa se obme h Katji, rekoč:
— Tale, na primer, je njen ženin? Dekle zardeva ko roža in poveša oči.
Bratje se smejijo.
— Ne, naš gost je, — pravi Bazil.
Stric Andrej nekaj trenutkov tehta, nato pa pravi:
— Gost, gost... Danes gost, jutri pa na primer svak. He ...?
Bratje spet prasnejo v smeli. Tudi jaz se smejim, da bi tako skril svojo zadrego.
— In zakaj se vendar že ne omožiš? — se je stric Andrej znova obrnil proti Katji. — Zgorela boš, dekle! Kri te bo sežgala!
Tu je posegel vmes še Bazil:
— In zakaj bi iskala še tuje ljudi: Doma je dela in kruha za vse. Mi je ne silimo! Kolikokrat so že prišli na oglede, a jih ni sprejela...
Stric se pripravlja k odhodu. Blago mora izročiti trgovcu v mestu, s katerim ima že dolgo zveze in kupčije. Katja ga pospremi.
Zvečer sta se Andrej in Katja vrniila na skedenj. Dekle je prineslo jerbas z jedačo, stric pa ima na plečih veliko vrečo.
(Dalje.)
Sate
Turnir, ki ga |e prekinila vojna
v AMSTERDAMU 1E BIL PRAVKAR ZAKLJUČEN MOJSTRSKI TURNIR KI JE PRIČEL ŽE MAJA, A GA JE VOJNA PREKINILA
Ko je zdivjala čez Nizozemsko vojna vHi-ta, je bujno šahovsko življenje za nekaj časa popolnoma zamrlo. Toda jedva so se razkadili najtemnejši oblaki, že so znova oživeli nizozemski šahisti ter prenesli bitke z bojišč spet na šahovnice.
f
Vojna je v Rotterdamu zalotila velik mojstrski turnir, ki so se ga poleg dr. Euweja udeleževali vsi pomembnejši nizozemski mojstri, poleg njih pa še bivši dunajski mojster Hans Kmoch. V naglici je bilo treba šahovnice pospraviti ter zbežtti pred ognjem, ki so ga nad Rotterdam sipala letala, čim se je ponudila prva priložnost po vojni, so se mojstri spet sešli, da turnir nadaljujejo. Ker pa je bil Rotterdam med vojno skoraj popolnoma porušen, so turnir prenesli v Amsterdam ter ga pravkar zaključili. Zmagal je z velikim naskokom velemojster dr. Euwe, četudi je v 2. kolu, ki je bilo odigrano še pred vojno, izgubil proti Kmochu (to partijo smo objavili v naši rubriki 11. maja). Izmed 8 možnih točk je dobil 7. Sledijo Vlagsma 5Vs, Kmoch in P. van den Tol 5, Landau 41/«, Samelius in Mulder 3V2, Goriš 2 in H. Blok 1 točko.
S tega turnirja sta naslednji partiji:
110.	Siciljanka Beli: Dr. Euwe	črni:	J.	R.	Samelius
1. e4, c5 2. Sf3, d6 3. d4, cxd4 4. Sxd4, Sf6
5.	Sc3, g6 6. Le2, Lg7 7. 0-0, 0-0 8. Le3, Sc6 9. 14, a6 10. Khl, Dc7 (zmajevska varianta je postala zelo moderna, vendar pa bržčas črnemu ne nudi dovoljnih obrambnih možnosti) 11* Sb3, b5 12. Sd5, Sxd5 13. exd5, Sa5 14. Sxa5, Dxa5 15. Ld4, Lxd4 (komaj boljše bi bilo 15.... Db4, ker beli nadaljuje 16. Lxg7, Kxg7 17. Tbl itd.) 16. Dxd4, Ld7 17. Ld3 (beli grozi z 18. f5 močan napad na kraljevo krilo). f5 (sicer pa-
rira grožnjo f5, vendar pa tvega na e7 občutno slabost) 18. Tfel, Tf7 19. c3, Dc7 20. Te3, Dc5 (razmeroma prav dobra poteza)
21.	Dxc5 (če beli dame ne zamenja, da črnemu možnost akcije na damskemu krilu), dxc5 (beli ima sicer nekoliko ugodnejšo končnico in več možnosti akcije) 22. Le2, Tad8 (poteza, ki ne odgovarja duhu pozicije; bolje bi bilo 22.... a5 ali pa Kf8) 23. a4!, Kf8 (beli sedaj osvoji a linijo, zato bi bilo razmeroma bolje 23.... bxa4) 24. axb5, axb5 25. Kgl, Tf6 26. Ta7, c4 27. Ki2, Tfd6
28.	Te5, h5 29. Ke3, e6 30. dxe6, Txe6 31. Lf3, Txe5+ 32. fxe5, Le8 33. Kf4! (grozi Kg5), Td7 34. Txd7, Lxd7 35. Kg5, Kg7 36. Ld5, Le8 37. g3, Ld7 38. e6, Le8 39. h4, bi 40. cxb4,Lb5 41. e7 in črni preda. — (Glose Hans Kmoch.)
111.	Francoska partija Beli: H. Blok	črni: P. van den Tol
1. e4, e6 2. d4, d5 3. e5, c5 4. c3 (značaju te variante bolje odgovarja 4. Sf3 ali Dg4), Db6 5. Sf3, Sc6 6. Ld3 (izguba časa, lovec mora na e2), cxd4! 7. cxd4, Ld7 (grozi 8.... Sxd4) 8. Le2, Sh6 9. b3 (da z Lb2 zavaruje kmeta na d4), Sf5 10. Lb2, Lb4+ 11. Kfl, Le7 (da na 12. g4 odgovori s Sh4) 12. g3, 0-0 13. Sa3, f6 (črni razbija središče in odpira f linijo) 14. Kg2?, fxe5 15. dxe5, Lc5 (z napadom na točko f2, ki ga beli ne more parirati s 16. Tfl radi 16.... Lxf2! 17. Txf2, Se3+ itd.) 16. Sc4 (zanimiva kombinacija, ki pa belega ne more rešiti), dxc4 17. Dxd7, Sd4! 18. Šxd4, Sxd4 19. Lxc4 (beli je sicer dobil kmeta, toda črne figure grozijo z napadom), Tad8 20. Da4, Sc2! 21. Tadl, Txf2+
(bolje je 21________ Lxf2	z grožnjo Se3 + ) 22.
Kh3, Tdf8 23. Dd7? (na vsak način je bolje Thfl, saj bi nato Dd7 še vedno mogel beli igrati), Se3! 24. Dxe6+, Kh8 25. Tbl, g5 (močno je tudi 25.... T2f5) 26. Dxb6, axb6
27.	Ld3 (partije pa ni več mogoče rešiti), g4+ 28. Kh4, Lc7+ 29. Kh5, T2f5+ (hitreje dobi 29.... T8f5f 30. Lxf5, Txf5+ 31. Kh6, Lf8 mat)	30. Kh6, Lg5+ 31. Kh5,
Lf4+ 32. Lxf5, Txf5+ 33. Kh4, Lg5+ 34. Kh5, Le7+ 35. Kh6, L?8+ mat. — (Glose dr. Euwe.)
š. V Havani na Kubi, domovini Capablance, je v manjšem nacionalnem turnirju zmagal Kashdan (iz USA) s 7!/2 točkami, drugo mesto pa je zasedel s 6Vs Belgijec Koltanow-ski.
š. V Perugii in v Rovigu pri Benetkah sta bila odigrana provincialna turnirja. V prvem je ^magal Chelesi, v drugem Frigato,
Kieninger-Ernst 6:4
Tik pred pričetkom nemškega prvenstva v kopališču Oyenhausenu je bil v Kolnu zaključen match med svoječasnim prvakom Nemčije Kieningerjem in mojstrom Ernstom1 iz Gelsenkirchna. Po težkem in napetem dvoboju je Kieningerju jedva uspelo, da je nadvladal svojega nasprotnika v razmerju 6:4.
Iz tega matcha prinašamo naslednjo partijo, ki jo je dobil Kieninger v lepem napadalnem stilu:
109. španska partija Beli: Kieninger	črni: Ernst
1.	e4, e5 2. Sf3, Sc6 3. Lb5, a6 4. Lxc6, dxc6 5. Sc3, f6 (v poštev prihaja tudi Lc5)
6.	d4, De7 (nekoliko izumetničeno, potrebno je bilo ugrizniti v neprijazno končnico po exd4) 7. dxe5, fxe5 8. Lg5, Sf6 9. Dd3. Ld7
10.	0-0-0, 0-0-0 11. Td2, De6 12. De3, b6
13.	Thdl, Ld6 (bolje je menda Lc5) 14. Txd6!, cxd6 15. Dxb6, Tde8 16. Td3! (z grožnjo Lf6 poleg Sd5!), Dc4 17. Sfd2, Dc5
18. Dxa6+, Kc7 (na Kd8 izgubi črni damo)
19. Le3, Db4 20.	a3,	Db7 21.	Da5 + , Kb8
22.	Sc4, Da8 23.	Db6+,	Db7	24. Dxb7 + ,
Kxb7 25. Sxd6 + ,	Kc7	26.	Sxe8	in črni pre-
da.
Šahovske partije iz Celja
115. Španska partija
(2. kolo v Celju 11. avg. 1910)
Beli: Milan Drašle Črni. Marjan Mlinar
1. e4, e5 2. Sf3, Se6 3. Lb5, Sf6 h 0-0, Lv.7 5. Lxe6, <lxe« 6. Sxe5, Sxe4 7. De2, Sc5 8. Tel, Se6 9. b3, 0-0 10. Lb2<, Te8 11. d3. Lf« 12. Sd2, Sd4 13. Lxdl, D\d4 14. Sxc6, Txe2 15. Sxd4, Txel-j-Ki. Txel, Ld" 17. Sdfll, g« 18. Sel. Le7
19.	Sc5, Le« 20. <14, T<18 21. e3, a5 22. Sd3, b« 23. Sf4, Le8 24. Tdl, Lb7 25. f.% c5 26. <15, f5 27. Sg3, Lg5 28. Sgo2, c4
29.	Kf2, Lfti 30. bxc4, La« 31. Se6, Tc8 32. <16, Te8 33. Sc7 in črni preda.
116. Grilnfeldova obramba
(6. kolo v Celju 15. avg. 1940)
Beli: M. Subaru:	Črni: B. Pavlovič
1. Sf3, Sf« 2. e4, <15 3. c3, g6 4. dl Lg7 5. ScS, 0-0 6. Db3, rti 7. g3. b« 8. Sc5, Sf<17 9. S\(17, <Ixc4 10. Lxc4, Dx(17
11.	Ld2, ca 12. <lxe5, Lxe5 13. 0-0-0, a5 14. 14, Lg7 15. Dxb6, Sa6 16. Sa4, Dh3 17. Lc3, Sb4 18. Lxg7, Kxg7 19. D<*4+, Kg8 20. a3, S<!5 21. e4, Sc7 22. Sl>6, Se6
23.	L.veS, Lxe6 24. Sxa8, Txa8 25. T<12, c5 26. DI6 in črni preda.
š. V Milanu je bil prejšnji mesec zaključen turnir za prvenstvo milanske province. Prvenstvo je osvojil s 5 točkami Cane, pred Amodejem in Buttusinijem s 31/a-
Fedor Bogatirčuk, znani ruski mojster sta. re generacije, je v Kijevu položil z uspehom disertacijo ter dosegel naslov doktorja zdravilstva.
7.SAHOVSKI OREH
Tokrat	silno	lepo	in	presenetljivo	štu-
dijo znanega komponista A. A. Troickega iz Rusije. Ko boste prodrli v njeno tajno,
ras bo navdušila.	Beli: Kgl,
Td4, Se5	in
kmetje na	a2,
2, <15. e l in 12. frni: Kc7, Db7, Sg2	in kmetje
na aO, c7 in Ki. Beli na potezi zmaga. Nekoliko se boste zamudili tej želji, kaj.	Saj res ni
Beli na potezi dobi	majhna, in tudi
1	.‘neslavna	ne.
Toda poskusite .Imenitno sc boste, zabavali, kajti v lej študiji je skritega tudi precej humorja, dasi je seveda študija resna in	pravi	biser. Rešitve pošljite	najkasneje do četrtka,	22.	avgusta.
Rešitev 6. šahovskega oreha
1. D17!, I)c8 (najboljša poteza) 2. Dcl-j-, Ka5 3. I)c5-h Kali 4. Sb4-f, Kb7 5. Dxc6-h Ka7 6. Dc5+, Kb7 7. Db5-f, Ka8 8. Da5-[-, Ivb8 9. ScS-|-, Kb7 10. Db5+, Ka8 11. KclH	(tempo!),	f4	12.	Kc2, f3	13. Kcl, 12
14.	Kc2,	flD	15. Dxfl,	Kb7 16.	Db5+, Ka8
17. Kcl in beli zmaga.
1..., Ka5 2. De l, Db6 3. I)c3+, K a l
4.	Sb2-j-, Kbo 5. Dc4-{- in mat v naslednji potezi.
1.., Ivao 2. Da2+, Kb6 3. Db3-f, Ka7
4.	Da4+, Kb6 5. Db4+, Ka7 6. Da5-j, Kb7 7. Sc5+, Kc8 8. I)a2! in beli dobi.
čič, Alfonz Pogorelec, Josip Visočnik, Jožica Jelnikar, Erih Kratzert, Zoran Raz-boršek, Ante Certalič, Zdravko Stefančič in Boris Golež ,vsi iz Maribora; Emil Csorg6, Ivan Marek, Milo Karba in Stefan Domanjko ,vsi iz Celja; Bruno Smaj-dek in Lojze Zajc iz Ljubljane; Jože Sa-cer, Sv. Marjeta pri Ptuju, Stanko Tomšič, Ormož; ' Franjo Škarabot iz Murske Sobote.
Žreb jc naklonil ,Album slovenskih književnikov" Alfonzu Pogorelcu iz Maribora.
Kupon za šahovsko nagrado
„Večernik“, 17. avgusta 1940
‘	WWW	v\A/'A\MAAMAAMAAAAAAAAAAAMAMAAAAAAAAAAAAAMAAAA/
ne>» ga samo mrko pogleda. Ne reče mu prijazne besedice v pozdrav. Nasloni sc nazaj na palico.
Dragotin se zdrzne. Ne. verjame svojit.'. očem. Ojunači se, slopi k njemu in ga strese za ramena.
,,Glej, ljubi bratec, malco sem ti prinesel. Gospodinja je bila danes tako (fc.bra z menoj." Toda Sirtan se ne zmeni za mehke bratove besede. Dragotin mu nežno dvigne glavo in zapast rosne oči. „Mar ti je slabo? ■ ga vpraša. Toda Sirtan trdovratno molči. Iz oči se mu odtrgata dve de-b#Ji solzi in zdrkneta po porjavelem
licu.	v.
Dragotin upre svoje temne oci v iKida in premišljuje, ugiblje. Kontno se m po ti proti gozdu. Med brinjem še nekaj časa skrivaje opazuje nesrečneža.
jelo se je mračiti. Drobnica je postajala sitna. Silila je domov v staje. Sirtan jo lepo uvrsti v čredo. Sam stopa opotekajoč se za njo. Palico mu nosi v gobcu zvesti Nero, ki pohlevno caplja za njim.
Že od daleč je opazil, kako ga pod senco kfšatega kostanja pričakuje dvoje postav. Takoj je spoznal Dragotina in Mileta. Ko se nekoliko približa planeta brala k njemu in ga spraSu-jeto, kaj mu je. Medtem so zavili na ilomaše dv«rišče. Drobnico so zapodili v hlev, sami pa so sedli na prag lik drug poleg drugega.
Sirtan si je zaril obraz med dlami ler začel bridko jokali. Brata sta ga gledala, ga tolažila, prosila naj jima razodene svojo bol —1 a ,i'° je vse zaman. Sirtan je oslal trd m neizprosen. Nagloma je vstal in ju zapustil.
Zjutraj *t> našli sa senu mrtvega Sirtana.' Obraz se mu je tako lepo angelsko smehljal.
sssae
EMU, AVSTRALSKI NOJ
V Avstraliji živi nojev sorodnik %mu, ki doseže z iztegnjenim vratom višino do 170 cm. Ptica jc temnorja-va in ne more letali, ampak samo teka. Samica znese G do 8 jajc, ki jih nato samec izvali. Zaradi mesa, masti in jajc so ljudje enmje skoraj iztrebili. Sedaj so zaščiteni in žive v južnih avstralskih stepah. Razmnožujejo se. tudi v živalskih vrtovih.
STAVBE NA KOLEH
Stavbe na koleh, v katerih so prebivali praprebivalci našega slovenskega ozemlja na Ljubljanskem barju, so vam znane. Ali pa veste, da take stavbe še obstajajo m da mostiščarji (njihovi prebivalci) še niso izumrli? Te stavbe na koleh so sc ohranile na močvirjih in jezerih nekaterih otokov v Južnem morju.
Križanka
	1	2 3	4	5	6	7
1	i					c
2			1		■	
j						
4		ir			I	
5		i		■		
6	ni		■			
7						1
Vodoravno: 1. slovenski pisatelj; 2. pobeljen; 3- staroslovanska pijača, im-port; 4., krik neke črne ptice; 5. vzpetina na zemlji, kazalni zaimek;
6. nedelaven; 7. ekvator v slovenščini.
Navpično: 1. pripadnik enega izmed južnoslovanskih narodov; 2. ne-počen; 3. kratica za lahko kovino, streha’; 4. merilka časa; 5. hranilna pijača,’ vprašalnica; 6. naglo gibanje;
7. prebivalec najsevernejšega dela Beneške Slovenije.
REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1- Trst, to; 2. A. Aj., Ikar; 3. buča; f- dar, vrč; 5. Anam;
6.	Tula, as; 7. ep, Seni. — Navpično: 1. ta, dete; 2 Baba, up; 3. Ural; 4. tič, naš; 5. kava; 6. la, rman; 7. orač, st. (starejši).
Rešitev uganke: osel.
UGANKA
Orožje najmočnejše je, nihče ga videl ni, ker lajno hrani ga srce in vsak le sam za njega ve; premaga vse, kar v bran se stavi. Kdo ve, kako sc le mu pravi?
» VečemiJc«
sa mladino
Leto 2
lllllll
Maribor, 17. avgusta 1940
Stev. 52
OTROKOVE ŽELJE
LUDVIK CIGLER
Oblački sivi letijo pod sinjim nebom v daljavo, gotovo tja daleč hitijo, tja v Koromandijo pravo.
Oh, da Se meni ni dano za njimi tja odleteti, kjer sonce zemljo ogreva pozimi kakor poleti.
Tam — kakor tu pri mesarju klobase na plotu visijo, potrebe pa m po denarju: zastonj lahko vse se dobijo.
Tam vrečo nabasal bi polno in si jo zadel na rame, odnesel bi jo v domovino, kjer mamica čaka name.
„Vlomili so . . ."
PAHIČ STANKO
S krwikim izrazom jo je oštel in se prislonil k steni, da bi ne zadelo njega, če bi kaj od kod priletelo. Preveč pogumen ni bil videti, dasi je tako pustolovščine imel od srca rad, ker so se mu v knjigah zdele tako imenitne. Od nekod je privlekel vžigalice, najprej malo prisluhnil in prižgal. Sveča je znova zagorela. Z roko je zaslonil plamen, a v tem so mu zdrknile vžigalice iz rok in zropolale po stopnicah.
Ni se zmenil zanje, zaprl je vrata in se razgledal po prostoru. Mnogo je bilo tu nakopičene ropotije. Zeleno barvan zaboj, ki ga je vzel na piko, ga je pritegnil nase. Previdno, da mu spet sveča ne ugasne, je položil svečo na polico in jo pritrdil, potem pa se ie lotil zaboja. Zaklenjen jc bil s ključavnico, ki jo je brez pomislekov odtrgal od zaboja.
Kaj vse je bilo v tem zaboju! Peter je strmel, a ne dolgo. Največje zanP manje je zbudil v njem srebrno svetel samokres; tega je Peter potem, ko je. našel naboje, vtaknil v žep. Služil mu bo za ,.osebno varnost1, in za
zabavo. Brskal je po knjigah, ki so bile naložene skoraj do pol zaboja in eno je dal na stran, ko je po naslovu spoznal „Bravnovega najmlajšega-'.
Prav na dnu je bil majhen kipec, ki si ga je Peter pri luči podrobnoj« ogledal. Nenadoma pa mu je zdrknil iz roke, in preden se je prav zavedel, ie bil fantič v rdečem klobuku raztelešen na štiri dele. Peter je vsakega opremil s trdim pridevkom, jx>tem pa je vse skupaj vrgel v sosedni kot na velik kup cunj.
Kar se je zdaj zgodilo", ni Peter nikoli prav vedel. Možak, ki je potrpežljivo čakal pod cunjami odrešenja in mu niti ne preveč prijeten vonj podganjega gnezda v bližini ni bil kdo ve kako zoprn, je nenadoma
začutil, da nekaj pada po njem. Misleč, da ga je oni, ki je bil na podstrešju,, zasledil, jc v nagoti« samoobrambe pla-
nil pokonci.
Prav ko je Peter razvezoval sveženj listin in slik, mu je šum v kotu vzbudil zanimanje. Z grozo, ki ga je otrdela, da niti samokresa ni mogel potegnili iz žepa, jc videl, kako sc jc kup ciuij
128
C: r
125
WARNER BAXTER (Fos)
MARIBORČANKA ELFIE MAYERHOFER
Književniki in film
Gasi, ko so bogati in znameniti književniki s prezirom gledali na film in odklanjali vsako sodelovanje, so že za nami. Ce pa so že _prodali kakšno svoje delo filmskemu podjetju, so po snimanju izjavili, da je njihovo umetniško delo okrnjeno in potvorjeno.
Znan je primer Teodora Dreiserja, ki je pred nekaj leti protestiral proti načinu, kako so postavili njegovo „Ameriško tragedijo" na filmsko platno. Danes takšnih pritožb ni več, saj je celo slavni književnik G. B. Shaw dovolil, da se nekatera njegova dela priredijo za film, ko je videl, kako velik uspeh je doživel njegov ,,Py-gmalion" širom sveta. Še več, Shaw bo za nekatera gledališka dela sam izdelal scenario.
Časi se menjajo. Morda je postal film mnogo zrelejši in v umetniškem pogledu gotovo mnogo popolnejši. V \Yarner Bros studiu sodeluje tudi eden od najuglednejših ameriških romanopiscev dr. Llovd C. Douglas, katerega romani so doživeli rekordne naklade. Med književniki v istem studiu najdemo najslavnejša imena ameriške književnosti, kakor Marc Connellv,
Joan Crawford zapušča fim, ker hoče h gledališču
Simpatična in zelo popularna ameriška filmska zvezda Joan Crawford, ki je dolga leta svetila in osvajala vse ljubitelje filmske umetnosti v Evropi, je nedavno izjavila novinarjem, da se je naveličala živ-
ljenja filmske igralke in da je njena največja želja postati spet gledališka igralka.
Zvezdnica se je pogajala z direktorjem filmskega podjetja, da njen angažman pre-kmC; ker hoče na vsak način h gledališču. Izgleda, da bo ravnatelj njeni prošnji ugodil, tako da bo Joan Crawfordova žc v jeseni nastopala na deskah na Brodwayu v New Yorku. Neki mladi dramski pisatelj je izjavil, da bo za priljubljeno zvezdnico napisal poseben gledališki komad, s katerim bo na mah osvojila gledališko občinstvo. To je prvi primer v zgodovini ameriške filmske umetnosti, da se je slavna zvezdnica naveličala dela v filmskem ateljeju in da se je posvetila boginji Ta-liji.
f Dne 10. decembra je eden največjih režiserjev, kar jih doslej pozna zgodovina filmske umetnosti, Francoz Julien Du-viver (pri nas poznamo zlasti njegov „Njen prvi ples") začel »posnemati" francoski propagandni film ,Veliko dviganje". Kakor vidimo, so iznajdljivi Francozi vpregli v
,	. «	   vpregli
propagando res prvovrstne moči.
aaa^/^vV.VAVVVvAVVVAA.WIVWAA,UMAAMAMAAMAA.WAAAAVI\A.VVVVVU.V.V.^^ VAAAAAMAM.\XVA/A\MAAAAAV'AAA,\AAAAAAA/AM.,A\AAAAAAAAAAAAAAAAAAMAAAAJWWIA>VAA'
MICKEY ROONEY (MGM)
Umetniške vrednote ruskega filma
Sicer so že doslej vrteli pri nas od časa do časa kakšen sovjetsko-ruski film, vendar pa so bili to le sporadični poizkusi. Toda že ti so pokazali neko sliko o visoki umetniški kulturi sovjetske filmske produkcije.
Znano je, da ima sovjetsko-ruska kinematografija ,zlasti pa njeni režiserji (Pu-dovkin, Eisenstein, Moskvin) visoke umetniške kvalitete ,v katere so vnesli vso globino nam tako drage in široke slovanske duše. Ti režiserji so imeli velik vpliv na razvoj filmske umetnosti tako v režiji in igri kakor tudi v uporabljanju novin elementov v scenariji in fotografiji.
Sovjetsko-ruski film je prav tako prešel vse fa^e razvoja, kakor evropska in ame-rška filmska produkcija. Tudi sovjetsko-ruski film je imel svojo herojsko epoho, ko je bila naj večja skrb posvečena sceni in
scenariju, dočim so dramsko delo docela zanemarjali. Toda hitreje kakor v drugih državah je nastal v ruski filmski produkciji preobrat in sedaj izvršuje takšno pionirsko delo, ki v mnogih ozirih služi za vzor drugim državam.
Sovjetska Rusija je danes zelo plodna v pogledu produkcije, saj ustvari na leto okoli 500 filmov. Ta ogromna produkcija potrebuje seveda tudi ogromno število filmskih strokovnjakov, igralcev, režiserjev, scenaristov, operaterjev itd. V Moskvi je^ poseben zavod takozvaui »Kinematogra-fičeski institut", ki s sistemaličnim delom vzgaja in izobražuje potrebno osebje za sovjetsko-rusko kinematografijo.
Od ogromne produkcije filmov ostane velika večina doma, za izvoz pa je določenih na leto samo 35 do 40 filmov, katere izbere posebni odbor strokovnjakov.
Filmski zvezdniki kot prometni signali
Zupan znamenitega mesta Thomasville v ameriški državici Alabama je nadvse originalno in praktično rešil problem prometnih signalov. Izkušnje uče, da se avtomobilisti, motociklisti in pešci kaj malo brigajo za razne prometne znake, rdeče svetilke ob cestah in v zaprtih ulicah.
Zalo si je župan nabavil prozorne slike božanstvene Grete Garbo in Clarka Gable. Greto je dal nalepiti na zeleno svetilko, Clarka pa na rdečo. Odslej so se vozniki in pešci ustavljali pred prometnimi signali, si jih ogledovali in se — pokorili prometnim in cestno-policijskim predpisom.
VIRGINIA BRUCE (MGM)
Norman Reilly Raiue, nagrajena pesnica Edith Wharton itd.
Ruska film v Nemčiji
Po neki vesti iz Berlina je prišla v nemško prestolnico v prvi izmeni rusko-nem-
ških kulturnih vrednot, pošiljka tridesetih ruskih najboljših filmskih umetnin. Med temi filmi seveda ni »Profesorja Mam-locka", ki riše preganjanje Judov v Tretjem Reichu, prav tako pa med njimi tudi ni »Aleksandra Nevskega", ki se je bil krepko in zmagoslavno boril z Nemci.
dvignil in nekje visoko je iz njih pokukal pristni človeški nos. V naslednjem trenutku so ga cunje držale za vrat ,in preden se je zavedel, je ležal v kotu povit in povezan kot nebogljeno dete. Niti javknili ni utegnil.
Gez dolgo časa se je šele prav zavedel in otresel strahu. Oči je imel prevezane, roke in noge prav tako, v ustih pa mu je tičala ogabna cunja in ga davila s svojim zoprnim vonjem. Petru je bilo to nevzdržljivo; pričel je brcati in se premetavati kot riba na suhem. To bi utegnilo opozoriti očeta, a ga ni, ker je Peter moral nemudoma nehati. Na licu je namreč začutil nekaj skelečega, kar je bilo na las podobno krepki zaušnici, in ker je Peter dobro slišal, mu niso ušle dobrohotne besede, naj popolnoma miruje. Da ima takih ljubeznivih božanj še obilo na zalogi, je pravil glas in da Peter ne bo na njin nič prikrajšan, če ne bo miroval. Potem se je neznanec oddaljil.
Zdaj je bil tiho ko miška in le prisluškoval je šumu, ki se mu neznanec ni mogel ogniti, ko je praznil police. Vreča ,ki jo je imel s seboj, se je vidno polnila, zlasti, ko je olajšal že dva zaboja pri vratih. Za dečka v kotu se ponočni gost ni menil, oči-vidno se ga je ta bal. Da bi ga pa spoznal, sc tudi ni bal, cuqje so ga precej dobro ščitile.
Mesec se je bližal goram na zahodu in kostanji so še vedno šumeli, ko je storilec odprl lino. Iz previdnosti je prej postavil pred vrata dva zaboja, potem pa je počasi spustil polno vrečo skozi lino. Menda se mu je mudilo, ali in ga počakala ob strešnem žlebu, kaj, da je mislil, da sc bo ustavila v resnici pa je bil žleb pod streho, da se vreča ni imela kje ustaviti. Z ropotom, ki je bil podoben topovskemu strelu v steklarno, je tresnila ob tla prav ob oknu, kjer je spal sam postajenačelnik.
Kaj se je potem zgodilo, ni niti sam orožnik Koren vedel povedati, ko je brez hlač s puško v rokah pritekel. Postajenačelnik, postaren mož, ki je v razburjenosti pozabil, da je prav za prav samo v spalni srajci, mu je jel nekaj dopovedovati in kazali na strešno lino. Zajetni Koren ni razumel niti besedice, videl pa je, da je nekdo za nekom tekel preko polja, in brez po
misleka jo je ucvrl za njima.
Tedaj se je postajenačelnik spomnil, da se niti ni imel časa obleči. Zlezel je skozi okno, od koder je tudi v prvi sapi prišel, misleč, da je potres, in potegnil nase najpotrebnejše. Potem se je vrnil na cesto, kjer je stalo nekaj ljudi in si ogledal vrečo. Vsebina ga. je prav prijazno spomnila, da je nekdaj in nedolgo prej še počivala na njegovem podstrešju. Ko sta se Koren in železniški vratar složno vrnila in izjavila, da je zlikovec pobegnil v gozd, je postajenačelnik podal prvo izjavo:
,/To, to, gospod Koren, je bil vlom."
Orožnik ,ki mu je bilo malce nerodno pred ljudmi v spodnji obleki1, je dejal, da vzame to na znanje, nato so pa vsi trije pograbili vrečo in jo zanesli okoli poslopja na železniški peron, Sosedje, ki so nekaj tu in tam ujeli, so se razšli in ugibali, kaj in kako je bilo, vedel pa ni nobeden nič.
Možje na oni strani so se domenili, da je prav, da gredo najprej na podstrešje insi ogledajo položaj. Se prej pa je Koren naprosil postajenačelnika, da mu posodi hlače in utemeljil to prošnjo, tako da brez hlač ni uradna oseba. Brez suknje še že kako gre, brez hlač, ne, to pa ne. Ko jih je potem oblekel, so se odpravili na podstrešje in si ogledajo položaj. Se prei zaman iskal ključ in zaman pošiljal krepke izraze za njim. Ni in ni ga bilo, pa tudi sina Petra ni bilo nikjer videti. Kuharica Reza je trdila, da ne ve ne za prvega ne za drugega, in tudi prometni uradnik je dejal, da ni nobenega videl. Nekaj pametnega je rekel samo vratar, ko je dejal, da je ključ mogoče v vratih, če ga pa tam ne bo, nič zalo, ker pogledati je pa le zelo priporočljivo.
Res so našli ključ v vratih, potem ko je gospod Koren prav nemilo stopil z boso nogo na škatljico vžigalic in jo s težo svojega telesa dodobra zmečkal. Vrata so bila odklenjena, toda odpreti se niso dala na noben način. S pomočjo luči so možje dognali, da je ljubeznivi nočni gost postavil pred vrata kar dva zaboja. Z vso močjo so se uprli v vrata in tako odrinili zaboja z neljubega kraja.
Peter je slišal, kako je počilo pred hišo, in ni mu ušlo niti ropotanje opeke, ko se je nejnani gost prav
hitro pobiral s podstrešja. Nato je bilo pred hišo nekaj vika in lirika, nazadnje pa je vse utihnilo. Rad bi bil opozoril nase očeta, a ni bil gotov, da ■ je neznanec res pobegnil, in ob misli, da bi dobil še katero tako, kakor ga je skelela na licu, sc je rajše vdal in potrpežljivo čakal. Potem je
prihajal od spodaj grozeč očetov bas, ki je klical na pomoč, in navsezadnje so bili na podstrešju. Zdaj je spoznal očeta, vratarja in tudi tretji glas mu je bil znan, vendar se ga ni mogel prav spomniti. Rajše je z brcanjem po tleh opozoril očeta nase.
(Dalje prihodnjič.)
V SVETLI NOČI
VIKTOR EMERŠIČ
Ko breze v burji so vihrale in zvezde mesec so obdale, takrat zapel je liho ptič. Pogledal sem v nebo boječe, da videl zvezde bi blesteče, a rekel nisem nič.
Na griču fantje so zapeli, bili so bolj ko jaz veseli.
Prav tisto noč
srce mi tiho je vzdrhtelo,
kot da nečesa bi želelo, ko stopal sem domov gredoč.
Na nebu zvezte so žarele, bile so svetle in vesele, a jaz izgubil sem svoj smeh. Na ustnah zdaj le vzdih leži, ki nekam daleč si želi, ker ljubim Srčno brate vse, ki danes v sponah še ječe in tujčev jarem jih teži.
Bratje
JELUSKA
Sonce je pravkar posijalo izza temnih vrhov smrek in jelk. V gostem grmičevju cvetočega divjega trna je nekaj sfrfotalo, nato se je pa zaslišalo polglasno pritajeno žvižganje zlatoklju. nega kosa. Iznad kupa sočne detelje je pokukalo dvoje ušes. Dolgouhec se je zbudil in jo v dolgih skokih ubral čez jaso proti zelniku. Gozdne cvetke so dvigale svoje glavice in se radostno pozibavale v jutrnii sapici. Vse je bilo tako veselo, mlado, polno naj lepšega življenja.
,,Slišiš, Sirtan! Vstani vendar, sonce je že visoko 1 Greda čaka. Lačna je!" Toda Sirtan smrči naprej. Ne sliši bratovih klicev.
„Ti beštija zaspana! Misliš, da bom najel godbo, da ti zaigra budnico," se jezi Mile. Sirtana zbuae zadnje bratove besede. Naglo skoči pokonci, se otrese sena in spleza po lestvi na dvorišče. Brž poišče pastirsko palico, pokliče psa Nerona in zapodi čredo drobnice čez gmajno. Sam stopa za njo nekam zamišljen in pogreznjen
sam vase, Njegovi koraki so počasni, trudni in dolgi.	%
Drobnica se ustavi na holmu in začne muliti sočno travo. Mlada jagnjeta rožljajo z zvončki in razposajeno skačejo okrog ^svojih mamic. Tu in tam se še kakšen, neroden nebogljenček prevrne in žalostno zastoka.
Sirtan sedi na starem preperelem štoru. Opira se na palico. Glava mu je globoko sklonjena na prsih. Pri nogah mu leži Nero in ga začudeno gleda. Zaman čaka na vsakdanjo igro. Gospodarjeva roka se ne dvigne — noče vreči kamna tja proti žuborečemu potočku. Nero ne bo danes tekal in lajal Ostal bo lepo miren pri Sirtanu ,ki izgleda tako žalosten. * »Sirtan, Sirtan!"
Sirtan se zdrzne. »Kdo neki me kliče iz gozda?"
»Zakaj me nisi zbudil ,ko si odgnal čredo? Ah, Sirtan, veš, tako sem tekel, vročina me kar kuha".
Sirtan opazi svojega najljubšega brata. Dragotina ima vendar tako rad. Da.
126
127
Zanimivosti
Nič novega pod božjim soncem
O poprovih plinih in katranovHi potokih kol bojnem orožju
v’ ohranjenih poročilih španskih osvoji-Icljev, ki so v šestnajstem in scdemnajslem stoletju prodrli v Srednjo in Južno Ameriko, večkrat čitamo, da so se tamkajšnja plemena bojevala proli vojnim krdelom s strupenimi plini, katerim se napadalci niso mogli ustavljali. Pred nekaj leti je ekspedicija ameriškega raziskovalca profesorja dr. James Moreya v piramidi Tenaynca v Mehiki izkopala vazo, ki danes služi v neizpodbiten _ dokaz pravilnosti svojčas neverjetnih opisovanj.
Scnzaeicionalno odkritje na vazi
Dragocena najdba je brez dvoma preostanek Chimus-kulture, ki jo je pozneje na doslej nepojasnjen način izpodrinila kultura rodu Maya, tako da se je izselila v današnje perujsko ozemlje. Najdba- je eden najstarejših dokumentov, ki so nam ostali ohranjeni iz preteklosti ameriških pranarodov. Na tej vazi, ki je nastala j nekako pet tisočletij pred Kristom, so naslikane različne stopnje napadov s strupenimi plini. Te slike s poročili Spancev jasno pričajo, na kakšen način so se tamkajšnja plemena posluževala učinka struženih plinov.
Boj s poprovo paro
V ogromnih posodah, podobnih neizmernim ponvam, so bile nagromadene pravcate gore žarečega oglja in postavljene okrog obrambnih postojank, ali pa so jih_ nosili pred bojnimi četami. Kakor hitro jc bila smer vetra ugodna, so ogenj potresli z obilimi količinami na drobno zmletega ameriškega popra, čigar dimasta para z vsebino kapsicina — učinkovito sestavino te rastline — je prodrla v vrste ali taborišča nasprotnika in dražila sluznice in dihala moštva hi živali s tako silo, da je bila sovražna vojska za najmanj pol ure popolnoma onesposobljena za boj. Dovolj časa, da se je pogosto vojna sreča odločila v prid tistih, ki so se posluževali tega izuma. Sicer pa je dovedel ta boj _ s po-
Erovo paro že v takratnem času do lznajd-e neke vrste plinovili mask. Ge ^so bili pravočasno opozorjeni, so se sovražniki pozneje prav tako evropski osvojitelji — ubranili učinka omamljivih plinov na ta način ,da so si z jesiliom ali rastlinskimi soki namočene robce privezali liki maskam pred usta in nos.
! Najdba ameriškega znanstvenika je ponoven dokaz za to, da so prav za prav vsa naša novodobna vojna orožja in sredstva samo tehnične izpopolnitve idej, ki so imele svoj izvor že pred sto in tisočletji.
Katranovi potoki — predhodniki metalcev ognja
Tako je bila tudi zamisel, uničiti nasprotnika s tekočimi ognjenimi tvarinami, znana že narodom starega veka in so jo uporabljali posebno Babilonci. Način, kako	so	to	izvajali, znači jasno predhodje
današnjih uničujočih metalcev' ognja. Ne samo iz utrjenih postojank so sovražniku vlivali vrelo olje na glavo obrambni način,	ki	se je obdržal dolgo v	srednji!
vek — temveč poslali so mu, kjer je imela zemlja ugoden padec, tudi cele potoke gorečega katrana nasproti, ki je sovražnika skoro brez izjeme prisilil do umika ali vsaj v to, da svojega napada ni mogel izvesti na nameravanem in pripravljenem mestu. Vsekakor neprecenljiv uspeh. Za kakšne ogromne količine katrana je pri tem šlo in kako popolno je bilo ponekod uničevanje sovražnika, priča dejstvo, da so večkrat cela vojna taborišča, ki so jih	sovražniki postavili v usedali,	popla-
vili z gorečim katranom tako temeljito, da	so,	v	kolikor niso zgorela, z	ljudmi
in živalmi, orožjem in vsem drugim, ostali ohranjeni v kamenitih masah, podobno kakor da so bili presenečeni od izbruha ognjenika. Da so bile v starem Babilonu cele ceste — od kraljice Semiramide eelo tunel pod Evfratom, to na sebi skoro nc-
--•.v ■
pojmljivo tehnično čudo starega veka — pokrite s katranom in asfaltom, bodi le mimogrede omenjeno.
Stari narodi so imeli tudi tanke
Tank — pač ena liajprevratnejših in najodločilnejših iznajdb svetovne vojne ima tudi svoj neoporečni zgled v slarem veku in je, ko toliko drugih iznajdbenih konstrukcij, prišel samo v poznejši dobi v pozabljenje. Še lord Kitchener, kateremu so v avgustu 1911 predložili načrt vozečega bojnega stroja, ga je kralkomalo odklonil kot „prismojeno utopijo"! Prvotno so bili bržkone Perzijci, ki so opremili pred par tisočletji svoje bojevite vojne slone s težkimi oklopi in jih lake gonili proti sovražnim vrstam, da so jih z navadnim iorožiem, kakršno je bilo takrat v rabi, komaj zadržali. Kot nož ostri srpi, ki so jim bili pritrjeni na nogah, so zanesli smrt in uničevanje v nasprotne vrste.
Iz trdega lesa so postavili stolpe, znotraj volle in določene za bojevnike, oborožene z metalnim kopjem, ki so se na podloženih ^valjarjih z duhovito napravljenimi mehaničnimi sredstvi premikali v potrebno smer. Pod takratnimi razmerami, ko ni bilo za edino uspešno obrambo neobhodno potrebnih eksplozivnih izstrelkov na razpolago, jc morala biti bojna vrednost teh lesenih tankov našim današnjim precej enakovredna. Tako tvorbo je najbrž imel Ho-
mer v mislih, ko je pisal o trojanskem konju v svoji Iliadi.
Tudi lopovi so imeli prednike
Da topovi starega veka niti zdaleka niso dosegali današnjih, je samo po sebi umljivo. Vendar pa jih ne smemo omalovaževati. 2e par stoletij pred Kristom so takrat najmodernejši vojni stroji, naslanjajoč se na lučalni princip, izstreljevali težka kopja z ogromno prebojnostjo nad en kilometer daleč! Za glavo debele kamne so mogli lučati prav tako daleč in to s tako točnostjo, da so iz hiš napravili ruševine, pa tudi zadevali plavajoče ladje na morju, ki so oblegale pristanišča.
Za primero naj navedemo, da so prve puške poznejšega srednjega veka delovale dokaj manj natančno, dasi so imele že eksplozivni pogon. In Arhimed, neutrudni izumnik, je postavil celo napravo, ki je s parno silo izbrsnila veliko železno kroglo iz neke vrste topovskega žrela. Ta naprava je bila nekak predhodnik naših topov, najsi je bila tudi bojna vrednost' manjvredha. Da so pred dvema tisočletjema
mislili že tudi na vžigalne bombe, dokazujejo opisi iz časa Julija Cezarja. Njegovi vojskovodje so se pritoževali, da so njihove kolone obstreljevali iz zasede z izslrelivom iz žarečega oglja in gorečega lesa.
Julij Cezar je uporabil tudi misel, ki jo je moderna vojna veda izvedla v obliki bodečih žičnih ovir. V varstvo svojih počivajočih čet in trdnih taborišč je dal slednje obložili krog in krog z gostim grmičevjem, ki je obstajalo deloma iz trnjevih vej ali pa je bilo umetno namešano s kovinastimi bodicami. Na misel, namazati le pregraje s hudimi strupenimi snovmi, tako da je že najmanjša praska povzročila takojšnjo smrt, modemi vojni tehniki najbrž še niso prišli, ker smatrajo za podobno že večkrat preizkušeno napeljavo loka z veliko napetostjo v žično oviro, ki ima za posledico isti učinek, če se je kdo dotakne.
Sokoli — letala Perzijcev
Nazadnje šc lahko primerjamo današnje letalce — čeprav le komaj od daleč — z vojnimi sokoli, ki so jih v starem veku splošno uporabljali hi ki so jih Perzijci v jatah na tisoče pošiljali v boj. Z njihovimi ostrimi roparskimi kremplji in koničastimi kljuni so se zagnale te skrbno izurjene živali na sovražnika, kljuvale in trgale nezaščitena telesa in znale posebno oči vojščakov zadeti s tako vražjo zanesljivostjo, da je bila večkrat bitka v prid Perzijcev že odločena, preden so posegli vojščaki v boj. Boljših uspehov marsikdaj v ravnici tudi danes z letali ni mogoče doseči.
Da so izpuščali y starem veku izurjene leve in tigre na sovražnika, raba, ki se jc še danes poslužujejo nekatera plemena z divjimi psi, nam svedoči, da so se tudi takrat posluževali vsakega bojnega sredstva, ki je količkaj kazalo na uspeh. Nič ni tedaj novega pod soncem, vse je samo izpopolnjena tehnika, odnosno kopija preteklih sto- in tisočletij.
Praktična naprava, ki bi tudi pri nas bila marsikje potrebna:
— Boš videl, kako hitro bo natakar tu!
* s- ■
Angleško javno mnenje ima še vedno besedo
»Basler Nachrichten« poročajo iz Londona, da kljub poostrenim cenzurnim in drugim vojnim ukrepom v Angliji še vedno odloča javno mnenje, ki dirigira vladi in ne obratno. Tako je nedavno na pritisk javnega mnenja in tiska vlada ublažila svoje postopanje proti interniranim tujcem. Mnogi so bili izpuščeni na svobodo, k družinam, za druge spet je bil postopek omiljen. Posebno glasni v zahtevah do vlade so levičarski listi »News Chronicle«, »Daily Herald«, dalje listi pod kontrolo lorda Beaverbrookia »Eve-ning Standard« in »Daily Express«, »Man chester Guardian« in »Times«. Dnevniki znanega pobornika madžarskega revizionizma, Rothermeera, ki so vodili glavno akcijo proti tujcem, so pa začeli pisati prijazneje do zahtev držav osi.. Več politikov, tudi iz konservativnih krogov, je zagovornikov javnega mnenja, med njimi je posebno znan vojvoda od Devon-sliirea.
Skupina angleških letal na nosilcu „Are UojaL“
Mrtvec" je pokopal svojega zdravnika
n
Tragikomičen slučaj se je primeril v vasi Dolnji pri Varšavi. Kmet Josip Kozlovski se je nenadoma zrušil in obležal. Privatni zdravnik je ugotovil smrt in moža so položili na mrtvaški oder.
Po starem običaju je mrtveca stražil neki sorodnik. Na mah je opazil, kako Kozlovski odpira oči. V strahu je pobegnil iz mrliške sobe in poklical sosede. Ko so ti prišli, so našli »mrtvega« Kozlovskega pri mizi, kjer se je mastil s klobasami. Takoj so uganili, da ne gre
za »vampirja«, nego je mož le na videz mrtev ležal dva dni v krsti.
Kozlovski se je z več kmeti napotil k zdravniku, da mu osebno dokaže njegovo zmoto. Ko je zdravnik zagledal kmeta, za katerega je vedel, da leži na mrtvaškem odru, se je tako ustrašil, da ga je zadela kap. Na pogrebu je nosil mrtvaški križ sam Kozlovski. Križ je bil namenjen njemu, zdaj jc bilo treba samo namesto njegovega napisati zdravnikovo ime.
Jeklene mreže na krovu vojne ladje
Londonski radio je javil, da uporablja angleška vojna mornarica uspešno sredstvo proti zračnim napadom. Ladje, ki spremljajo konvoje, imajo nad krovom razpete močne jeklene mreže, posebno one, ki stražijo plovbo transportnih ladij v Rokavskem prelivu. Sovražna letala ne morejo blizu, z višine so pa zadetki zelo redki. V času, ko bo Kanal vedno bolj zavit v meglo, bo možnost zadetkov z večjih višin še manjša.
Malarija pustoši po mnogih krajih Ana-tolije v Mali Aziji. Turške oblasti so uvedle stroge ukrepe za zatiranje bolezni.
Tajinstveni sestanek
Mnogi zamude ugodne prilike, Peter še ni nobene.
__ Danes je lepo vreme!
— Zelo lepo je!
— Upajmo, da bo nekaj časa trajalo.
_ Nadejajmo se!
Dama je sedela v drevoredu kopališča in se smehljala. Ljubeznivo je opazovala mladega kavalirja pred seboj, ki je kar gorel od ognja.   Ali bi se morda lahko ...
— Prosim?
— Ali bi se lahko videli zvečer?
— Prav rada.
— Na sestanku?
— Prišla bom.
— Krasno!
Peter je pristopil bliže.
— Tako lepa ste, tako krasna, milostiva gospa!
— Tako? No, to se lepo sliši!
— Kaj nisem... na, kaj nisem tudi jaz v vaših očeh primeren kavalir?
— O, prosim, zelo ste prikupni.
Petrovo lice je zasijalo od radosti.
— To bo danes krasen večer!
— Prav res.
— Ali se tudi vi veselite?
— Zelo se veselim!
Peter je postal zaradi tako naglega uspeha nekam nesiguren.
— Samo nekaj mi ni povsem jasno, ne ra; zumite me, prosim vas, napačno. Preveč gladko nama gre od rok, da sploh ni zaprek ...
Dama se je smehljala,
— Ah, vi bi radi mene šele osvojili?
— Da, tako jel
— Kaj vam otežkočam zadevo s tem, da vam jo olajšujem?
— če ne boste hudi, da, tako je.
Dama je nenadoma resno pogledala Petra.
— Vas mi je prinesla usoda!
— Ah?
— Vedela sem, da vas bom nekoč spoznala!
Petru je postajala zadeva vedno bolj čudna.
— Milostiva gospa, pa vendar nimate preroških prividov?
— Da, tako je!
— Pa kako?
— Čitam iz rok.
— Tedaj prosim...
Peter ji je pomoli! roko.
— Morda kaj veste o meni?
— Seveda, de gospa, in začne čitati iz črt Petrove dlani. — Inženir ste, 24 let star, neporočen. Stanujete v Ljubljani.
— Točno tako je, milostiva gospa.
— Imate tri brate in sestre. Vaš oče je tovarnar. Z njim se razumete, skoro boste prevzeli upravo podjetja.
— To je strašno!
Dama je tajinstveno nadaljevala:
— Vidim še več. Zaljubljeni ste. Vaša zaročenka je plavolaska, zelo lepa. Ni še stara 20 let. Spoznali ste jo pred dvema letoma, ko je bila z očetom v Dubrovniku. Njene matere še niste videli.
Peter je postal razburjen.
— To meji že na čarovništvo!
— Oče vaše zaročenke je zdravnik. Živi v Zagrebu.
— Da, da. In mati?
— Matere ni v Zagrebu.
Peter se je oddahnil.
— Milostiva gospa, vendar nekaj ni prav. Ne veste vsega! Mati moje zaročenke je prav tako v Zagrebu.
— Matere ni v Zagrebu!
— Kje pa je potem?
Gospa se je nasmehnila:
— Evo je pred vami! Jaz sem njena mati!
17. nacionalni šahovski turnir v Celju
7. KOLO JE BILO ODIGRANO V ZDRAVILIŠČU DOBRNI
Celjski šahovski klub kot prireditelj nacionalnega turnirja je pripravil ob vsestranskem razumevanju m podpori zdraviliških uprav gostovanji v Dobrni in Rogaški Slatini. Tako je bilo včeraj odigrano v Dobrni 7. kolo turnirja, dočim bo gostovanje v Rog. Slatini še sledilo, šahisti so se že zjutraj odpeljali v Dobrno, kjer je bila pred pričetkom igre prirejena zakuska. Po končaijem kolu pa so bili igralci na kosilu gostje zdraviliške uprave. Ob tej priliki je ravnatelj zdravilišča dr. š t e r čestital Celjskemu šahovskemu klubu k jubileju, poudarjajoč, kako je šah velikega
» '
Sjsort
Plavalke MKP povabljene v Ljubljano
Prizor s celjskega šahovskega turnirja. V zadnji vrsli od leve proti desni Beograjčan Vasilije MEDAN, Celjan prof. Jože GRAŠER in Ljubljančan Ivan MAREK, v prvi vrsti pa je profil Zagrebčana Ivo JERMANA, ko pravkar na svojstven način fiksira šahovnico in figure.
rshvlrf*’3 Pon3e"a- ?a gostoljubnost se je I Helijevem sistemu sla Savič šahovlLP/a	P™f-AraŠer’	v	in,lenu	kmalu navila v končnico, kjer j
x L—, i"v imenu jug.
šahovskega saveza pa je spregovoril urednik in mojster Ozren Nedeljkovih. Svečanemu kosilu kakor tudi šahovskim bitkam je ves čas prisostvoval podban dr. Majcen.
V Dobrni sta prva zaključila svojo partijo smigovc in prof. Grašer, ki mu tudi izpre-memba zraka ni dovolj zalegla, da bi prekinil serijo porazov. Šmigovc je nastavil profesorju zanimivo past in čakal. Zares, profesor je padel v past ter izgubil figuro, nakar je Srmgovc z lahkoto opravil svoj rabeljski posel. — Šorli je zaigral kot se spodobi enemu izmed glavnih favoritov za mojstrski na-s ov. Z odlično kombinacijsko igro je v španski partiji podrl Popoviča. Šorli je spravil svojega nasprotnika v središčni igri v nevzdržen položaj, efektno žrtvoval trdnjavo ter ponudil še konja. Ko je Popovič sprevidel v 26. potezi, da je vsak odpor zaman, je predal. — Mlinar in šubarič sta zaigrala zanimivo francosko partijo, ki pa ni prinesla pričakovanega spopada. Po likvidaciji središnice in zamenjavi figur sta se v končnici sporazumela na remis. — 2uk se je branil proti Majsto-rovidu s Caro-Kannom, v katerem pa ni izbral najboljše variante. Partija je bila prekinjena ter bo Majstoroviču kmet, ki ga ima več, verjetno zadoščal za zmago. — Prav dobro je zaigral šiška proti Jermanu, ki je odgovoril z Nimcovičevo obrambo, šiška je svojo otvoritveno prednost v središnici še stopnjeval ter napsled celo dobil figuro.
Kljub temu je bila partija v komplicirani poziciji prekinjena .vendar pa ni dvoma, da bi je Šiška ne dobil. Tako čaka torej favorita Jermana prvi poraz. — V
in Mišura
 ------------- .  je imel Sa-
vič kmeta več. Nadaljeval pa ni najboljše, tako da je Mišura izenačil ter bo prekinjena partija verjetno končala remis. — Marek je v Relijevi otvoritvi žrtvoval proti Drašiču damo za trdnjavo in lahko figuro, misleč da bo izsilil ugodnejšo pozicijo. V resnici pa je zašel v slabšo, vendar pa še ni izgubljen. V prekinjeni poziciji ima nekaj izgledov na remis. — Pavlovič in Berner sta pripeljala svojo Siciljanko do končnice, ki je bila prekinjena v silno kritični poziciji. Pavlovič sicer grozi s prodirajočim kmetom na e liniji ,vendar pa bo verjetno odločila Bemerjeva materir alna premoč. — Prekinjena je bila tudi Skandinavska partija Gottlieb—Medan, v kateri ima Medan precej prednosti ter bo v nadaljevanju zmagal, če ne bo zapravil prednosti kot v partiji proti prof. Gra-šerju.	v
117. španska partija
(7. kolo v Dobrni 16. avg. 1940)
Beli: Jože Šorli Črni: Ivo Popovič
1. e4, e5 2. SI3, Sc6 3. Lb5, a« 4. La 4* Sf« 5. 0-0, b5 6. Lb3, Le7 7. Tel, cK 8. c3j Sa5 9. Lc2, c5 10. d4, c.\d4 11; evd4, Dc7 12. h3, 0-0 13. Sc3, Sc4 14. b3; Sb« 15. Lb2, Lb7 16. Taci, Tac8 17. dvea, dxe5 18. Sd5, Sbxd5 19. e\d5, I)d7 20. Tea, Lxd5 21. Sd4, g6 22. Dd2, Tfd8 23. T.xe7, Dxc7 24. Sf5, De6 25. Dh6 in črni preda’ ker nima zadostne obrambe proti sko rajšnjemu matu.
Orobnenoviee
o Grajski kluo v Soboti predvaja od osbote do torka veseli film »Veseli poročnik" in film iz divjega zapada »Izdajalec prenje“,
o Središče. Tombola, ki so jo požarniki priredili rta Veliki Šmaren, se je, kakor je to že navada v Središču, prav dobro obnesla. Bilo je 12 lepih ..tombol", l. 2000 din, 2. 1000 din, dalje 3 kolesa, 5 sodov itd. Prvo „tombolo“ si je priborila gdč. štefika Sovič iz Hermanec. Po tomboli se je razvila na trgu živahna ljudska veselica, ki je ob godbi in pelju trajala v pozne nočne ure.
o Murska Sobota. Glavna razprava zoper Titana Janeza, občinskega predsednika Kupšincih, radi prestopka zoper čast po čl. 52 zak. o tisku, bo pred tričlanskim senatom tuk. okrožnega sodišča v sredo 21. t. m., ob 11. Razprava je javna.
o Iz sumarske službe. Pomožni tehnični manipulant Dragotin Petros je premeščen od Sumarske uprave na Bledu k direkciji šum v Cačku.	J
o Zdravniško mesto šefa oddelka za zdravstveno zaščito mater In otrok je razpisano pri Higienskem zavodu v Ljub-,jani' l5r°siJci. ki izpopolnjujejo pogoje po cl. 47 odnosno 4 uredbe o organizaciji higienske službe, naj predložijo prošnje kr. banski upravi do 14. sept.
o V nekem gozdičku pri Novih Jaršah se je obesil upokojeni železničar Ivan Lenarčič iz Novih Jarš. Ko so ga našli, je bil že mrtev. Vzrok samomora ni znan.
o V Savi pri Mednu nad Ljubljano je utonil na praznik dopoldne neki okrog 30 let stari neznanec. Po povratni ltarti, ki jo je imel, sklepajo, da je Radovljičan! Ltonil je na mestu, ki je komaj pol mclra globoko.
o Znanega vlomilca Antona Severa, doma iz Ježice pri Ljubljani, so prijeli orožniki v neki gostilni blizu Kamnika. Na njegovo sled jih je spravilo neko dekle, ki se je bahalo, da je z nekim kavalirjem zapravilo 1000 din.
o Tragične snirll Je umrl 23Ielni rudar Karel Kovač i,z Trbovelj. Pri košnji jc
nom. Neznani vlomilci so; iz miznice , trgovini ukradli 175 din, pri vrtanju blagajne, v kateri je bilo 75.000 din, pa jih je pregnal šofer avtobusnega podjetja Pe-regrin, ki je pripeljal mimo ter se mu je zdelo sumljivo, da je bilo okno odprto, tako da je zbudil domače.
o Iz sodne službe. Za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboli je imenovan dr. Josip Dobrovšek, doslej sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani, za sodnika sre-skega sodišča v Konjicah dr. Anton Dre-melj, pristav okrožnega sodišča v Ljubljani, za sodnika sreskega sodišča v Gornji Radgoni pa Anton Petrovič-Poljak, pristav v Kočevju.
Mariborske vesti
(sunu t.iv-U IJUn	VIUK-
Iričnega voda. Ko so izključili,tok, je bil že
zadel na pretrgamo žico glavnega elek-. _	izključili
tnrlcv.
o Iz Kamnik<» poročajo o nočnem vlomu v pisarno Meiačeve veletrgovine z vi-
ni S hleva je padel v Framu 76 letni preužitkar Anton Cernec ter si poškodoval hrbtenico. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici.
m Napredovali so v profesorski službi:
Bunc Stanislav ,prof. L real. gimn. v Mariboru, Vučetič Ladislav ,pof. f real. gimn. v Mariboru, Dobrovelj Franc, prof. klasične gimn. v Mariboru, 2gur Adela, prof. L real. gimn. v Mariboru, Lapuh Stanko, prof. klasične gimn. v Mariboru, Medveš Josip ,prof. I. real. gimn. v Mariboru, Omč Slavka, prpf. klas. gimn. v Mariboru, Onič Franc, prof. II. real. gimn. v Mariboru, Petkovšek Viktor, prof. L real. gimn. v Mariboru, Rudolf Branko, prof' II. real gimn. v Mariboru, Tominc Marija, prof.- I. real. gimn. v Maribor«;
m Napad v stanovanju. V sredo je bil v svojem stanovanju v Krpatjovf ulici v Studencih brez vzroka napaden delavec Peter Trbos. Napadalec mu je poškodoval obraz in roko.
m Čigav je otrok? Pri železniškem mostu na Pobreški cesti so včeraj popoldne našli okoli 5 let starega dečka, ki ni vedel povedali, kako se piše in kje je doma. Oddali so ga v Mestni mladinski dom, m Pri včerajšnji raciji je policija prijela samo 5 potepuhov, kar je redek primer v mariborsk ipolicijski kroniki.
m Nesreča pri miatilnem stroju. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 30 letnega hlapca Friderika Brumca iz Spodnje lireznice. pri Poljčanih, ki mu je mlatilni stroj odrezal levico v zapestju.
Prvenstvo Slovenske plavalne zveze je za nami. Nihče ni pričakoval od članov MPK toliko borbenosti in odpornosti, najmanj pa od deklet, ki so posebno ugodno iznenadila. Ce bodo klubu priskočili na pomoč merodajni činitelji ter mu za drugo leto z gmotno podporo omogočili trenerja, ob sklepu sezone gotovo ne bomo imeli samo dve podzvezini prvakinji, temveč v Mariboru bo ostalo več naslovov, med njimi tudi morda kakšno državno prvenstvo.
Na podlagi uspeha na prvenstvu SPZ je Ilirija povabila ekipo članic MPK na gostovanje v Ljubljano za petek, 23. avg. kjer bodo nastopile v dvoboju proti II. gar-
Teniški dvoboj
Maribor-Železničar
V slučaju lej>ega vremena se bo odigral v nedeljo, 18. avg. s pričetkom ob pol 9. dopoldne na teniških igriščih SK Železničarja dvoboj Maribor—Železničar, ki je bil zadnjič radi blejskega turnirja preložen. Spored turnirja obsega 6 singlov ter 3 double. Po zadnjih uspehih mariborskih teniških igralcev se je zanimanje za teniški šport v Mariboru precej dvignilo ter pričakujejo prireditelji številen obisk.
JUNIORJI ŽSK HERMESA V MARIBORU
SK Železničar je za jutrišnjo nedeljo povabil v Maribor jako dobro iuniorsko enajsterico ljubljanskega ŽSK Hermesa, ki se bo ol> 17.30 srečala z juniorji SK Železničarja v prijateljski tekmi. Ilermežani v letošnjem prvenstvu niso izgubili niti ene tekme. V predigri ob 16. bodo nastopili subjuniorji ISSK Maribora in SK Železničarja.
nituri SK Ilirije. MPK pričakuje, da bodo njegove članice v Ljubljani ponovile mariborske usj>ehe.
DRUGI DVOBOJ BO NA OTOKU MED MURO IN MPK
Dan popreje, 22. avgusta ,s pričetkom ob pol 15. bo na otoku srečanje moške garniture MPK s plavalci SK Mure iz Murske Sobote. Na sporedu so sledeče discipline: 400 m prosto, 100 m prosto, 100 m hrbtno, 100 m prsno, štafeta 3x100 m mešano in 5X50 m prosto. Spored bo zaključila tekma v walerpolu. Posebne vstopnine k tekmovanju ne bo!
MARIJA PL. RE1SNER NASTOPI JUTRI NA TEZNEM
V Maribor je prispela s svojimi konji znana jahalka gdč. Marija pl. Reisner iz Zagreba .Naslonila Hn inlri v nkvini io.
halnih preponskih dirk na Teznem pri Mariboru. Za jutrišnje kasaške in jahalne dirke na Teznem je opažati rastoče zanimanje ter je pričakovati, da bodo gle* dalci doživeli dober konjski šport. Začetek ob 14. uri.
s Rekord Betke Babičeve verificiran.
Upravni odbor JSS v Zagreku je na svoji seji 30. julija priznal rekord v teku na 800 m, ki ga je postavila Mariborčanka Betka Babičeva, članica SK Železničarja, s časom 2 :38.4. Pripominjamo, da je bilo naknadno ugotovljeno, da je bila proga dejansko 6 m daljša nego 800 m, tako da bi bil pri točno izmerjeni progi rezultat še za malenkost boljši.
s SK Železničar, atletski odsek. Članski sestanek bo v ponedeljek, 19. avgusta, za članice ob 17. ,za člane ob 18. Točno!
s Mofoklub „Pohorje“ bo imel svoj letni ‘občni zbor v soboto, 24. avgusta, ob 20. v „Mariborskem dvorti“ z običajnim dnevnim redom.
o Preko (>000 dinarjev škode so povzročili neznani vlomilci trgovcu Igorju Gu-zelju v Škofji Loki. Odnesli so mu predvsem cigarete, dalje znamke, nalivna peresa in čokolado. Balantova hiša, kakor jo imenujejo po domače, je vobče pogosto pozorišče vlomov. Orožniki so storilcem
MALI OGLASI
CENE MALIM OQLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par. najmanjša pristojbina za te oglase Jc din 10.—. Dražbe, preklici, dopisovanja in ženitovanjski oglasi din 1 po besedi. Najmanjši znesek za te oglase Je din 1^.—. Debelo tiskane oesede se računajo dvojno. Oglasni davek za enkratno objavo znaša din 2—. Znesek za male oglase se plačuje takoj pri naročilu, oziroma ga le vposlati v pismu skupaj z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račun št 11 409 -Za vse pismene odgovore elede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din
KAM, KJE?
HALO!	HALO!
Vsi, kateri hočete dobre prleške gibance ter klobase iz kible jesti, in dober vinček piti, morate vsako nedeljo v novo gostilno na Pobrežju, v »Prleški dom* priti. Se priporoča Matilda Zamuda, gostilničarka.	3438-1
Prav dobro
ŠTAJERSKO VINO kakor tudi Tscheligijevo pivo toči gostilna »Prešernova ';let* v Gosposki ul. Telefcn 25-43.	5758-1
\l
DROGERIJA
KANC
VINOTOČ
Kušer, Meljski hrib, je odprt.	16517-1
HALO!
P. n. publiki naznanjeni, da sem renovirala staro znano gostilno »Štosir«, Mlinska ul- 9. Točim dobra domača vi na in se priporočam R. Sti-berc.	16669-1
SLUŽBO POBI
SLUŽKINJA
mlajša, vešča kuhe in gospodinjstvu se sprejme Košaki št. 39.	16523-2
MIZARJI
se sprejmejo. Pohištvo Zelenka, Ulica 10. oktobra 5, Maribor.	16512-2
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA
za boljša dela sprejmem takoj. Keber Josip, Tržaška 1.
________16629-2
Sprejmem znažna POŠTENO SLUŽKINJO
ki razume hišna in vrtna dela- Trgovina Zorko, Sv. Bene dikt v Slov, gor. 16671-2
Sprejme se takoj
MIZARSKI POMOČNIK
Justin, mizarstvo, Studenci.
16567-2
Mlajša
KUHARICA
za vse se sprejme. Dr. Vel-ker, Gajeva 7.	16616-2
ŠIVILJSKA POMOČNICA
natančna v izdelavi za oblek-ce dobi takoj dobro plačano m stalno mesto. Modni salon Simonič, Glavni trg 16-11.
  _____________________16667-2
ŠIVILJE
sprejme takoj v službo krznarstvo Semko, Aleksandrova 13.	16657-2
Sprejmem snažno
SLUŽKINJA
za vse se išče. Gregorčičeva 8/1., desno.	16618-2
Nedeljo 18. avgusta VRTNI KONCERT
v gostilni »Mesto Maribor«. Igra Ehrlichova godba pod vodstvom g. Schonherrja. Za številni obisk se priporoča Milka Hribernik. 16627-1
RESTAVRACIJA SLAVEC
nad I remi ribniki, izvrstna vina, cenene ocvrte in pečene piščance. Prvorazredna godba, odlična zabava. Se pri poroča podjetnik. 16638-1
GODBENO DRUŠTVO ŽEL. DELAVCEV IN USLUŽBENCEV
pnredi v nedeljo dne 18. 8. t. 1. ob 15 uri v Gambrinovi dvorani Velik •vrtni koncert v proslavo 15-letnico obstoja društva. Po koncertu ples, nagradno kegljanje, streljanje, šaljiva pošta itd. Odbor.
16666-1
POSTREŽNICO
sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. »Večernika.«
16592-2
ZA 10 DIN
Vam * pošljem seznam 52 praktičnih predmetov, katere boste izdelovali doma. Stalen zaslužek v teh kritičnih časih! Lindič, Ljubljana, predal 245 ~ v-	6298-2
PRINO KUHARICO
sprejmem takoj. Maver, Tkal ski prehod 6.	16651-2
Sprejmem takoj treznega HIŠNEGA HLAPCA srednjih let. Nekrep Alojzij, gostilna »Zlati konj«, Maribor 1 16641-2
TAPETNIŠKI POMOČNIK
se sprejme takoj. Tapetništvo Smigoc, Celje, iVlariborska 21 16646-2-
TRGOVSKA SOTRUDNICA
iz trgovske obiteiji. mlajša, z znanjem nemšč., vešča vodenja trg. knjig ter dopisova-na, želi mesta v kakršnikoli stroki in kjerkoli. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« ped »Marljiva«. 6464-3
PISARNIŠKA MOč
absolventinja male mature na realni gimnaziji z dovršenim trgovskim izpitom, vešča nem ške in hrvaške stenografije, išče mesta v tovarniškem ali večjem trgovskem podjetju, najraje v Mariboru. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Več.«
pod »Začetnica.«	1651,9-3
1 rgovski pomočnik išče mesto
SKLADIŠČNIKA
Trezen, zanesljiv, zmožen kavcije in nemščine. Službo lahko nastopi takoj. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »Zmožen kavcije.«
16574-3
KUHARICA
zanesljiva, samostojna, ki opravlja tudi druga hišna deta, išče službo v Mariboru takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Poštena.«
16535-3
Prvovrstne
dobite
Maribor
telefon
ABSOLVENT
Legatovega trgovskega tečaja in z malo maturo išče primerne zaposlitve v pisarni Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Vesten.«	6474-3
MLAD FANT
z dežele z dvema gimnazijama se želi izučiti v trgovini z mešanim blagom. Gal, Gan-tani, Beltinci, Prekmurje.
16538-3
UPOKOJENEC
zvamcnik finančne kontrole, trgovsko naobražen, zmožen slovenskega, srbohrvatskega, nemškega jezika v govoru in Pisavi,v zanesljiv, išče službo skladiščnika, vratarja ali kaj primernega. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Marljiv.«	16539-3
BRIVSKI POMOČNIK
hiter in izurjen išče stalno mesto. Nasi. v ogl. odd. »Veternika.«	16558-3
KOLARSKI POMOČNIK
z dobrim spričevalom vešč faznega dela išče mesta za takoj, najraje v Mariboru z navedbo plače in oskrbe. Naslov v osi. odd. »Večernika«; Ped »Dober in pošten«.
 ____________________ 16655-3
500 DIN
dobi. kdor mi priskrbi službo trgovskega pomočnika ali kaj sličnega v Mariboru. Cenjene Ponudbe na ogl. odd- .»Večernika« pod »Zaslužek«.
16637-3
Sprejmem
UČENCA
z malo maturo za manufakt-in modno trgovino. J, Šraj, Maribor. ■ •	6497-4
Sprejmem
UČENKE
za fino kuhinjo, učna doba 2 do 3 mesecev, event tudi s stanovanjem. Naslov v ogl. odd- »Večernika«. 6471-4
4-SOBNO STANOVANJE
v Studencih št. 48, Aleksandrova cesta, takoj oddam. Vprašati v hiši I. nadstr.
16569-5
SOBO IN KUHINJO
oddam stranki brez otrok 1. septembra Ob bregu 12.
16544-5
Oddam v novi zgradbi DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico s 15. IX. ali 1. oktobrom. Vprašati: Ljubljan ska 46.	16518-5
STANOVANJE
lepo, enosobno, parketirano, se odda mirni stranki v Ljubljanski ul. 22 s 1. oktobrom.
16515-5
Lepo
MANSARDNO STANOVA NJE
soba, kabinet, kuhinja in soba s štedilnikom s 1. septembrom oddam. Betnavska cesta 39.	16514-5
STANOVANJE
blizu gl. kolodvora, sončna soba z zaprto verando, drvarnico in vrtom oddam s 1. septembrom. Prisojna ul. 8/1, 16522-5
SOBO IN KUHINJO
oddam v Kamnici 43, Bobič, bližina cerkve.	16652-5
NA STANOVANJE
in zajutrek sprejmem dijaka iz višjega razreda. Povprašati v knjigarni Koren v Go-sposki ulici,	16648-5
SOBA IN KUHINJA
se odda. Gozdna 10 Maribor 16643-5
STANOVANJE IŠČE
Iščem
SOBO
kuhinjo, kopalnico s pritiklinami. Ponudbe pod šifro »Udobno stanovanje.«
16609-6
Dve čisti
OPREMLJENI SOBI
z uporabo kopalnice takoj oddam. Aleksandrova c. 47 vrata 9.	16599-1
SONČNA SOBA
z vso oskrbo se odda dvema dijakoma. Liebisch, Glavni trg 1, dvorišče. 16603-8
SOBA
s štedilnikom se odda. Bol fenkova 7, Nova vas. 16614-8
OPREMLJENA SOBA
z uporabo kopalnice v novi zgradbi, Krekova ul., se od da 1. IX. Vprašati Wildenrai-nerjeva 8, vrata 3.	16579-S
SOBA
se odda s 1- septembrom. Po brežje, Gajeva 1.	16630-8
DVA DIJAKA
sprejmem v lepo sobo pri parku. Oskrba dobra, nadzor stvo p'ri učenju. Naslov v ogl odd. »Večernika«. 16634-8
SOBA IN KUHINJA
se odda s 1. septembrom. Stranska 3, Pobrežje. 16528-5
UČENEC
z meščansko šolo se sprejme. Železnina Povh, Glavni trg 21.	16619-4
STANOVANJE ODDA ‘
Trisobno stanovanje
Z vsem modernim komfortom Se odda s 1. avgustom. Naslov v ogl- odd. lista. 5051-5
SOBO IN KUHINJO
nddarn s 1. septembrom mirni in snažni stranki v Dal-
tnatinski ul. 18-1____16507-5
Lepo	|
TRISOBNO STANOVANJE I oddam s l, septembrom. Pu- j šriikova 1, za Rapidom.
. 6472-5
SOBA IN KUHINJA
se takoj odda v novi hiši. Sp, Radvanjska c. 34, Nova vas.
16598-5
DIJAKA
sprejme v dobro oskrbo in skrbno nadzorstvo učiteljska družina. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.	16525-7
“dame in "gospode
sprejmem na fino hrano. Kneza Koclja 2/1., levo. 16576-7
Sprejmem
GOSPODA
na hrano in stanovanje v lepo sobo. Židovska 14/1., vrata 9.	16586-7
STANOVANJE
s hrano dobita do 2 osebi takoj. Aijaževa 6.	16555-7
Oddam SONČNO STANOVANJE
sobo in kuhinjo v novi stavbi. Nasipna ul. 55., Pobrežje 16606-5
SOBO IN KUHINJO
s pritiklinami oddam. Nasipna ulica 58, Pobrežje. 16611-5
Oddam sončno DVOSOBNO STANOVANJE
kompletno, snažni stranki z malimi otroki za 350 din. Mej na 22.	16591-5
Lepo sončno 4-SOBNO STANOVANJE kabinet, kopalnica, se odda 1 IX. v novi hiši. Najemnina din 1.000.—. Stritarjeva 29. Gnida ________________ 16590-5
Lepo
DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico, predsobo in pritiklinami se odda s 1. septem brom. Naslov v ogl. odd. »Ve černika«.	16585-5
16585-5
SOBA IN KUHINJA
se odda. Ruška c. 29. 16580-5
DVOSOBNO STANOVANJE
z enim ključem, velikim vrtom, v novi hiši se s 1, septembrom odda za 350 din. Pobrežje, Ipavčeva 26.
16565-5
4-SOBNO STANOVANJE
ob parku takoj oddam. Vprašati: Kaič, Maribor, Vrazova 9.	16568-5
Sončno in suho. parketirano DVOSOBNO STANOVANJE
s kopalnico in pritiklinami od riam v magdalenskem nred-mestju s 1. oktobrom. Vprašati: Beograjska 11. 16570-5
3-SOBNO STANOVANJE
soba za služkinjo kopalnica 'n ostale pritikline se odda v iiovi stavbi. Ponudbe na ogl. ndd. lista pod »3-sobno'.«'
16560-5
LINOLEJ,
voščeno platno, gumi platno dobavlja najce-
neje
,OBNOVA" fr. Novak
lurčičeva ulica 6
ŠTIRISOBNO STANOVANJE V PTUJU
lopo, zračno, vse parketirano kopalnica- vrt. garaža, telefon itd., se ugodno odda v najetn. Informacije: Zg. Breg št- 16.	16649-5
Oddam
SOBO IN KUHINJO
v dr. Verstovškov] ul 1, Po-
SOBA IN KUHINJA
sc odda za 130 din. Ptuisk" n3, Tezno.	16553-5
»  ■
ENOSOBNO STANOVANJE
"c odd-*. P'irova ul. 1
'6559-r'
brežje.
16670-5
Komforkip
2- ali 3-SOBNO STANOVANJE
v nailepšem dolu mesta sc ucodnn odda Naslov v ogl.
odd. Večernika«. 16672-5
DVO- IN TRISOBNO STANOVANJE
tl! brez kopalnice se odda tnkoj, Vprašati stavbena .oi-c;irn:i. Vrtna ul 12.	16535-5
inyncO”NO FTANOVAN1E
DVOftfg^n stanava.n^I sonCno. L n* ds V oddam stal-roba in kuMn<» ''drt« s 1. j *,*irw nstnoš^icu do iSHri--o.-.tnni-o-,	-- ?;■ k •Ci-!-'ant'i Vrasli drržMv Ta-
nl-Metodova	1.	16557-5	borska 22.	16632-5
DRŽAVNI URADNIK vdovec, želi celo oskrbo pri samostojni gospodinji, dami do .40. leta. Primorska kuhinja prednost. Ponudbe pod »Učka 44« na ogl. odd. »Večernika.«	16596-7
Lepa sončna
OPREMLJENA SOBA
ali prazna s 1- sept. se odda. Pirnat, Glavni trg 18.1.
16664-S
LEPA SOBA
v centim- parketirana, sončna poseben vhod, z dvema pO steljama sc takoj odda- Nasi. v ogl. odd. »Večernika«.
16658-8
PRAZNA SOBICA
pri parku se ugodno odda-Vhod iz stopnišča. Naslov Vrazova ul. 9 vrata 6.
16633-8
Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO
v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Večernika«.	6152—9
GOSPOD
se sprejme v vso oskrbo. Vprašati:	Stražunska	ul. 17,
Pobrežje,	16602-7
STANOVANJE
z vso oskrbo v centru in z vestnim nadzorstvom iščem za 17-letnega dobrega dijaka. Naslov v ogl. odd. »Veeer-nika«-	16656-7
Za
OSMOŠOLKO
iščem stanovanje z vso oskrbo pri boljši rodbini v Mariboru. Zaželena sostanovalka, tudi višješolka. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Dobro hranjena.« 16537-9
Mafnovejie
flramoiiiisfee plošče
v veliki izbiri vedno na razpolago
samo po din 35--
sprejme se
GOSPODIČNA
v celo oskrbo. Frančiškanska ul. 21-11, desno. 16668-7
SOBO ODDA
:R ' .- i iw5r,	>>.. ***.-<
PRAZNO SOBO
s štedilnikom oddam s 1. IX. majhni, mirni stranki. Strma 15.	16615-8
Lepo
OPREMLJENO SOBO
z 1 ali 2 posteljama, uporabo kopalnice, eventuelno z fino hrano oddam. Kneza Koclja 2-1, levo. _	6469-8
SOBA S ŠTEDILNIKOM ' samo za 2 osebi in protiuslu-go se poceni odda. Jadranska cesta 53.	16564-8
dltmi usioiistvi a nariba . Melnel & Heroin Zahtevajte brezplačne sezname
Išče sc
OPREMLJENA SOBA
v bližini^ artilerijske kasarne ali na Kralja Petra trgu s 1. septembrom.	16597-0
HIŠO NA PERIFERIJI
Maribora kupim, do 100.000 din. Plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Hiša 100.000.«	16620-11
Kupim
NJIVO
ali parcelo v najbližji okolici Maribora brez posredovalca. Nasi. v ogl. odd. »Večernika« 6279-11
»REALITETA«
posredovalnica neprimičin (za hiše, vile, parcele, gozdove, posestva itd.) je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54-1, nasproti glavne pošte. — Telef. 44-20.
Posluje hitro in solidno. Vse informacije so brezplačne Prepričajte se!
4998-11
MANUFAKTURNA TRGOVINA
v Mariboru se ugodno proda. Resni reflektanti pod »Prilika« r,a ogl. odd. lista.
16563-
DVE POSESTVI
obstoječi iz vinograda, travnika in njive prodam. Ješovnik, Sv. Rupert v Slov. gor., Štralek.	16578-11
Prodam
STAVBENO PARCELO
na Pobrežju, Nasipna ul.. Pismene ponudbe pod »Parcela.« Prekupci izključeni.
16583-11
ENODRUŽINSKA HIŠA
se takoj proda v Hrenovi ul. št. 6/a, Studenci pri Mariboru.	16584-11
Proda še
NOVOZGRAJENA HIŠA
2 sobi. kuhinja, veža, klet, studenec z nekaj zemlje. Poizve se: Tezno, Dobrova 50 16554-11
TRGOVINE, HOTELE
industrije, iraiike, restavracije, gostilne, bifeje, kavarne, parfumerije, bonbonijere, slaščičarne mesarije, pekarne, mlekarne prodajamo in posre dujemo nakup, točno, solidno in uspešno: Poslovalnica Pav lekovič, Zagreb, llica 144.
16659-11
Dobroidočo ZAGREBŠKO GOSTILNO
na najprometnejšem konsuin-nem področju z močnim vinskim prometom, dvosobnim lokalom, kuhinjo, kletjo, stanovanjem, gostilniškim vrtom prodajamo s kompletnim inventarjem in sodi za 25-000 din: Poslovalnica Pavlekovie Zagreb, Iliča 144.	16660-11
ŠPECERIJSKO TRGOVINO
gostilno in trafiko, garantirano dobroidočo* na krasnem položaju v Zagrebu, brez kon kurence prodamo s skupnim inventarjem in blagom za din 40.000. Najemnina s stanovanjem 1000 din mesečno. Naj-sigurnejša eksistenca. Poslovalnica Pavlekovie, Zagreb, llica 144.	16661-11
TRGOVINA
dobroidoša, se odda takoj ugodno, v najem- Ponudbe p. Trgovina« na ogl. odd. »Večernika«.	16654-11
MALO POSESTVO
Pri Mariboru za 22.000 din in 1500 nr parcele Maribor-Studenci, kv. m. po 12 din naprodaj- Direktni kupci naj vorašajo Maribor, Stritarjeva ul, 7. Dolajš. 16653-11
HIŠICO
vrtom v mariborski okolici kupim v gotovini. Ponudbe s popisom in zadnjo ceno na ogl. odd. lista pod »Enodružinska.«	16532-11
sceni
POSESTVO
v bližini Maribora ali v bližini žel. postaje v velikosti od 60—120 oralov, sposobno za sadjarstvo. Ponudbe pod »Dober plačnik« na ogl. odd. lista. Posredniki izključeni.
16531-1J
TRGOVINO
nova hiša, inventar, lep vrt in veliko dvorišče, prodam. Dopise poslati na ogl. odd. »Večernika« pod »60.000.«
16521-11
ČISTO SOBICO
z vso oskrbo išče državni uslužbenec. — Ponudba na ogl. odd. lista pod »Takoj.«
16612-9
Oddam takoj opremljeno SONČNO SOBO posebnim vhodom z eno ali dvema posteljama. Aleksan drova 55, vrata 1.	16587-8
Iščeni
OPREMLJENO SOBO
sl. 3S'V' ~nbrom ^ dvema posteljama in posebnim vhodom v magdalenskem okra ju. Nasi. v ogl. odd. »Več.«
16588-8
Odda se takoj lepo opremljena separirana
ZRAČNA SOBA
boljši osebi, z uporabo kopalnice, Radvanjska c. 45/1. levo.	16589-8
Lepa
OPREMLJENA SOBA
lc-p položaj v I. nadstr., kopalca, električna razsvetljava. sc takoj odda. Oeleda sc od 3.-—5. ure: Pooovičeva ul pri vojašnici Kralja Petra.
16561-S?
SOBICO
ali večjo lepo sobo v novi hiši oddam 1 osebi. Smetanova 29, pritličie levo. 16556-R
PRAZNO SONCNO SOBO
za eno ali dve osebi oddam. Rosinova 7.	16621-S
Iščem
OPREMLJENO SOBO
v centru Maribora s souporabo kopalnice ter klavirja. Ponudbe poslati na Meško, Vitanje.	16647-9
LOKAL
ČEVLJARSKI LOKAL
z inventarjem na prometni ce sti oddani. Istotam oddam stanovanje, sobo in kuhinjo. Naslov v ogl. odd. »Večernika.«	16577-10
TRGOVSKI LOKAL
pri župni cerkvi v Studencih pri .Mariboru, prostoren in svetel, uporaben tudi za pisarno, ev. s 4-sobnim r‘-nova njeni, takoj oddam. Vprašati: Studenci, Aleksandrova cesta 48.	16566-10
Iščeni v centru
DELAVNICO
svetlo in suho, za mirno, čisto obrt. Velikost od 30—40 m'. Naslov v ogl. odd. lista.
16516-10
LOKAL
na prometni cesti in stanovanje se odda. Naslov v ogl. odd. »Večernika.« 16595-10
LOKAL
za špecerijsko rgovino v Krčevini. Aleksandrova c. 7 se odda takoj Vprašati stav-b?nn pisarna Vrtna ul. 12-
16636-10 odd. »Večernika.«
KRASNO VILO
enonadstropno, v najlepšem kraju Maribora, proda Jerica Šlik, Prešernova 4 Maribor
16608-1i
UGODNA PRILIKA!
Lepa trgovska hiša- ob prometni cesti, dobro uvedena, se proda. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Desni breg«	16610-11
VEČSTANOVANJSKO HIŠO
v Mariboru, vrtnarijo, 5 stav benih parcel na uajlepšeni kraju ugodno prodam- Prevzame se lahko hipoteka din 100.000. Vprašati: Koroška ce sta 63, Maribor. 16626-11
DVOSTANOVANJSKA HIŠA
z gospodarskim poslopjem in < elikim vrtom na sončnem ■\raju v Studoncih na prodaj. Naslov v ogl odd. »Večernika«.______________16622-11
Ugodno prodani
TRGOVINO
’■ mešanim blagom- Naslov v ogl. odd. »Večernika«.  ; 	16640-11
DENAR
AKO RABITE POSOJIL«
ne čakajte zadnjega trenutka, temveč javite se takoj pri Hranilni posojilnici »Moi dom«, Liubjjana, Dvof-akova Ml 8.	11778-1	£
POSODIM
45-000 din Ponudbe z znamka 3 din na-podružnico »Ve-černik«, Ptuj pod »Takoj«, 6431-12
Hranilne knjižice
vrednostne papirje kupujemo stalno in po naivjšjih cenah in takojšnjem plačilu
RUDOLF ZORE
Ljubljana, Gledališka ulica 12
Iščem
POSOJILO
15.000 din. Za obresti dam stanovanje, sobo in kuhinjo v novi hiši. Naslov v ogl. odd. »Večernika.« 16582-12
Ugodno se proda PARCELA
500 do 800 in*, z načrti in odobritvijo komisije v Pobrež ju. Naslov v ogl. odd. »Večer nika«.	16625-11
Hiša z S stanovanji 200.000. ~ H'ša, 3 mala stanovanja, delavnica, vrt 55.000. —- Enodružinska hiša. gospodarsko poslopje, vrt 40.000 gotovina, 20.000 hipoteke- — Mala no-vinogradba, vrt 25.000 — Lepo posestvo, velika polja, sa-donosniki, gozd, 2 hiši 280.000 — Lepo posestvo pri mestu, majhen vinograd 165.000, — Posredovalnica »Rapid«. Gosposka 28-	16624-11
NJIVA
2.000 m-’ naprodaj. Vpraša se Sp, Radvanje 54.	16593-1.1
ZA MALO HIŠO
v neposredni bližini Maribora dam hranilno knjižico Prve hrvatske štedionice 11.000 din, nekaj gotovino in prevzamem hipoteko ali mesečno odplačevanje. Naslov v ogl. ■■	-	16604-11
KNJIŽICE
Mestne hranilnice, Maribor, kupim za blago ali dam gotovino. Ponudbe na ogl; odd. »Večernika« pod »Veletrgovina Trgovski dom Maribor.«
16571-12
OBRT - TRGOVINA
»KERAMIKA«
Hišni posestniki in najemniki. preglejte Va5e peči in Štedilnike, predno .tastopi zima. Vsa pečarska in keramična dela IzvrSuje solidno In poceni Anton Rajšp, Maribor. Orožnova 6. kjer si lahko ogledate veliko zalogo. Prvo vrstne ploSčice ter peči — Stavbeniki in pečarji popust. _______________ 5212-13
mesarijo
dobro uvedeno na prometni točki Maribora, oddam v najem z vsem inventarjem Na slov v ogl. odd. »Večernika«, 16508-13
Kupujem dnevno vsako množino lepih
jabolk
hrušk, breskev in sliv po naj višji dnevni ceni. Josipina BOLE. sadje in zelenjava en gros, Maribor, Koroška 20 na dvorišču-
TEL. 45-13
SITAR &. SVETEK
GRAVERSKI ZAVOD
LV LJUBLJANA o, J
ISkAtlS**
P.ceselitev!
»GENTLEMAN«	*>««•»/
Krojaški atelje	BRliH Tl« »a	je svojQ trgovino	in delavnico preselil
iz Cankarjeve ulice	1 v Cankarjevo	ulico 6. — Imamo na zalogi v veliki izbiri angleško in drugo kvalitetno	manufakturno blago po
solidni ceni. — Za	nadaljnjo naklonjenost se priporočata lastnika tvrdke ŠTUHEC 8t KOSI
ona
kupuje pletene obleke po ugodnih cenah v razprodaji
konfekciji
l
greta
m a r i b o i
graj ski trg
ENO- IN DVOVPREŽNE VOZOVE
travniško brano, plug, pohištvo, verige, konjsko vprego, težko nakovalo, električne motorje in števce prodam. Naslov v ogl. odd- »Večerni-ka«.	6339-13
Dve decimalni in KUHINJSKO TEHTNICO
pisalno mizo, šivalni stroj, prodam. Vprašati: Pobrežje, Aškerčeva 14 v trgovini
16572-13
SPALNICE. JEDILNICE. KUHINJE
vseh vrst v najmodernejših lastnoročnih Izdelavah dobite / zalogi pohištva Aleksandro va c. 48._______________4311—1
MODERNE SPALNICE
iz vezanih plošč, kavkaški oreh, emitirane in politirane, dvo- in trodelne omare poceni naprodaj. Mizarstvo Kolar, Koroška c. 114. 16562-17
POHIŠTVO!
Kar je resnica je resnica, predvsem je treba znati, da se pohištvo naroča edino pri »Efka«, mazirstvu v Frančiškanski 12, ker res ni vseeno kje kupujete stanovanjsko opremo, da zadovoljite celo svojo družino.	16663-17
DVE RABLJENI SPALNICI
poceni naprodaj. Poizve se pri »Obnova«, F. Novak, Jurčičeva 6.	16631-17
ŽENSKI KOTIČEK
GOSPODINJE!
Nabavite si najnovejši, praktični patentirani brisalec za umivanje in sušenje oken. Cena z navodilom 40 din pri Jugopatent, Ljubljana, Dvorakova 8. Telefon 42-40. Pri predplačilu na čekovni račun št. 14.627 Vam pošljemo poštnine prosto. Sprejmemo preprodajalce.	13544-18
ŽENITVE IN MOŽITVE!
Kapetan v pok., 55 1., pokojnina din 2.300.—, kapetan v pok., 55 L, pokojnina din 2.500.—, orožn. narednik, 44 let, orožn. podnarednik, 321.. viš. poštni kontrolor, 42 let, gospodična, 23 let, z doto din
100.000.—, vdova, 50 let, z doto din 400.000.—. Ponudbe z nakazilom din 10.— v znam kah na »Fides«, Zagreb, Vla-ška 66.	16552-19
ŽELEZNIČARSKI URADNIK
38 let star, z gotovino 30 tisoč din, mesečna plača 2.000 din, išče zakonsko družico. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din.
16548-19
GOSPODIČNA
26 let stara, z doto 70.000 din v gotovini, išče trgovca ali slično. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, lelačičev trg 10. Za informaciie. pošljite 10 din.	16549-19
FURNIR
vsakovrsten na zalogi po niz kih cenah pri SAMSA BORIS, tovarna furnirja, Litija. ’ 16534-13
STROJI
ŠIVALNI STROJ
»■Singer«, dobro ohranjen, prodam za din 800.—. Ussar, Trubarjeva ul. 9.	16605-14
PISALNI STROJ
rabljen, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Por-table.«	16607-14
GRADIVO
ZIDARSKO PODJETJE
Marico Štuhec, poobl. zidarski mojster, Maribor, izvršuje vsa v stroko spadajoča dela. Informacije Ivanjkovci.
16642-15
BSfea
7000 kg APNA
na prodaj. Hostejeva ul. 72, Radvanje.	16644-15
POHIŠTVO-OPREM A
Proda se
NOVA SPALNICA
iz mehkega lesa. Naslov v ogl. odd. »Večenrika.«
16601-17
Kupim RABLJENO SPALNICO
Vprašati Aleksandrova c. 79.
16617-17
ŽENITBE - DOPISI
GOSPODIČNO
boljših staršev, staro do 22 let, katere bi mi pomagala s
30.000	din za ustanovitev podjetja, iščem. Želim le resnega znanstva s sliko pod »Bodoča rešiteljica.«
16533-19
GOSPODIČNA
želi znanja s starejšim gospo dom v svrho gospodinjstva ali ženitve. Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Gospodinja.«	6480-19
OROŽNIK
29 let star, z gotovino 30 ti soč dinarjev, mesečna plača 1.400 din, išče zakonsko družico. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din.
16546-19
CARINSKI URADNIK
42 let star z mesečno plačo 2.500 din, išče zakonsko družico. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din.
16550-19
DOBRAVA
sprejela!	16645-19
GLASBILA
Proda se
RADIO-APARAT
po nizki ceni. Koseskega 15.
16581-20
ENOLETNI TRG. XEČAJ K O V A C
s pravico javnosti, Maribor, Tyrševa 14. Vpisovanje dnev no. Najboljša in najcenejša izobrazba za pisarniško službo. Preskrba službe zastonj.
4954-21
VDOVA
36 let stara, z doto 200.000 din v gotovini, išče moža. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din. 16551-19
GOSPODIČNA
želi starejšega gosp. kot tajnega prijatelja. Ponudbe na o«1. odd. »Večernika« pod »Stroga tainost«. 16628-19,
ŽENITVE IN MOŽITVE
boljših krogov posredujemo strogo diskretno, točno in uspešno. Najboljše obiteljske zveze v meščanskih, trgovskih, industrijskih, uradniških oficirskili, posestniških in ostalih intelektualnih krogih. Informativne prospekte pošiljamo proti nakazilu 10.— din v znamkah — diskretno: »RE ZOR«, Zagreb, pošta 3.
16662-19
DIJAŠKI DOM KOČEVJE
sprejema gojence dijake za leto 1940-41- Šolskoletna oskrbnina din 6000. Profesorsko nadzorstvo. Hišni red poostren.	6437-21
ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ »HERMES«. MARIBOR, ZRINJSKEGA TRG 1
sprejema ustne in pismene prijave dnevno. Prospekti zastonj. Soliden strokovni pouk! Pravica Javnosti!
6012-21
Globok, skoraj nov
OTROŠKI VOZIČEK
se proda. Linhartova 12, desno.	16594-22
MOTORNO KOLO
v odličnem stanju proda Franc Tišler. Negova, p. Ivanjci.	16600-22
Ugodno na prodaj:	Dobro
ohranjen
CHEVROLETT-AVTO
Sedan, 6-cilindrska petsedež-na limuzina, 60 ks., moderna linija, 2 rezervni kolesi in potovalni kovčeg. Taksa za leto 1940 plačana. Vprašati: F. Čepel, Rajčeva ul. 5, Maribor.
16613-22
ŠOLSKE KNJIGE
(rabljene) vzamem v prodajo in kupujem. Trgovina: A. Franko, MariboT, vogal Valvazorjeve—Frankopanove.
16573-21
B- M. W. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večernika« v Celju	6238-22
Proda se osebni
AVTO »TATRA«
dobro ohranjen, 6-sedežen in rovograjena hiša, enonadstr., skoraj popolnoma dograjena, oboje v Mariboru. Zelo ugodno. Pojasnila daje dr. Lavrič, advokat v Slovenjgradcu.
16536-22
Kupim 150—200 ccm MOTORNO KOLO
malo rabljeno, novejši tip. — Naslov:	Grubelnik	Edrnund,
p. Ribnica, Pohorje. 16650-22
Kupim
ROČNI VOZ
Kosec Albin, Betnavska 47.
16639-22
PRIDELKI
Kupim vsako množino JABOLK
po dnevni ceni Jakob Kuntner, izvoz sadja, Maribor. Ko pitarjeva 12.	6486-23
IZGUBLJENO
Izgubila se je
ŠOFERSKA LEGITIMACIJA
in orožni list na ime Rečnik Janko, Hoče. Najditelj dobi nagrado!	16623-27
PONIKLAN.IE.
pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«, Maribor, Trstenjakova ulica 5.	6177—1
Mloderna
izdelava
fotografi/,
lotoamaterska
dela v
totoateljeju
ŠIRITE »VECERNIK«!
KAJENJE ŠKODUJE
VAŠEMU ZDRAVJU »NIKOTINOL« neškodiivo zanesljivo sredstvo odvadi V 2—3 tednih kajenja tudi nai-strastnejše kadilce. Cena velika steklenica din 70.—, mala din 60,— Po povzetju razno-šilja Jugopatent, Ljubljana. Dvorakova 8. Sprejmemo oreprodajalce.	13542-1
STROJEPISNA DELA
razmnoževanja, kopije načrtov, prevode najcenejše pri Kovač-u, Maribor, Tyrševa ul. 14.	4974-28
HRASTOVA DRVA
mešana, cepanice in polena 10 vagonov, prodamo. Cena za klaftro franko do hiše din 600.—, franko kolodvor din 550.—. Anton Birgmayer, Ma ribor, Aleksandrova 147/a. Na ročila sprejema tudi špedicija »Balkan«, tel. 23-75.
16575-28
DAMA
ki je v nedeljo zamenjala suk njo temnosivega _ kostuma v gostilni Tscheligi v Mariboru, naj jo istotam zamenja za svojo.	16676-28
Zahvala
LOČENA ŠIVILJA
30 let stara, dota v gotovini
40.000	din, išče trgovca, obrt nika ali slično. Pojasnila daje »Nada«, Zagreb, Jelačičev trg 10. Za informacije pošljite 10 din.	16547-19
Za številne izraze sožalja ob težki izgubi naše nepozabne sestre in svaka
Neže in Ivana Cvetka
kakor tudi za številne vence in cvetje se toplo zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem. Posebno se zahvaljujemo g. dr. Lutmanu za lajšanje bolečin. Istotako se tudi zahvaljujemo kolesarskemu	društvu »Pobrežje«,	kakor tudi članom »Rdečega križa«	in	vsem,
ki	so	naše nepozabne	spremljali	na zadnji	poti.
Maribor, Celje,	Polnšak,	Duisburg,	Knittelfeld, 17.	avgusta 1940.
žalujoči	ostali: družina	Verzel, Jesenek	in	Cvetko.
nSašfto,
(Dobiva se v vseh i
ANTIPERUTIN VAS RESI PRHLJAJA se v vseh strokovnih trgovinah!
Kis za vlaganje
vložene kumarice, gobice ter razne delikatese v veliki izbiri dobite najceneje v delikatesni trgovin;
„fcfa" na Aleksandrovi 18
Potrtega srca javljamo tužno vest, da nas je nepričakovano za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni brat, svak in stric, gospod
Ivan Štandeker
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno poročam, da sem prevzel
modno krojaitvo
za civil in uniforme od gospoda SAJKO v Mariboru, Frankopanova ulica 31. — Prosim cenjeno občinstvo, da mi zaupa v solidno in brezhibno izdelovanje v mojo stroko spadajoče predmete po primernih cenah ter se priporočam za cenjeni obisk.
Z odličnim spoštovanjem
SENICA IVAN, krojaški monter.
narednik
Nepozabni pokojnik bo prepeljan danes 17. avgusta 1940 iz Zagreba na Pesniški dvor 1 ter se položi na mrtvaški oder.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 19. avgusta 1940, ob pol 10. uri od hiše žalosti k Sv. Marjeti ob Pesnici, kjer se bo brala maša zadušnica, nato pa ga položimo na župnem pokopališču k večnemu počitku.
Zagreb, Pesniški dvor, dne 17. avgusta 1940.
ROBERT ŠTANDEKER
brat
ter ostalo sorodstvo
ZAHTEVAJTE BRESPIAČNI CENIK
DSki I spofni slabosti
(spolni impotenci) poizkusite hormonske pilule
hormo-seks
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Zahtevajte samo prave in originalne Hormo-Seks pilule. Po posti diskretno razpošilja: KR. DV. LEKARNA ijRI SV. AREHU, Maribor. - Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij „VIS-VIT“, Zagreb, Langov trg 3. oji. fBJ. s.nr. 5846-39.
vteie dneve
ori poteniu varujejo noge. čevfie in nogavice
Najnižje cene Cct>iki franke
Najnovejši modeli
otroških vozičkov, dvokoles, in delov, šivalnih strojev, pre' voznih tricikljev, pnevmatike pri
Prodaja v Mariboru
SCHNEIDER
ZAGPEB. NIKOLIČEVAIO
Aleksandrova cesta 26 ♦ LJUBLJANA, Karlovška c.
Globoko užaloščeni ob izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
in sinova
Jurčičeva 8
Hoddeka
IVANA FLIEGER1A
se najiskreneje zahvaljujemo seniorju, gospodu Baronu za pred odprtim grobom izrečene, v srce segajoče tolažilne besede, kakor tudi Združenju brivcev, Društvu hišnih posestnikov in nameščneem za podarjene vence. Obenem iskrena hvala vsem, ki so pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti.
Krčevina, Maribor.
preglednosti točnost enostavnosti zanesljivosti in cenenosti
so nujno potrebni tvornici čevljev Arambašič, Beograd XIV. — Stalno delo po komadih. — Plača dobra.
MARIBOR
Gregorčičeva 24
Globoko užaloščena družina FL1EGER
za gospode, dame in otroke higienično v veliki izbiri izdeluje tudi po meri poceni
Continental
oriljante, zastavljalne listke išče nujno za nakup
želite oglaševati, po kličite telefon:
Maribor, S8BI0 Glavni trg 24
Maribor, Gosposka ulica 15
Steznik
na ugodne mesečne obroke
Ni več potrebno iskati primerno drevo ali kole za privezanje viseče mrežnice, ker se po tej iznajdbi »odmor« lahko prenese na vsako mesto. Prospekte pošilja na zahtevo Dragutin Rastovski. Beograd, Vasina 18 tel. 30-829.
ki Vam bo dobro pristajal, samo iz specialne prvovrstne delavnice
Kotmut, Meljska c. 1
Maribor. Vetrinjska ul. 30 Ljubljana. Prešernova ul. 4
STAVBENI MATERIAL
APNO, CEMENT, POLJČANSKl PESEK TER VES STAVBENI, MIZARSKI LES Vam nudi najceneje trgovina
Staro železo, baker, medenino, svinec, cink, star papir, cunje. krojaške odrezke, tekstilne odpadke, elaževino, ovčjo volno, eovejo dlako kupuje vedno no najvišjih cenah Arbelter, Dravska ul. 15. Te' 26-23.
Zahvala
Studenci, Kralja Petra c. 45
dr. Josipa Kronvogla
NOVO
in ki so ga spremili na njegovo, poslednje domovanje, naša najpri srčnejša zalivala.
ŽALUJOČI OSTAL!
knjigarna tiskovne zadruge
Maribor, Aleksandrova cesta 13 — Telefon št 25-45
Veternikov/
V Mar iti o rti 'dne 17. VIII. 1940.
»V ečernik«
Stran 15.
POSOJILNICA NARODNI DOM
v Mariboru z. z o. j. * najstarejši slovenski denarni zavod v Mariboru
REZERVE BLIZU DIN 12,000.000'- HI
PRVI KORAK
skozi šolska vrata v čevljih
2404—61000
Elastični, kot pero lahki čevlji za telovadbo. Napravljeni iz tanke fine kože.
Otroški 	din	29—
ženski.....................din	39—
Moški......................din	49._
0924—64658
Okusno izdelani dekliški čevlji iz boksa, z usnjenimi podplati. Pripravni za vsak štra-
8222—48002
Evo dobrih čevljev za dečke, ki mnogo ho-dijo. Izdelani so iz močnega boksa, z neraz trgljivimi podplati.
Od štev. 27 do 30 din 49.-Od štev. 30.5 do 34 din 59.— Od štev. 34.5 do 39 din 69—
5461—44801	*
Otroški čevlji iz rjavega, mehkega usnja, ši roki in udobni. Podplati so iz usnja.
0904—44759
Zelo lepi dekliški čevlji iz boksa in z okras-kom preko narta.
58M—84806
Lakasti čeveljčki z’usnjenimi vzdržljivimi pod plati. Okusni in praktični.
Od štev. 19 do 26 din 59— Od štev. 27 do 30 din 79-Od štev. 30.5 do 34 din 99—
3762—64600
Visoki otroški čevlji iz mastne kravine z močnimi usnjenimi podplati. Za šolarje najboljša obutev.
Od štev.	27	do	30	din	69—
Od štev.	30.5	do	34	din	79—
Od štev.	34.5	do	39	din	99.—
2605—96130
Moderni ženski čevlji iz finega telečjega boksa v modri barvi z okraskom preko narta in usnjenimi podplati.
6922—44609
Trajni otroški čeveljčki iz	finega boksa
usnjenimi podplati in petami.
Od štev.	27	do	30	din	79.
Od štev.	30.5	do	34	din	99.
Od štev.	34.5	do	39	din	129.
4444—44603
Praktični in močni dekliški čevlji na zaponko iz boksa z usnjenimi podplati in petami.
6962—44621
Vzdržljivi in močni čeveljčki za dečke Iz boksa, z usnjenimi podplati in	petami.
Od štev.	27	do	30	din	79.-
Od štev.	30.5	do	34	din	99—
Od štev.	34.5	do	39	din	129_
9929—64629
Elegantni moški čevlji iz finega črnega in rja
1934—44646
Zelo močni deški čevlji lz boksa s širokimi
»NESTASKO«
petami in šivanimi podplati._______________________________________________Din 7._, 8_________________________________________, 9.—,	10.—. Močne bombažne	ve8a	boksa, s kožnimi na	zunaj šivanimi pod-
Od štev. 34 do 39 din 149.—	nogavice	za	šolarje.	plati	in petami.
Izdaja tn urejuje ADOLF RIBNIKAR * Mariboru liska Mariborska tiskarna d d., predstavnik Sl ANKO DE1F.LA v Mariboru. — Oglasi po ceniku - Rokopisi se ue vračajo. — Uredništvo in upravas Maribor, Kopališka ulicu 0. — Teletou uredništvu štev 25-67 in uprave štev. 28-67> — Poštni čekovuj račun štev 11 409.