Dopisi. Iz Maribora. Stolni dekan preč. g. J. Matjašič so od papeža imenovani za stolnega prošta in so uže kot prošt uameščeni. Posojilnica slovenska prejela je meseca junija 27.743 fl. 28 kr. izdala 24.376 fl. od novega leta sem imela je dohodka I l'5.326 fl. 63 kr. izdatkov 121.860 gld. 18 kr., torej prometa 247.18(5 fl. 81 kr. Nemškutavji uže vidijo, da se zmaga nagiba na slovensko stran, da prodereta baron Goedel in dr. Radaj. Zato pa so zelo razdevani: nekateri svetujejo za kaudidate nemškutarjem: Schmidorer - Kandolini, drugi Schmiderer-Nagele, tretji in najbolj zavihani pa Schmiderer-Radaj, češ Radaj jim naj Schmidercr-Ambossa za seboj kakor ploh potegne v Gradec. Smešno. Slovenci pač ne maramo za Schmidererja in njegov ,,Hammer". Bresteniški Wiesthaler si bode še noge polomil, tako leče in lazi za sloveuskimi kmeti. Sladek pa je in gladek, da se mu vsak smeji in za hrbtom osle kaže, ker ve, kako je ta človek navadno ,,g. . . " iu se dere, da ga pol ure daleč čujejo. Schmiderer mu slobodno par novih črevljev kupi; vendar opravil mu ne bode nič. Iz gornje-radgonskega okraja. (Bauern verein orehovski.) Zbralo se je 15. p. m. v Orehovcih 20—22 kmetov priuakovajž kaj koristnega in podučljivega slišati od svojega banernvereinskega Wratschka, ki pozdravi v slovenski besedi. Ta pozdrav nas iznenadi. Mislili smo, glej, danes je Wratschko hipoma Slovenec postal in bo morda sejo slovensko vodil, ali prevarili smo se, ker hitro potegne iz žepa nemški čaanik ,,Mittelstrasse" in začne iz njega brati 37 točk, ki jih je nemški Schonerer v polajšanje kmeč^ega stanu sestavil: gotovo tega 2/3 poslušalcev niste razumele. Ko je svojo zmožuost v č''anji nemških črk pokazal, potegne še iz žepa, da bi ga vsi razumeli, ,,Slov. Gosp.", ki je omeujei.e točke pred nekoliko č-asa svojim bralcem objavil. "Wratschko je dostavljal .svoje opombe, ki plabo svedoeijo njegovo ljubezen do slovenskega naroda. Posebno je pa v teli opombah misliL svoje obtežeuo srce olajšati z zabavljanjem na duhovščino, čee da gkda le iia lastni dobiček za blagor kmeta se pa ne briga in da ,,Slov. Gosp." le ,,banernferajn" iu ,,šull'erajn" vedno zdelava. Sedaj ga iu>k poslušalec opozori, da se ,,Slov. Goap." za orchovski ,,bauerni'erajn" malo zmeni, ker sta liin bauernlerajn in "VVratschko premalenkostna. Na to vtiline \Vratsehko, kcr tndi pri nekterih poslušalcih iiezadovoljne. obraze zapazi. Tudi našc gg. poslauce je mislil \Vratschko v tej seji podnčiti, kako naj postopajo. Naši poslanci mu pa itak ne morejo biti po volji, ker se trudijo za narod slovenski, njemu bi pa Ijubši bil Loschnigg, kteremu je tudi svoj glas dal. Pri tej seji je očitno pokazal, kakej^a mišljenja da je. Dasiiavno sloveuske matere sin, zgnbil jc ljubezeu do svojega jezika iu gori za tujščino, može, ki se trudijo za prospeh svojega ljudstva, črni in ob zaupanje spravlja Volitve so blizu: orebovski kmetje varujte sn mož, ki v lastuo skledo pljuvajo. Kočarjev Frauce. lz Dobrovc pri Slivnici. (Št arodavni cerkveni pot prepovedan. — star p o s ilinemec.) Iz Dobrovc k farni cerkvi v Slivnico je že starodavni pot (eotovo že več 100 let obstoji). Ko se je južna železnica delala se je vozui pot uad Slivuico prestavil in ondi le pespot ostal, h ktercmu je tndi vodstvo železnice obrež uapraviti dalo, tako da smo vedno prosti čez hodili; ko bi so nam to ne bilo napravilo, bili bi mi iakiat tožili, ker železnica je bila dolžua vsc potrebne pote, steze itd napraviti. (Tukaj se opoinni da peš se po di-ngem poti zavolj vode ne more v cerkev priti.) Lansko leto pa se nam je ta pot prepovedal; žandarjem je bilo zaukazano, da so pazili in uikdo ui smel čez želcznico; moraii smo tedaj po vodi iu mokrih travnikih v cerkev gaziti. Ker so pa nekteri s silo hotli čez hoditi, je prišlo tako daleč, da so nekteri bili do pol leta v ječo obsojoui. Ker se uain je pa s tcm velika krivica godila, pritožili stuo se do vis. ministerstva. Zavoljo tega bil je že sedaj dvol;rat komisijon iu lahko se je pvepvičal, da nam jc ta pot potiebeu; sedaj upamo da se bo tam ,,rampa" napravila. — Tudi pri nas imamo enega posilinemca, Matcvž Katza; on misli. da le edina uemščina zamore človeka zvolioati, zato je popi-ejšiija leta vedno kot volilni mož liberalce volil. S tem pa imamo že prevco srainote, za volilnega moža ga lctos ne bomo volili, imamo še dovolj pošteuih mož na izbiro, kteii bodo narodno volili, tedaj proč s M. Katzom. Iz Kozjcga. (P o n e m č e n S 1 o v ciiec) V Dedcljo, dne 15. junija. smo god sv. Antona, kteremu je v tiikajšnji cerkvi slranski oltar posvečen, prav sloveano obhajali. Tudi ljudstva se je bilo od blizu in daleč veliko zbralo. Sobotni predvočcr so za večernico Podčetrtečki godci godli. Naši nemškutarji pa mislijo, da bi velika pregreha bila, ako bi ae o takih prilikah v našfm gnezdu nemška himna (die AVacht ain Rliein) ne čula Tudi o tej priliki so jo godci zagodli. Kdo pa jo je dal zagosti V Kak nemccV Ne. Kak nemškutar, kteremu gre priiinek g<>spod in vsaj ncmški zna? Tudi ue. I)al jo je zago.sti nek poncmčen človek, kteri je pvi>d 8 leti v bližnjih slovenskih htibih pri nekfm g. župuiku za hlapca služil ia• še besedice iivhniti znal ui, in nemščine še zdaj zmožen ni. Foj tc bodi. Iz Rač. V slednji volitvi v občinski odbor bila sta tudi g. Bothe (kterega že 6 let v odbor volili nismo) ia oskrbnik grajšine Jožef Wratschko z malimi glasi v odbor voljena; kcr pa sledoji ni posestnik ali častai ud v občini, je c. k. okr. glavarstvo njegovo volitev ovrglo; 4. p m bo namesto tega drugi mož voljen ; to imi naj ne dela skrbi; v slednjem času župan biti je težka reč, pa upamo da šo boderao naprosili g. Požegarja, naj še to častuo butaro naprej vzerae. Naša šola delala nara je vsako leto muogo stroškov, ker naorali smo precej najpmniue plačevati; sedaj pa smo za šolo primorno hišo kupili, in glejte, Bothe nain je hotel nakloniti, da bi iiam nemški Schulverein deaarjev posodil, kteri bi si jih potem ,,inta bulirai" in naše otroke v pokvečeno, ,,prnsko Nemčijo" spravil, to smo pa odločno odbili kcr za ,,Sclmlvcrein" tnkaj ni prostora. Žandarji so bili pii uas potrebui pa Bothe jih je tako dolgo nadlegoval, da so bili v Slivnico prestavljeni, s tem je pa sam sebi še največjo škodo napravil, sedaj sc kesa pa je prepozuo. Ce bomo za šolo denarjev potrebovali, dobimo jih od narodne straai pod ugodnimi pogoji. Naš gospod učitelj dal je napraviti drevesnico brez vsih stroškov občine, v kterej šolarje dievje saditi in cepiti uči, za kar smo mu prav hvaležni. A. L. Iz Makol. Tukaj je vse ljudstvo narodno navdušeno, kajti v.se rado prebira,,Slov. Gosp. ' Le mala peščica ga se ogiblje, ki se baje čuti svojcmu uemšk pisaču pokorna, ker njibov pisao bi bil rad ,,kladvo", a predstojuiki Daj bi bili ,,naklo". Pa veudar bomo mi zvesti rojaki-ostali in pri razpisanih volitvah izbrali lc take može, ki bodo stali, kakor skala na bližnjem Boči za narodno slovensko stran! To je pri nas uže čez 2(1 let navada in pri tem ostanemo. Živeli Slovenci in slovenski poslanci. Tisti pisač pa naj lepo mirno svoj posel opravlja ter se naj ne vtika v naše volitve, saj uže vč zakaj ! Če treba, mu še bolj trdao pov«mo!