V. občni zbor avstrijskih učiteljev v Celovcu. (Kritičen popis.) Potoval sem k temu učiteljskemu zbom iz dvojnega namena: 1) iz interesa do učiteljskih in šolskih zadev in 2) zavoljo kraja in koroške dežele, ktero sem hotel ogledati. 0 svojein potovanji od svojega bivališča do glavnega mesta lepega Gorotana ne govorira obširno, in ne omenjam vseh poštnih in železničnih postaj; tega mi ne pripušča čas, pa tudi še premalo poznam kraje, ktere sem le poverhno ogledal. Povem tedaj nekaj o svojem prihodu in bivanji v Celovcu. Celovski učitelji so "nas prijazno in vljudno sprejeli na kolodvoru in nas spremili v poslopje više realke ne daleč od kolodvora. Tu smo dobili nakaze za stanovanja in druga naznanila. Pisatelj teh verstic imel je izverstno stanovanje v hiši bogatega zasebnika. Tudi drugi učitelji so bili glede prenočišča po večem dobro oskerbljeni — znamenje, da Celovčani čislajo učiteljski stan. Po mesti je vihralo mnogo zastav — kakošne barve sč bile, tega ne povem; kajti to spada v politiko; tedaj tiho o tem! — Zborovanja vdeleževalo se je veliko učiteljev. Oglasilo se jih je bilo čez 1600; ali došlo jih je samo blizo 1200. Zakaj ostali svojih ,,Legitimationskart" niso hoteli porabiti, ne vem in me tudi ne briga izvediti. Po narodnosti je bilo naj več nemških učiteljev, po političnem mišljenji — če smem tudi to omeniti — mnogo nemškovalcev in veliko takih, ki kričijo večkrat brez potrebe: »Proč s farjeml" Predzborovanja in posvetovanja bila so v petek, 30. avgusta. Ob 6. uri zvečer bilo je posvetovanje okrajnih in krajnih šolskih svetovalcev. Ob 8. zvečer je bil predzbor učiteljev. Pri obeh posvetovanjih je šlo vse nekako neredno in okorno. To je veljalo zlasti o izbiranji predmetov za glavne zbore. Izvolili so si tudi nektere manj važne točke, in opustili več živih vprašanj, ktera bi bilo res zelo potreba rešiti. Za predsednika je bil nasvetovan in pri glavni skupščini tudi izvoljen ravnatelj Bobies z Dunaja, ki je še vse dosedanje zbore te verste vodil. Mož je že na pravem mestu; pa vendar ne morem razumeti, da se to častno mesto vedno podeljuje isteinu, kakor da bi ne bilo drugih zasluženih mož. Za podpredsednika bila sta izvoljena Dr. Brandl iz Celovca in neki Cofal iz Berna. Imena zapisateljev in rednikov ne bodein zapisoval. I. glavna skupščina začela se je 31. avgusta dopoldne ob 9. uri v dvorani gerbov v deželni hiši (Landhaus). Najpervo se je zapela pesein: nDie Ehre Gottes" od Beethovena, ki je veličastno donela po velikej dvorani. Po odpertem zboru je naniestnik deželnega predsednika v Celovcu, vitez Reichenbach, učitelje pozdravljal v imenu vlade. Grof Goes, deželni glavar, nagovoril jih je v imenu dežele in župan celovški Jesernik pa v imenu glavnega mesta. Poslednji je še najdalje govoril. Zadnji, ki se je učiteljem prikupoval, bil je predsednik celovškega neinškega društva neki Dr. Hiebler, ki je v svoji navdušenosti raenil, da ima pred seboj učitelje, ki samo v njegov nemški rog trobijo. Zatorej jih je imenoval prijatelje in jim prijateljstvo punujal. Perva točka dnevnega reda je bila: Kaj so nove šolske postave koristile, in ktere ovire se kažejo pri njih vpeljavi? 0 tem je poročal Holčabek iz Beča. (Tudi pozneje so se le Dunajčani producirali). Med mnogimi resnicami sicer povedal je tudi mnogo bedarij in zabavljal je prav priprosto proti dubovščini, kot šoli nasprotni stranki. Nove šolske postave naj bi se po njegovem nasvetu spremenile v 6 točkah in sicer glede: a) šolskega nadzorništva, b) v didaktično-pedagogičnem obziru; c) zastran let, ki naj otrok v šolo hodi; d) zastran učiteljevega izobraževanja; e; zastran verskih zadev in f) zastran učiteljeve plače. Pri 1. točki napada krajni šolski svet, kteri naj bi se skoraj dane odpravil; pa če ostane — naj pa se fajmošter izključi, kajti ta največ škoduje. Namesto župnika naj stopi v krajni šolski svet katehet, ki pa ima pravico govoriti le o verski reči. To tirjanje učiteljskega zbora vtegne le še večo zdražbo in še večo opozicijo šolskim postavam napraviti. Mi Slovenci pa tega ne želinio; župnik naj le bode v krajnem šolskem svetu. Ce je prijatelj šole, more veliko koristiti. Na dalje bilo je nasvetovano in tudi sprejeto, kakor ravno omenjena točka, da krajni šolski svet se nima vtikati v didaktično-pedagogične stvari šolske in v nravnostno obnašanje učiteljevo. To sicer lepo donf na uho marsikterega učitelja; ne vem toda, če bode krajni šolski svet s tem zadovoljen, da bi nič ne smel govoriti o napravi in o učitelju, kterega niora plačevati. Tudi je bil pri tej priliki sprejet predlog, da naj voditelj šole občuje naravnost z okrajnira šolskim svetom, brez posredenja od strani krajnega šolskega predsedništva. V didaktično-pedagogičnem obziru zapazil je omenjeni govornik v novi šolski dobi velik napredek v mnogih obzirih. V tein mu moramo nekaj priterditi. Vendar se je bati, da se nravnost ali moral utegne v šoli zanemariti, ako se le na realistične predmete ozira. Govornik pa je terdel, da se o veri preveč podučuje. To so bile govornikove misli o drugi točki. K tretji točki je predlagal strogo osinoletno šolanje. (Daije prih.)