Slavija se širi! Narodna vojaška. Korakoma. Zapisal Janfco Žirovnik. F :-1 : i ' * •< : ^ n- c? rrrrr Ve-ter pi - ri, ve-ter pi - ri, Sla - vi - ja se ši - ri. Ve-ter pi - ri, ^ ^i i. - > 0 , > , r r : i r r* ^- ve - ter pi - ri, Sla - vi - ja se ši - ri. Ko-rak, ko-rak za ko- ra-kom sto - pa ju-nak za ju - na-kom, naj se vi - je, vi - je mo-dro, be - lo, rde - če, haj - dmo, haj - dmo vsi na boj! Vojvoda Živojin Mišič. septembra 1918 izvojeval na solunski fronti J slavno, odlocilno zmago nad sovražniki Rojen je bil kot sin preprostih kmc« narodnega in državnega edinstva Srbov, tiških staršev dne 7. julija 1855 v selu Hrvatov in Slovencev. V zgodovini našega Struganiku pri Valjevu v Srbiji. Posvetil ujedinjenja ostane med ustanovitelji Ju^ se je vojaškemu stanu in se je od 1.1885. goslavije zapisano z zlatimi črkami ime naprej udcležil vseh vojn, ki so divjale slavnega in velikega vojvode Živojina po Balkanu. V zadnji svetovni vojni je Mišiča. — Slava mu i večan pomen medju po smrti vojvode Putnika prevzel vrhovno jednokrvnom bračom, koju je tako iskreno poveljstvo STbske vojske ter je dne 15. ljubio! 70 Dragi gospod Doropoljski! vam prisega je zapeta: Prvič se oglašam danes, ker Vam imam na^ last ste vekomaj!« nckaj lepega in zanimivega povedati. Vi» Olga Grobotkova. dela sem namreč prvi jugoslovenski vlak, Odgovor- ki se je peljal mimo »Mladike« v Logatec. ' To je bilo navdušenja v šoli! Spomnila U^a. Olga! sem se tedaj žalostnih časov, ko sem ho« Tvoje pismo sem prečital z resničnim dila pred dvema letoma v Trstu v šolo. veseljem. Globoko, neomajno vero moras Najprej v -slovensko — seveda — a Ita« mo imeti, da bo zopet naša vsa zemlja, ki Iijani so nam uničili opravo, jo pometali so nam jo po krivici vzeli naši sovražniki. na cesto ter ošabno zasedli naše prostore. Ve, ki sedaj hodite v šolo, gotovo učakate Slovcnski otroci smo morali — v laške dne, polnega radosti in zadoščenja, ko se sole. — popclje jugoslovenski vlak dalje od Logats Tuje učiteljice so nas vzgajale, govorile ca in Rakeka — do tja, koder biva naš rod, mnogo o »Sveti Italiji« ter zahtevale od koder se glasi naša beseda! Takrat bo nas vdanosti in ljubezni, kjer je bilo zmagala pravica, ki jo sedaj teptajo, a je sovraštvo in gncv. — Kako naj bi slo« nikdar ne uničijo! Ta vera mora sprem« venski otroci ljubili največjo sovražnico ljati in navduševati vsa naša dejanja, pre» slovenske domovine! pajati mora vse naše misli! Pripravljati se Poslušala so jo le naša ušesa, srca pa so moramo, učiti, vežbati, krepiti, da bomo bila odsotna — doma, pri majki Jugo močni po telesu in duši, samozavestni, slaviji. ponosni in junaški! Atek me je slednjič vzel iz šole, in zdaj . hodim v 5. razred lic. ljud. šole v Ljub* Domovina, vedno mishm nate liani — m na neosvobojene brate! Prvi jugoslovenski vlak je vriskal v Lo» • gatec, v šoli pa so vriskala naša mlada, . slovenska srca Z našo gospodičino učite* LJubl LosPod Doropoljski! Ijico smo hitro sestavile nalogo, ki se Sedaj se hočem tudi jaz oglasiti v glasi primeroma takosle: »Zvončku«. Stara sem 9 Iet in hodim v 4. razred' ljudskc šole v Gornjo Radgono. Prvi jugoslovenski vlak v V isto šolo hodita šc večja sestra in brat, Logatec. ki tudi jako rada čitata »Zvonček«. Ima« mmmm mmm- a vcndar je naša sveta pravica, in v srcih Marjeta K o r o s c - v a. je kosček radosti. Ves v zelenju, z zasta* Odgovor: vicami in z jugoslovensko godbo je hitel Ljuba Marjeta! do cilia, ki mu je bil tako dolgo zaprt, in ... . , .. jugoslovenska misel je hitela. z njim. Cilj Ker hoccs mojcga dovoljenja - evo. te misli pa je daleč onkraj Logatca: d.ajem Ti ga! Glej, da ga do dobra_ izko. ^ nstis! Lepo se mi vidi, ko pnznavas trud »Trst, Gorica. Gospa Sveta, svojega gospoda učitelja. In ker se zani* Adrije cvetoči raj, maš za pouk, ni nobenega dvoma, da boš 71 v šoli dobro in stalno napredovala in si nabrala mnogo zakladov za poznejše sa* |r^^HHB|^a^ba|MBj^B|^B8 Cenjeni gospod Doropoljski! fSfl^fiŠiLjP ~ *^Hk-jHJHI^^H Dovolite mi, da se tudi jaz oglasim v B^^BJSt. JJ^e3IbSLm>^^S Vašem kotičku in izrazim svoje veseljc, SB^BI^kL^ ^¦Kg^Bj^^SBj ki ga imam do »Zvoneka«. V šoli mi je I^^^^^^^P^t -W^^^^^^^^^^^k dala gospa učiteljica »Zvonček«, da ga I^^^^^^^HKtf^^S^^^^^^^^^^^H preberem. Letos si tudi jaz naročim ^^^^^^^^HI^^^EmI^^^^^^^^H »Zvonček«, da ga preberem. Zbudila se |^^^^^^^^B*f^^^Hj^Kl^^^^^^^^^H mi je želja po njem. Doma bom prosil I^^^^^^^Bi^^^^^Bl^^^^^^^^H mamo in mi bo dala denar. Imam 5 bratov I^^^^^^^^Bl^^l^^B l^^^^^^^^H in 2 sestri. Kei je veliko otrok, sem šel I^^^^^^^HA^^^^St^^^^^^^Hl jaz služit. V šolo hodim v II. razred na ^^^^^^^Kofr^^^^SV^^^^^^KM Trebelnem pri Mokronogu. Najrajši imam jj^^^^^^^FT • i J^^^^^BH branje in petje. Ker mi je najljubše petje, ^^^^^^Hj^^^^^^^f-^^^^^P^! sem pristopil k pevskemu zboru. l^^^^^^^^flfl^^l^^Bb!^w^^^P^ " Srčno Vas pozdravlja ^^^^^^^^^^^^^^^^^K^jl^^ Karcl Ž a g a r. I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H - Odgovor: l^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H Ljubi Karel! ' B^JH^^^^^^^^^^H Glej, glej! Član pevskega zbora si že! »¦".is&_^^^^^^^^^^^^^^^=—. Kako rad bi Te čul, kako lepo in navdu* moj0 sijk0 v svoj kotiček. Tu Vam po* šeno prepevaš krasne slovenske pesmi! šiljam tudi eno sliko iz Tolmina, ki so ga Zemljo naj Slovan prehodi, laške granate in šrapneli razbili. koderkoli pot ga vodi, 'epo Vas pozdravlja on po tebi hrepeni, Vaš znani »Zvončkar« oj, slovanska pesem ti! BogomU Kavčič, • v Crikvenici. Odgovor: Velecenjeni gospod Doropoljski! Ljubi Bogoinil! Že zopet Vas nadlegujem z drugiin pis« Tvoje pismo nam govori, kako si moral mom. V prvem pismu Vam nisem še nič s svojci bcgati šiiom sveta, ko si nil un» povedal, kje sem bil rojen in drugo. Jaz siijen zapustiti svojc ožjo domo->ino. Moja sem bil rojen v Tolminu. Imam še dva ŽL'Ja je, da Ti naj sedaj .nirno poteka brata. Tolmin je mestece pri Gorici. Na_________________________________ veliko žalost pa je izbruhnila vojna. Mo» Jl rali smo bežati iz naše ljube domovine - _^gMriflflHBBM^i Primorske. S teškim srcem sem se poslo* ^^^g0^B^^^^^^S&& vil od Tolmina. Odšli smo na Koroško v ^"Tffr Beljak. Tam smo ostali 2 meseca. Čez •; dva meseca pa smo se odpeljali v zeleno t ,/ \ Štajersko. Tam smo prebivali v trgu Ljul = t^a^j^^ * „ :;;^ nem 1 leto. Nato smo se pa zopet preseliii I^^^^^Hh '4HSfll na Kranjsko najprej na Bled, poteni smo I^^^^^K »l^S pa odšli v Kranj, kjcf scm bival do počits I^^^^H^ HHH nic. 2a počitnice scm odšel v Crikvenico I^^^^^B ^^^^h! v Hrvatsko primorje. Sedaj pa hodim tu I^^^^Ht. ^^H^Bl v 5. razred. Najlepše izmed vsega se mi H^^^^^fc^_^^^^^^_^^^^^^^BI zdi morje. Rad tudi zahajam v prista« |E^^HHi^^H^^IHHIH^H^HHH nišče, v katerega pride vsak dan več tv govskih ladij od otoka Krka ali pa od žhljenje, dokler Ti re bo mogoč povratek Bakra, Kraljevice, Novoga in iz Senja. na solnčno Primorsko, kjer je Tvoj rojstni Lepo Vas prosim, priobčite moje pismo in kraj — lepi, zavedni slovenski Tolmin! 72