Splošne vesti. — Članstvu našega poverieništva. Ker sera vpoiklican na orožno vajo in sem zaradi tega odsoten do približmo 20. avgustai, prosim naše članstvo. da &e v vseh stanovskih in osebnih zadevah obrača do označenega termina naravnost na: UJU — poverjeništvo Ljubljana (Učit. tiskarna) in ne imenoma na strokovnega tajnika. — R. D., strokovni tainik. — Poročilo pokrajinske skupščine v Šoštanju smo morali radi obsežnosti preložiti na prihodnjo številko. — V novih dvanajstinah je določen SO-milijonski kredit za izplačilo uradniških razlik. Beograjska »Politika« paroča: Finančni minister d'r. Stojadinovič je v nedeljo obvestil zastopnike glavnega uradniškega saveza gs. N. Jovanoviča in T. Jovanovioai, da je vstavil y nove dvanaistine kredit v znesku 80 milijonov dinarjev. iz katerega se bodo pričele izplačevati uradniške razlike, ki pripadajo uradnikom po določilih novega zakona o državnih uradnikih. Finančni minister je nadalie izjavil. da bo o tem poročai tudi na seji mioistrskega svetai ki mora določtti, na kak način se bo izplačevalo te razlike. ki jih država dolguje uradništvu. Glaivna uprava uradniškega saveza je izrazila željo, da na.i bi se razlike izlačale najprej uradlniikom III. kategorije, ker ie njihovo materiailno stanje najslabše Čim bi bili ti uradiniki izplačani. nai bi se šele oričelo izplačevanje višjim državnim uradnikom. VerJetno je, da bo ministrski svet odobril ta predlog unaidniškega saveza. Končno je finančni minister izjavil. da je pristal tudi na Dredlog ministra za pošte in brzojav. po katerem se ambulantnim poštarjem poviša njihova dnevniGa) ob času potovanja od 36 na 54 dtoarjev. — Ko zapuščam svoje torišče po 45tetnem delu kot učitelj in 25-letnem kot risarski učiteli na učiteljišču Dosebej in vidim. da se mi ie ohranilo nekaj hvaležnih src, izražam tudi jaz svojo hvalo tistim nekdanjim učencern in učenkam. ki so me ume*li, me podDiirali v mojih težnjah in mi ©hranili dober spomin. Mnogo jih je. ki so z.apustili svoja dela na učiteljiščih, podpiraje moje težnje v metodi. — Med temi so odlična, ki niso samo v šolskem. ampak v splošnem smislu umetniška dela; druga so služila mojim posebnim namenom; vsa dela pa so taika, da bodo lastnikom drag spomin. Sam jih preveč spoštujem. da bi ji!h uničil takoj, ko so izvršila svojo nalogo. — Zato sem jih uredil >aJfabetično. Povabil bom vse lastnike teh del v »Učit. Tov.«, da enega prvih dni zadetkom prihodnjega šolskega leta. ki ga bom še posebno naznanil, pridejo ali sami po svoja dela. ali pa pošljejo kakega pooblaščenca (n. pr. gojenca ali gojenko po nje. Dela pa. za katera se ne bo brigal nihče. bom sežgal, da ne Dridejo v roke neveščim ali nepo klicanim, ki bi iih mogli zlorabljati — V Ljubljani, dne 3. julija 1925. — Fran S u h e r. — Kulturne resolucije oblastnega občnegiai zbora dem. stranke v Mariboru. 2elimo, da bo tudi-novi šoilskl zakon povsem v skladu z državno upravo po srezih in oblastih. Občni zbor oblastne organizacije izjavlja. dta se v polni meri str.nja s spomenico UJU, poverjeništvo Ljubljatna, tičočo se predlogov k načrtu si slutil. kaj vse bas izkusil tu. Bii si v pravem pomenti besede — delavec. In de'la je bilo obilo v šoli in zunaj nje, dtiševnega in telesnega. Živel si. kalkor je veleval naš vrli Gregorčič: »Dolžan ni samo. kar veleva mu stan. kar more, to mož je s.toriti dolžan.« S svojo pridnostjo in zmožnostjo si izpremenil raško šolo tako z ozirom na njeno zunanjost — kakor z ozirom na njeno vrednost. v eno nrajboljših v okraju. Krasna zbirka učil, bogata šolarska in učiteljska knjižnica in lepi uspehi pri mladlni odlikujejo našo šolo pred marsikatero drugo. — Pa tudi izven šole si delal pri raznih društvih in oodružniaaih. vsem vzgled vztrajnosti in požrtvovalnosti. Da si žel za svoje delo nehvaležnost. da so leteii nate nezashiženi udarci, Te ni plašilo. Mnogi bi klonili, Ti nisi. Zavedal si se, da delaš ziat izobrazbo, za napredek. za boljšo in lepša bodočnost naroda in domovine. Zato odhajaš z Rake ravno tako idealen. kot si idealen prišel. Ti greš, Tvoje ddo ostane. 2e datvno Te ne bo več tu. Tvoj spomin pa bo živel dalje in dalje. Otroci izgubijo s Teboi najbbljšega učitelja, in učitelji pa najboljsega tovariša. Ti nam nisi bil salmo voditelj, nego iskren, zvest in dober tovariš in svetovalec. Bili so dnevi na Raki, ko smo srečavali prijazne obraze. a mrzla srca. Takrat smo se vsi skupaj zbrani, s Teboj v svoji sredi. najboljše počutili. Delili smo žalost in veselje. To iskreno tovarištvo so nam mnogi zavidali. Veruj nam, da nam prihajajo besede iz srca: »Hudo nam je, da nas zapuščaš. Zelo Te bomo pogirešali vsi. Bodi srečen, srečneiši v novem krtaju!« Zdravo! — U6it e I j s t v o. — Po ganljivi proslavi Vidovega dne, kjer so bili na sporedu govori. deklamacije in petje. se je poslovila od šolskega upravitelja v imernu šolske mladine deklica in mu izročila krasen šopek. Učiteljstvo mu je poklonilo spominski list. delo tov. Krakarja. Poslovil se je tov. Fatur. Kot zastopnik občinskega odbora ie pozdravil šoiskega upravitdiai župan J. Grm. Navzoči starši so mu stiskali roko. Vsako oko je bilo solzno. — Uradna sres. učjit. skupščina v Črnomlju. Dne 20. t. m. ie imelo učiteljstvo za srez Črnomelj svojo uradno učiteljsko skupščino. katere se je udeležil tudi g. sres. pog^lavar svetnik Kakl. Ta urad. učit skupščina je pri nas že četrta po pnevratu. ki jih vodi tovariš nadzornik Lukežič. Kakor nam je povedal na dan skupščine g. podpred&ednik, g. nadučitelj Barle, ie zasluga tov. nadzornika, da se vrše redno vsako leto uradne učit. skupščine, za kar se mu iskreno zahvaIjujemo vsi, ki se zavedamo velikega pomena teh skupščin za riaišo temeliitejšo stanovsko naobrazbo. Kakor vsako leto, tako je tudi letos potekla urad. učit. skupščina s sijajnim uspehom. Učiteljstvo je bilo ves čas aiktivno ter je z velikim zanimanjem zasledovalo izvajanja predavateljev. Toviariš nadzornik g. Lukežilč nam je po pozdravu nia) zbrano učiteljstvo. sres. poglavarja in po izrazih vdanosti Nj. Vel. kralja in kraljice, kateremu je skupščina odposlala vdanostno brzojavko, podal svoje temeljito strokovno poročilo. Najprej nam je opisal načim vzgoje samega sebe, ki io mora ceniti vsak učitelj(ioai), ako hoče biti dober vzgojitelj, opisal način za narodno vzgojo mladine in naroda v duhu časa, ki rabr prenovitve konservativnih duhov v o -j— "«-( -.j.-wwww kj^ (Jicuiuguv n. ijLclL'1 LU • i — zakona o narodnih šolah. ki odgovarjajo zmisiu ^htev mpotreb naše mlade. na- modernim načelom orosvete in so v skladu s potrebami kulture cele naše države. Prosimo svoje poslance. da se v Nairodnem bloku zavzamejo za izvedbo teli predlogov. zlasti pa jih prosimo, da se zavzamejo za sledeče zahteve: a) Vse javne osnovne šole stavi in vzdržuje država. Na vsak način je preprečiti nova bremena. M bi se po načrtu zakana navalila nia rame finančno že itak izčr* panih občin. b) 8-letna šolska obveznost naj se brez vsakršnih koncesij določi. c) Z uradniki poročene učiteljice imajo iste plače in iste doklade, kakor neporocene. č) Upraviteljska mesta se naj razPišejo ravno tako kakor vsa druga učna mesta. — Tovarišu Janku Golobu ob njegovem odhodu: Dragi! Žalosten je današnji dan. Ko se spominjamo juniakov, ki so dali svoje življenje za domovino, napolniuje naša srca žalostna misel, da gre od nas mož, sicer še čil in zdrav, ki pa je tudi postavil svoje življenje domovini in narodu v službo. Ta mož si Ti, dragi tovariš. Ko si prišel pred 15. leti na Rako, kot eden najmlajših nadučiteIjev na veonaizrednicah krškega okraja, poln nad, načrtov in idealov. gotovo ni- predne Jugoslavije. Nato nam je podal na podlagi opazovanj. ki si jih je nabral o priliki nadzorovanja šol. laistnih izkušenj ki študija modernih šolskih del, točna navodila za pouk raznih osnorvnošolskih predmetov v zmislu modernih didaktičnih načel. ki slone na principih d e 1 o v ne šoie. Njegovo temeljito poročilo kaže, kot vsiai poročila z učit. skupščin prejšnjih let, na vzornega1, modernega in naprednega šolnika. Smelo trdim, da ako bi se vsak izmed nas učiteljev(ic) le za iskrico segrel ob plamtečem ognju tega izvrstnegia šolnika. bi hitela naša domovina z brzimi koraki k luči napredka. Za njegov trud smo mu ysi. ki mu hočemo slediti v delu za podvig šole, kulturni in gospodarski prosvit naše države, iskreno hvaležni. Poročilu tov. nadzornika so sledila prediaivarnja učiteljstva, ki so bila krasno zamišljena, kakor tudi aktualna. Tovarišica Marija Cebularje-v-a je v krasni slovenščini in poetičnem slogu obdelala temo: »Času primerna vzgoja in disciplina šolske mladine, kakor tudi primeren način pouka, so glavni predpogoji za dobre in trajne učne uspehe.« Tovariš Rustja je podal znanstveno razpravo: »Kako dvigniti narod etično in kulturno.« Isto temo je izborno obravnavalai tova- rišica Maričeva s praktične strani. Najbolj nas ie pa zanimalo predavanje tovariša Čebularja: »Rokotvorni pouk v službi drugih osnovnošolskih predmetov«. ki je svoje izvajanje ponazoroval na raznih predmetih. ki so jih učencl sami izdelali. Slednič je predaval tovariš Tončič: »Pouik srbohrvaščine na podeželsklh šolah«. Po vsakem predavanju se ie razvilia živahna debata. Oficialni del skupščine smo zaključili s skupnim obedom v hotelu Lackner. Povabljen ie bil k obedu tudi g. sreski poglavar. Razvilo se je živahno razpoloženje, kateremu smo dali izraza z vesettm popevainjem narodnih pesmi. S tem je bil ofidalni in zabavni del .Inevnega reda srečno izčrpan. — »Ljubljanskega Zvona« je več Ietnikov, tudi posatmeznih zvezkov. naprodaj. Natančneje pri upravi lista. — Ptujska gora. Dne 2. avgusta t. 1. prirede hvaležni učenci svojemu bivse- . <mu učiitelju Domicijanu Serajniku. sedaj upokojienemu nadučitelju v Konjicah, skrormno Serajnikovo slavlje na Ptujski gori. — Mož, narodtijak, poštenjak. kremenit značaj, rodom Korošec iz Ziljske doline, 78-Jetnik, je deloval na Ptujski gori 25 let, vzgojil dva, roda. si Je posebno na kmetijsketn doIju v Gornjih Halozah stekel nevenljivih zaslug — Dva siiiiova. Domicijan v Ormožu. Franček v Mariboru in dve hčerki, Olga poročena Kocmutova v Mariboru. Lizikai v Konjicah, so se posvetili učiteijskeimu stanu, Srečko ie kot carinik umrl. Med bivšimi slavljenčevimi učenci ie lepo število inteligence. dobro situiranih trgovcev. obrtnikov in uglednih kmetov. — Vzpored slavnosti se pravočasno objavi. — I. K. — Šolska mladina v §t. Rupertu na Dolenjskem je v pretečenem šolskem letu nabrala in oddada sledeče zneske: O priliki dinarskega dne za »Jugoslovensko Matico« 321 Din; za razpečane tombolske karte »Jugoslov. Matice« 336 Din; za »Pirhe« »Jugoslov. Matici« 432 Din; za Francoski dan 83.50 Din; za »čuvanje narodnog zdrarvlja« 30 Din in za »Rdeči križ« 175 Din; skupai tedaj znesek 1387.50 Din. Toda zanaprej se bo le enkrat vsako leto nabiralo. in sicer za »Pirhe Jugoslov. Matici«, vsako drugo nabiranje po šolski mladini mora zanaprej odpasti in naj šolska oblastva kar nič več ne pritiskajo na šolska upraiviteljstva in razna društva jih nai puste tozadevno v miru, kajti to večno nabiranje vzbuja čim dalje tem viečjo nevoljo in odpor staršev in je kvarno za napredek šolstva. — 40-letnico mature praznujemo dne 14. julija t. 1. Sestanek dopoldne ob 11. uri na vrtu hotela Štrukelj. Tovarišice in tovariši, pridite vsi! — Kolnik. . — 40-letn-ca šolskega upravitelja in mladinskega pisatelja Ivo Trošta. 28. juniia na Vidov dan je učiteljstvo osnovne šole v Tomišlju proslavilo 40nletnico svojega upravitelia Ivo Trošta. Že na predvečer mu je kvartet pevskega zbora »Krim« zapel podoknico ob mnogobrojni udeležbi domačinov. Drugi dan ob 10. uri se je že zbralo mnogoštevilno občinstvo pred šolo. ki je bila okrašetia z mlaji. venci, cvetkami in zastavami. Hitro se ie napolnila učna soba 4. razreda z domačini in gosti ter slavljenčevimi orijatelii. Prvi del slovesnosti je bila proslava Vidovega dne. ki |e bila namenjena predvsem okrepitvi nacionalne ideje odraščenih domačinov. Na sporedu je bil Doleg raznih deklamacij nalašč za to priliko prikrojen igrokaz »Testamient majke Jugovičev«, ki ga je spisal slavljenec Ivo Trošt. Prepričevalne besede mladine in njih jugoslovamska zavest, so ganile marsikatero srce. ki je morda trepetalo v hlapčevski nasladi podedovanega robstva. Sledila je proslava slaivljenca. Najprei ga je pozdravila mladina. ki je bila slavljencu vedno mila. Tov. Ločniškar je za to priliko spesnil simboličen četverogovor. v kater-em pozdravlja jubilanta tudi mladitia zasedenega ozemlja: Izročila mu je v spomin pisalilo mapo, lično delo šolske mladine. — Odpaslanci pevskerjra zbora »Krim« so mu prinesli zahvalo in pozdrav odraščene mladine. v dar srebrno tobačnico, šopek rdečih in belih nageljev. V imenu domačega učiteljstva mu je izročil tov. Adamič pisalno orodje z željo, da bi se svobodni domovini rodilo še mnogo sinov, ki bi s toliko ljubeznijo vzgajali v mladini značajne Ijudi. Za njim je povzel besedo srezki šolski referent A. Skulj. Z iskrenimi besedami je orisal življenfe in delovanje slavljenca na polju mladinske književnosti. v občini. v šoli in drugod. Podal nam ie človeka. ki stori več, kot vekva mu stan. Za vse delo je bil jubilant že pred dvemi leti deležen najvišjega odlikovanja z redom sv. Savie. H koncu mu je častital in prinesel pozdrave v imenu šolske oblasti in pozval občinstvo naj zakliče »Slava«. Udeleženci so ves čas ginjeni sledili posameznim govorom in daJi so si duška v gromovitem »Slava mu!« Za tem ie govoril slavljenec sam. Zahvalil se je s toplimi besedami vsem, a odklonil hvalo. ki bi veljala njemu. Ta naj velja delu. In v delu ie boljša bodočnost domovine. Ljudstvo ga ie burno pozdravljalo in mu stiskalo roke. Ko se je navdušenie poleglo je jubilant otvoril razstavo ročnih del, pismenih in risarskih izdelkov. Tu je videlo ljudstvo ono tiho, a vztrajnp voljo. ki je v svojem usnehu našla najboljše oriznanie in plačilo. Razstavo je oba dni posetilo izredno mnogo domačinov in tujcev. Popoldne se je vršila veselica gasilnega draištva TomišeljJBrest. čegar ustamovitelj je jubilant. Po župni vaji se ie raizvila animirana zabava. Dramatičnl odsek pevskega zbora »Krim« ie na prostem priredil burko »Zdraivnikov strežnik«. Vmes se je prepevalo. Vse to ie veljalo priljubljenemu slavljencu. Tu ie imel priliko spoznati, da ga ie tudi domače Ijudstvo vzljubilo in ga smatra kot svojega. Vrstile so se napitnice in šele pozna noč je uveljavila svojo moč. V najboljšem razpoloženju in s svetjim spominom se je razhajalo ljudstvo. Vsi pa kličemo slavljencu: »Živel še mnoga leta. zdrav, krepak in naš!« — Preložitev žrebanja efektne loteriie v korist dr. Razlagovega spomenika. Vsled premajhnega gmotnega uspeha dosedanje razprodaje srečk je bil podpisani odbor priimoran preložlti žrebanje, ki je bilo določeno na 5. julija 1925, na dan 15. novembra 1925, o čemur se obvešča cenj. občinstvo kakor tudi razprodajalci srečk. Razprodala Se nadaljuje torej do 15. novembra 1925. — Odbor za postavitev dr Razlagovega spomenika.