Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo Je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračalo. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VIL, Zadružni dom. Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za 'državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malik oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane V— Din. Malih oglasov trgovskega značaia, stane beseda V— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust
Št. 84.
Sreda 19. oktobra 1927.
Leto II.
Kam plovemo?
Komaj nekaj dni po umoru generala Kovačeviča, je bil izvršen v 1*ag;i drug atentat iz istih usodnih [aotivov, kakor atentat v Štipu. Albanskega poslanika Cena bega je umoril emisar ene in iste pisane nacionalistično razbojniške družbe, ki se zbira v makedonskem in kosovskem komitetu, katera pa zopet slu-tota tretjim činiteljem in sploh vsem ‘istim, ki nočejo miru na Balkanu in nočejo miru na svetu. V stvari so to na delu vse tiste temne sile od Sofije do Tirane, od Rima do Budimpešte, ki hočejo pofašistiti Balkan in Evropo, da uresničijo tako ?'* tako svoje blazne neuresničljive imperialistične težnje. In tiči — to to treba enkrat tudi odkrito povedati — za tem pisanim krogom reakcionarnih in zapriseženih sovražnikov evropskega miru, tudi London, ki daje, odkar so na vladi konservativci, potuho tem temnim elementom in tem temnim težnjam. Velika in strašna je moralna odgovornost Londona na teh opasnih dogodkih, kajti omenjeni činitelji bi se nikakor ne upali to, kar si danes upajo, ako bi ne vedeli, da imajo na svoji strani mnogo odtehtajoči upliv p London. To je dejstvo, ki ga je toeba spričo umorov Kovačeviča in Cena bega predvsem pribiti, čeprav kodi »svobodna« jugoslovanska stompa okrog tega momenta kakor mačka okrog vrele kaše. Odkar je Chamberlain obiskal v italijanskih
vodah Mussolinija, se je tudi delavnost na Balkanu povečala . . .
Posledice tega temnega skoka angleške politike morejo izbrisati le bližnje volitve v Angliji, ki morajo likvidirati za Anglijo in za Evropo usodno zunanjo politiko. Od volitev v Angliji in zmage angleškega delavstva je odvisno,' ali se bo vprašanje balkanskega in evropskega miru še nadalje reševalo z atentati.
V tem grmu tiči zajec.
Marsikatera je padla zadnje dni na račun Italije, še več bi jih moralo pasti na račun Anglije.
Toda . . .
Toda Beograd reagira na reakcionarno delovanje angleške diplomacije s tem, da išče baš v Londonu furtte šterlinge!
In še nekaj dela Beograd, ki mu je od nekdaj v čast in ponos: vlada v Južni Srbiji in Makedoniji tako, da je raznim komitetom kar prijetno ogledovat; si ondotne razmere in v imenu teh razmer nastopati pred svetom. Mesto da bi rešil gospodarske in kulturne probleme Makedonije in Južne Srbije, je poslal tja svoje žandarje in eksponente vladne partije, katerim je več za volilne kuglice kakor za red, zakonitost, mir in blagostanje ondotnega ljudstva.
Tako smo določili odkrito odgovornosti enih in drugih: prizadeti naj se jih bratsko razdelijo med seboj . . .
Razpust ljubljanskega občinskega sveta?!
Ljubljana je že sedem let vivi-sekcijski objekt, s katerim delajo meščanske stranke vratolomne poizkuse, če je takle organizem, kakor je ljubljanska občina, sposoben za samoupravo, za demokracijo in kako reagira, če se mu krati po ustavi zajamčene samoupravne pravice. Priznati moramo, da je ljubljansko volilstvo to izkušnjo naravnost sijajno prestalo, zakaj zaupalo je ob zadnjih volitvah svoje glasove Prav tistim strankam v prvi vrsti, ki so najprej kršile samoupravo Ljubljane in pa tistim, ki baje nameravajo to delo nadaljevati.
V politični morali in zavesti samoupravnih pravic volilcev ta rezultat občinskih volitev ni utemeljen, zakaj demokratska stranka je riobila skoro 5000 glasov, klerikalca pa skoro 4000.
Novi občinski svet res ni za delo 2možen, razen če bi sodelovali v Ujem demokrati in klerikalci, ker 'majo demokrati samo 2.3 mandatov, klerikalci 19 in ostale stranke Pa 7. Najmočnejša stranka ima to-rej 23 mandatov, celotna opozicija fa 26, od katere ne morejo demokrati pričakovati niti enega glasu.
To razmerje pa še nikakor ne ‘tovori za kršitev samouprave mest-lle občine ljubljanske, nad katero jtoeše »čuvarji« zakona že sedem tot. Ta krivica, ta kaznjiva tiranija, k* ne bi bila mogoča v nobeni prav-n’ demokratični državi, mora prenehati.
Klerikalci so baje vložili ugovor Proti ljubljanskim občinskim volit-vam, dasi »Slovenec« #o ugovoru še ni Poročal. Če so klerikalci res vlo-
žili ugovor, je to njihova stvar, nikakor pa ne bi smeli ljubljanski vo-lilci dopuščati, da bi sedaj klerikalci igrali z občino enako frivolno igro, kakor so jo igrali demokrati.
Klerikalna stranka ima sedaj vladno moč v rokah. Lahko torej razpusti občinski svet, lahko zopet postavlja komisarje ali gerente, toda zakonite in niti moralne pravice nima za kršitev samouprave občine, ki se je že stoletja upravljala sama.
Absolutno zahtevamo, tla dosedanje diktature nad Ljubljano ne sme izvajati nobena stranka več! Škandal bi bil. če bi volilci še v bodoče glasovali proti svojim samoupravnim pravicam, kakor so storili zadnjič.
Demokracijo hočemo!
Ako občinski svet res ne bi mogel delati, potem naj vlada občinski svet takoj razpusti in takoj, razpiše nove volitve!
Edino ta rešitev bo prava v tem slučaju.
Ni nam znano, kakšne naklepe imajo klerikalci in demokrati, čeprav se širijo navedene. Zdi se nam pa, da hočejo danes že tudi klerikalci porabiti ljubljansko občino za to, da dokažejo, da je treba volilni red poslabšati, to je odpraviti čisti proporc, kakor za narodno skupščino tako tudi za občine.
Kdor bo napravil tak zločin nad demokracijo ali ga samo pomagal napraviti, ta — upamo vsaj — tudi v Ljubljani ne bp dobil zaupanja.
Demokrati, dolga je vrsta vaših grehov v tem pogledu; klerikalci, tudi vaša je dolga, hočete pa delati še nove grehe.
Volitve vojaških svetov v Avstriji.
V novi avstrijski republiki se ne volijo samo obratni sveti, ampak tudi vojaški sveti. To se, za naše razmere, malo čudno sliši, ampak v Avstriji so se temu vsemu kaj hitro privadili. Samo stari nepoboljšljivi monarhisti se nikakor ne morejo privaditi tem »novotarijam«.
V petek so se tedaj vršile volitve zaupnikov in šele ti volijo potem vojaški svet »Soldatenrat«. Naše meščansko časopisje je že poročalo o teh volitvah, pri katerih so bili socialisti baje »poraženi«. Zato je treba malo jasnosti.
Volitve se vrše vsako leto. Pri lanskih volitvah so imeli socialisti ogromno večino glasov in tudi mandatov. S tem pa niso bili klerikalci zadovoljni, ki imajo svojo organizacijo (Wehrbund). Zato si je vzel vojni minister, znani Vaugoin, ki je civilist, za glavno nalogo to, da tekom leta preparira svojo armado, ne da bo sposobna za kako vojno, ampak da bo zmagala pri volitvah vojaških svetov, to je. da dobe klerikalci večino mandatov v svojo »brambno zvezo«. To pa ni enostavna reč in gospod strateg Vaugoin je delal eno celo leto s celim svojim generalnim štabom na tem, da doseže to umetnost, da dobe krščanski socialci večino mandatov, ne da bi ob enem dobili tudi večino glasov. In mora se reči, da se je to generalu »von Scheibbsu«. kakor ga socialisti imenujejo — ker se je namreč takrat, ko so Madžari vdrli na Gradiščansko, ta »hrabri« general skril v Scheibbsu, da mu ne bi
bilo treba nesti svoje dragocene kože na trg — v veliki meri posrečilo. — Za socialistični »Militarver-band« (vojaška zveza) je bilo oddano 9411 glasov, za Wehrbund pa 6354 glasov. Mandatov pa dobe socialisti 118, klerikalci pa 129 in na-cionalci 7. Torej glasov imajo socialisti za 50 odstotkov več, zato pa dobe 18 mandatov manj! To je strategična umetnost. In kako more priti do tega? Enostavno na ta način, da je g. Vaugoin zranžiral vojaštvo v majhne in velike edinice. Vsaka kompanija voli n. pr. najmanj enega zaupnika, ne glede na število vojakov. In Vaugoin je šel ter je socialiste zranžiral v zelo velike oddelke, klerikalce pa v čisto majhne. Veliki oddelki so dobili ravno toliko število zaupnikov kot majhni. Zato je moral g. minister celo leto vojake samo sem in tja prestavljati. — Na Dunaju bo imelo n. pr. 3197 socialističnih vojakov 39 zaupnikov, klerikalnih 1868 vojakov pa 46 zaupnikov!
Tako torej izgleda »poraz« socialistov. Toda socialisti pravijo, da jim je več ležeče na glasovih kot na mandatih. In to je tudi res. Ko bi Vaugoin mogel tudi politične volilce tako izigrati, potem bi g. Seipel bolj mirno spal. Toda tudi to ne bi nasprotnikom socializma trajno koristilo, ker v boju se ne štejejo mandati, ampak številčna moč. Socializma ne bo mogoče spraviti s sveta s takimi volilnimi geometrijami, ampak se ga more kvečjemu samo zadrževati.
O bistvu marksizma.
Naroiajte in Sirite »Delavsko Politiko**!
Ko smo socializem in komunizem v že prinešenih člankih kot zaželjena gospodarska uspeha zednačili, socialiste in komuniste pa kot pripadnike različnih sodobnih pokretov strogo ločili, preidemo dovolj pripravljeni k marksizmu.
Marksizem (nauk Marx-a je dvojen. Je obsodba sedajnega gospodarskega reda (kapitalističnega) in je nadomestitev tega reda s socialističnim in če hočete s komunističnim redom, toda vsekakor po razredni volji proletariata — brezposelnih. Proletarska razredna volja najde v zvezi s tem naukom svoj izraz lahko na dvojen način. Prvič komunistično, da proletariat s fizično silo uvede komunizem ali kar je isto socializem. Tako uvedenemu socializmu ne napravimo nobene krivice, če ga imenujemo nasilnega, despotičnega, kajti večina zanj niti ne bo pripravljena, še manj ogreta, ne bo ga razumela in ga zavoljo tega niti hotela, najmanj bo pa ta večina usposobljena pomagati uvesti socializem neoskrunjeno. Despotičen socializem ali komunizem se prične uvajati z diktauro, in to po manjšini, ki razpolaga z zadostno fizično silo. Še dovolj gladko se izvede na ta način razlastitev in konfiskacija lastnine v prilog družbe, ne izvede se pa na tako lahek način socializacija produkcije, to j» pametna razdelitev delovnih sil, po najraznovrstnejših panogah gospodarstva v dosego potrebne proizvodnje in razdelitve (produkcije in distribucije). To je seve dosegljivo le po dolgotrajnem premišljenem izobražavanju in odvajanju čio- I veka k višji življenski obliki — so.
cializmu ali komunizmu. Kdor si tega naziranja po izkušnjah prav zadnjega desetletja ni osvojil, je neozdravljivo nesposoben dajati navodila za okrepitev delavskega pokreta, pred vsem se pa ne sme ponašati z razumevanjem marksizma.
Drugi način uvedbe socializma ali komunizma je socialističen. Po zadostni idejni pripravi mora v večini proletariata dozoreti zahteva po socialističnem gospodarskem redu. Večini bi saj ne bi bilo upravičeno očitati despotizem. Večina bi le uresničila neštetokrat v molitvi izraženo prošnjo: Pridi k nam tvoje kraljestvo (socializem ali komunizem), kakor v nebesih (enakopravnost) tako na zemlji. Revolucionarna zahteva po socialistični ureditvi produkcije in distribucije mora postati sociologičen (družaben) pojav, splošni gonilni či-nitelj ljudske moči, ki neutešljivo gre za izpolnitvijo socializacije v produkciji in distribuciji. Kar večina duhovno trajno zahteva, temu se manjšina trajno upirati ne more.
Po opisanih dveh načinih uvedbe socialističnega reda moremo razumeti vulgaren in plemeniti marksizem. Vulgaren operira z revolucijo, s fizično silo, plemeniti marksizem pa najde najboljši izhod v duhovni revoluciji. V splošnem je marksizem teorija (nauk) o socialnem pokretu, ki dovede k socializmu po razredni volji zainteresirancev t. j. v prvi vrsti proletarcev. Tudi evangelij navaja, da k prirejenemu prirovanju niso hoteli priti povabljenci, ki obično nosijo svatovsko obleko (bogatci), treba je bilo povabiti one, ki so svatovanja (za
Grajski kino
nas socialistične ureditve) željni, torej proletarce.
Marxov poziv za socialistično odnosno komunistično ureditev gospodarstva, velja razredu proletarcev. Oni se morajo politične moči polastiti. Kako, tega ni predpisal določeno in neovržno, vsekakor je pa mislil saj tako, da ostane proletariat zmagovit. Politična moč je v dosego proletarskega cilja neobhodno potrebna, kajti cilj je skrajno revolucionaren. Uvesti hoče v gospodarsko odrešitev človeštva nujno potreben — socializem (komunizem). S koliko politično močjo naš proletariat razpolaga, razberemo iz minulih volitev. Uvažujemo, da znaša politična moč našega proletariata natančno eno tristopetnajstino celotno razpoložljive politične moči, in da je meščanstvo v državi tristo-štirinajstkrat močnejše nego proletariat.
Čeprav to z gospodarskega vidika dejansko nikakor ni resnično, so vendar pretekle volitve postale celemu svetu žalosten toda resničen računski zaključek o politični moči SHS proletariata. V svoji razredni nezavednosti je pripomogel postaviti moč meščanstva v sijajno številno pozicijo v primeru s samim seboj. Recimo torej, proletariata je dovolj, razred proletarski je pa šele treba ustanoviti, lastni interes v proletarcu oživeti.
Grajski kino
Proletarec vodi edino svoj osebni interes, ki odgovarja na vprašanje, kaj hočem, z živinsko nizkim razumevanjem: živeti in razmnožiti se hočem! To je seve majhna zahteva, kajti obujen skupni interes narekuje proletarcu odrešitev razreda odnosno odpravo razredov. Pogoj in činitelj izvedbe marksizma (Marxove teorije) je proletarec z izrazitim razrednim skupnim interesom.
Marksistično je seve vsekakor tudi do dobra prevdariti, kateri izmed obeh uvodoma navedenih načinov, je za revolucionarno udejstvovanje pri-kladnejši, da ne bi splošno (socialno) gibanje k socializmu kakorkoli na svoji progresivnosti (napredovanju) trpelo.
Razumevajmo marksizem vedno kot emancipacijo posameznika od materije (bogastva, blaga), ker baš ta hoče odpravo zasebne lastnine produktivnih sredstev, razumevajmo ga tako, da mora to emancipacijo izvesti samo socialistično fcrevolucioniran, čistejši in boljši človek (razred revolucionarnega proletariata) in konečno razumevajmo marksizem tako, da nam treba predvsem na politični moči številčno pridobiti. Marks ne daje o proletarskem cilju — socializmu — natančen opis, niti o potu do cilja zanesljiv kompas, ker je pač samo teoretik, mi pa moramo biti — praktiki.
Stavka pekovskih pomočnikov v Ljubljani ter klerikalni in komunistični napadi na »Delavsko
pekarno“.
Odgovor na klero-komunistiČne napade na »Delavsko pekarno« in nje člane načelstva in nadzorstva.
Vodstvo omenjene pekarne je že od vsega početka, ko je zaznalo o zahtevah in pripravah mezdnega gibanja, zagotovilo sodrugom, ki so tam zaposleni, da je takoj pripravljeno vse njih zahteve sprejeti ter pogodbo podpisati in na ta način podpreti zahteve pekovskih delavcev. Na tem mezdnem gibanju je bila pekarna tudi sama zainteresirana, da se prejemki in delovni čas potom kolektivne pogodbe zenačita, ker se dela v Delavski pekarni 8 ur, v drugih pa 10 do 14 ur dnevno. Pa vzlic tej naklonjenosti in vzlic temu, da sem podpisani kot zastopnik »Delavske pekarne« na sestanku pekovskih mojstrov zagovarjal zahteve
delavstva ter potrebo kolektivne pogodbe in stavil tudi predlog, da se naj načelstvo zadruge pooblasti za pogajanja z organizacijo živilskih delavcev, se je, ne da bi se me kot lastnega sodruga obvestilo, sklenila 24urna protestna stavka zato, ker se reakcionarni pekovski mojstri niso hoteli pogajati, tudi za Delavsko pekarno. Po poteku eno-nočne stavke v petek dne 7. okt. ob 9. uri je prišel odposlanec stavkajočih, Praprotnik, s pogodbo, da jo naj podpiše »Delavska pekarna«, ker se je stavka ponoči proklamira-la za splošno. Pogodba se je brez i vsakega pridržka in obotavljanja I podpisala tako, kakor je bila pre-
Grajski kino
zentirana. Z delom se je začelo šele 16 ur po podpisu pogodbe v soboto, dne 8. okt. ob pol 1. uri; delalo se je v soboto in pondeljek že na podlagi podpisane pogodbe.
V pondeljek, dne 10. okt. popoldne ob 16. uri se je imelo vršiti pogajanje v uradnih prostorih Inšpekcije dela. Na ta pogajanja je pa prišel samo g. Vidmar kot predsednik zadruge pekov in izjavil, da se ne more pogajati, ker ni za to pooblaščen. Za to odklonilno stališče pekovskih mojstrov mora biti kaznovana tudi »Delavska pekarna«. Ko se je ob 17. uri vrnila delegacija od zgoraj navedenih pogajanj, se je začelo v stavkovnem lokalu živahno vrvenje. Na žal se je taktika zopet iz-premenila in se je sklenilo, da morajo vnovič v stavko tudi tisti delavci, katerih podjetniki so njih zahteve že podpisali, ter se je očividno hotelo od neke strani zadeti »Delavsko pekarno« in nje funkcionarje. Ob 16. uri mi je s. Pretnar telefoni-čno sporočil, da se bo v »Del. pekarni« delalo, in picer pod pogojem, če pristanem na to, da se bo začelo šele ob 4. uri zjutraj z delom. Ako-ravno se je videlo, da so vsi peki pekli kruh cele noči in da so imeli ob tem času že ves kruh pečen, sem na to zahtevo pristal, na kar mi je s. Pretnar obljubil, da bo prišel sam, da uredi to zahtevo tudi pismeno. Dve uri pozneje me je prišel klicati Rajko Račič, da naj pridem v stavkovni lokal, da se bo tam vse potrebno uredilo. Prišedši v lokal sem izjavil, da »Del. pekarna« na vse pristane, kar zahtevajo stavkajoči. Na to je imel nek odbor sejo. Po posvetovanju je prišel Praprotnik in mi izjavil vpričo vseh navzočih, da se vzlic temu, da hoče pekarna vsem zahtevam ugoditi, v Delavsko pekarno ne bo šlo delat!
Jasno je, da so se v očigled temu položaju ob 22. uri sestali in se posvetovali člani načelstva in nadzorstva, kaj hočemo storiti, da ohranimo gospodarski prestiž zadružnega podjetja? Zgodilo se je tako, da smo člani načelstva in nadzorstva sami začeli delati, da vsaj deloma ustrežemo organiziranim konzumeti-tom in tistim, katerim smo obvezni dajati naše izdelke. Vse to delo so izvrševali zavedni zadružniki brezplačno in tudi ne z namenom izriniti iz pekarne prej zaposlene delavce.
Grajski kino
V četrtek, dne 13. oktobra, se je vršila na mestnem magistratu anketa, na kateri sem bil tudi podpisani, ter sem se zopet postavil na stališče pekovskih delavcev, kar pa je dopisnik v zadnji številki »Delavske politike« popolnoma zamolčal. Po tej anketi se je taktika stavka; jočih izpremenila. V petek so prišli naši delavci brez podpisane pogodbe delati ter se je pogodba podpisala šele v soboto predpoldne, katero je zopet prinesel Praprotnik. .Pogodba je bila podpisana ravno taka kakršna nam je bila prezentirana. Točka 6., ki govori o nočnem delu, ravno tako kakor tudi točka o do-pustih je bila že korigirana. Torej nisem jaz za pekarno pogodbi ničesar dodal, pa tudi ničesar črtal Pripomniti pa moram, da smo imej! pred dvema mesecema samo v nasi pekarni pogajanja in se je na teh pogajanjih dovolil pomočnikom plačan dopust.
Tako torej izgleda položaj, iz katerega hočejo klerikalci in komunisti žeti politične uspehe. O tem na ta način nastalem sporu bo treba, da se izpregovori enkrat za vselej principijelno, kaj naj delavske zadruge v takih slučajih, ki zahtevajo takojšne odločitve, storijo. Tozadevno sem že zaprosil Zvezo gospodarskih organizacij, da organizira potrebno razsodišče, ki naj o tein načelnem vprašanju izreče svojo razsodbo.
Franjo Koren.
i !>*» Všfsi	!
f/	i>±-1!!w»
SINALCO
BREZ ALKOHOLAM
i*w nw
f,	£>3	igraaS
Negujte zobe s
.PEBECO-,
poslužujte se PNIVEAm za kožo
Sirite naš list!
ČETRTEK ČETRTEK ČETRTEK I ČETRTEK
Pavel Dorohov:
Pri puntarjih. 2
(Odlomek iz romana »Golgota«. Prevedel I. Vuk.)
Dobro. Vsa vas je bila pognana na cesto. Pred nje so postavili strojnico.
»Torej nimate krivcev?«
»Ne!«
»Pa se je začelo prasketanje . . . Samo nekaj jih je odneslo kožo, drugače so ostali skoraj vsi na mestu ležeči — mladi in stari. Drugi so odšli v gore in se zabarikadirali. Ako jim pride v roke kozak ali belogvardejec — je z njim končano .. . Tudi trgovcem ne prizanašajo. Pa tudi mnogo trgovcev se potika po teh cestah, od katerih se ni nič dobrega nadejati . , .
Kočijaš obmolkne in se zatopi v misli. Tudi Dimitrij premišljuje o svojem položaju.
»In sedaj so se vzdignili kmetje iz Sisivke.« Dimitrij se spomni na velikega črnega kmeta iz Sisovke, ki je bil odposlan iz občine, da poišče novo naselbino,
»To je tista vas, v bližini katere je veleposestvo Kardinske?«
»Resnično, tista vas je . . . Tudi k sosedom so poslali poslanca z zahtevo, da se pridružijo k vstaji.«
Dimitrij sklene, da se pelje v Sisovko,
Kakšnih pet vrst pred vasjo je dohitel Dimitrija oddelek konjenice miličnikov.
»Stoj, kdo je ta človek?«
Dimitrij je naglo pogledal na jezdeca- Zapazil je med njimi mladega popa( ki je istotako sedel na konju.
»Aha, kazenska ekspedicija!«
»Kak človek si? Kam se pelješ?«
»Človek sem, kakor vsak drugi in se peljem po svojih poslih.«
»Kakšni so ti posli in kam?«
»V Sisovko. In kdo sem, to lahko le enemu iz vas povem. Kdo je vaš načelnik?«
»Jaz.«
Dimitrij vzame listnico in pokaže možu izkaznico, ki jo je prej vzel detektivu.
Stražmojster je pregledal papir in ga vrnil s ponižno gesto.
Eden od naših torej.
»Peljemo se tedaj v eni in isti zadevi.«
Dimitrij se smeje.
»Da, zadeva je ista.«
Pozval je popa, naj stopi v njegov voz.
»Prisedite, velečastiti. Jahanje slabo pristoja duhovni osebi.«
Pop prisede k Dimitriju in ga radovedno o-gleduje.
»Vi prihajate gotovo od višje oblasti?«
Dimitrij molče prikima.
»In vi, velečastiti, spremljate oddelek?«
»Ne. Jaz sem iz Sisovke. Kanalje se puntajo. Aretirali so miličnike, zasedli pošto, pregnali uradnike zemstva in oropali parobrod, Štel sem si v svojo sveto dolžnost, da sem oblasti naznanil o puntu.«
»Mogoče so to samo trenutna razgrajanja in nobena praiva vstaja?«
Dimitrij govori ravnodušno, mirno, ali v njem vre od nepotrpežljivosti zvedeti kaj pobližje o vstaji v Sisovki.
»Kaj pa mislite, cenjeni gospod, to je prava vstaja! Okrožni načelnik je sprva tudi dvomil. Dejal je, to so samo razgrajanja pijanih kmetov. Ne, ne, to je prava pravcata vstaja. Proti vladi, proti cerkvi, proti bogu!«
Dimitrij se smehlja značilno in reče mimogrede:
»Obveščen sem o tem, alli nimam še poročila o podrobnosti. Tam je vendar tisti . . . kako se že imenuje , , , .«
Pop ga gleda spoštljivo,
»To mora biti visok uradnik, ako dobiva poročila!«
»Mislite gotovo Ivana Bodriča, ki je bil od kmetov poslan, da poišče novo naselbino?«
»Zdi se mi, da se tako piše. Ali povejte mii kako se vam je posrečilo, da ste prišli iz vasi?«
Pop se smeji.
»O, ,to sem naredil zvito. Šel sem skozi vast kakor na sprehod. Ko sem bil pa iz vasi, sem be' žal, kar sem mogel.«
Dimitrij se smeje. Čuti, da ga drži duhovnik za neke vrste predstojnika. Potrkal ga je po kolenih in rekel z glasom, v katerem je vzenelo priznanje:
»Izborno ste naredili,«
Popa je to navdušilo.
»Pomislite, gospod — druhal si je izmislila celo revolucionarni štab!«
»Kaj govorite!«
(Dalje prihodnjič-'
DAGFIN. I DAGFIN. I DAGFIN. I DAGFIN.
Grajski kino
Dnevne novice.
Delavstva Ljubljane!
Kultumoprosvetni odsek Delavske zbornice je objavil poročilo svojega delovanja, iz katerega spoznanj0! da je od 600 obiskovalcev knjižnice samo 305 delavcev. Kot edina delavska razredna kulturna organizacija moramo konštatirati, da je pri ogromnem številu delavstva poset zelo majhen. Delavcu je treba danes "olj kakor kdaj prej izobrazbe. Kul-*Urno-prosvetni odsek poseduje v SVoti knjižnici obilo za delavca važnega čtiva vseh strok. »Svoboda« je dala Kulturno-prosvetnemu odseku svojo knjižnico v najem in poleg povprečnih knjig raznih ideologij šteje marksistični oddelek precejšnje število. Sodrugi! Delavci! Ven iz zakotnih gostilen v knjižnico in čitalnico! Segajte po knjigah, ki so za Vsakogar potrebno berilo. Razredno zaveden delavec ne sme kazati svoje zavednosti samo v besednem protestu proti kapitalizmu. On mora ta svoj protest izpopolnjevati vsak dan, zakaj, zgodovina se razvija in marksist se mora vedno izobraževati in delati. Zato apeliramo na ljubljanske delavce, da v bodoče posečajo v večjem številu knjižnico Kulturno-pro-svetnega odseka in čitalnico, kjer je pa razpolago šah in dnevno časopisje. Brez kulturne izobrazbe delavstva tudi ni uspešnega političnega delovanja.
Poleg tega pa opozarjamo ljubljansko delavstvo na kulturno delavsko organizacijo-»Svobodo«, ki jo zlasti ljubljanski proletariat zelo zanemarja. Kar velja za knjižnico, velja tudi za »Svobodo«. Razredna kulturna organizacija je potrebna in marksizem je podlaga vsemu našemu kulturnemu in političnemu delovanju. Toda mi vsi še marksizem premalo poznamo. Brošure, ki so bile do sedaj izdane in mnogo je dobrih in važnih med njimi, leže zaprašene v arhivih, ker jih delavstvo tako malo kupuje. Delavci! Podpirajte izdajanje in razžirjenje marksistične literature. Skrbite za izobraževalno delo in podpirajte »Svobodo«! Novi člani se lahko prijavijo v centralnem tajništvu, Marksov trg 2/II, od 8. do 12. ure.
Delavska telovadna in kulturna zveza »Svoboda« za Jugoslavijo v Ljubljani.
ČETRTEK
Prof. Ivan Franke umrl. Profesor Ivan Franke je dobro znan tudi socialističnemu delavstvu, ker je vedno simpatično in s srčno radostjo opazoval delavski pokret. Večkrat je tudi predaval v delavskih izobraževalnih društvih, zlasti o lepi literaturi. Še ob zadnjem vsedelav-skem zletu v Ljubljani se je o prireditvi pohvalno izrazil z željo, da naj bi se delavstvo vendar že zavedalo svoje socialne naloge v družbi. — V petek, dne 14. oktobra ob 6. uri zjutraj je ta delavni mož v 85. letu starosti zatisnil oči za vedno. Obolel je bil za pljučnico. Pokojni Franke je bil po poklicu slikar. Kot profesor risanja je služboval v Kranju, Novem mestu in v Ljubljani. Davil se pa ni samo z risanjem, nego zlasti tudi z gojenjem rib in ribolovom ter s konservira-fljem zgodovinskih slikarskih in arhitektonskih spominkov. V mlajših letih je mnogo prepotoval. Zlasti je Pomembno njegovo potovanje po Kitajskem. Delaven je bil tudi še kot opisni, zgodovinski in znanstveni Pisatelj. Blag mu spomin!
»Slovenec« bii »Enotnost« proti stavkajočim pekovskim pomočnikom v Ljubljani. »Slovenec« in »Enotnost« sta v bratskem objemu Posegla v stavko ljubljanskih pe-
DAGFIN.
kovskih pomočnikov ter skušala z neresnimi in zavitimi napadi napraviti razkol v vrstah stavkajočih ter obenem s tem koristiti klerikalnim in demokratskim podjetnikom, ki prezirljivo odklanjajo pogajanja z delavstvom. Za danes opozarjamo samo na izjavo Delavske pekarne, ki predlaga razsodišče z ozirom na očitke imenovanih listov. In ko bo razsodišče strokovnih organizacij in stranke rešilo sporna vprašanja, bomo po končani stavki tudi mi povedali svoje mnenje jasno. Očitno je, da klerikalci in ljubljanski de-kalisti, če v takem važnem trenutku padejo v hrbet stavkajočim delavcem, ne morejo imeti drugega namena kakor škodovati delavcem in koristiti nesocialnim podjetnikom. Vprašanja naše stranke pa bomo že sami reševali, ne pa klerikalci in ljubljanski razkolniki, ki še nikdar niso storili nič pametnega, pač pa kar naprej sejejo prepire v delavskih vrstah. Mi hočemo taka vprašanja reševati sami in v svojih organizacijah, zakaj le organizacije nudijo jamstvo, da se prav rešijo. Na sumničenja in obrekovanja se pa organizacije ne morejo ozirati, dokler hočejo ostati resne zastopnice delavskih interesov.
Strela, ta pa ta! Zadnje čase nas »Slovenec« devlje iz kože zaradi naše tobožnje zveze z demokrati. Sedaj se je moral o tem velevažnem in pribitem dejstvu razpisati tudi »Narodni dnevnik«. Pasja noga, kako jo je temeljito vsekal! Če je »Narodni dnevnik« napisal, da smo v zvezi z demokrati, ni nobenega dvoma več, da smo. Saj je »Narod, dn.« tako napisal, in »Nar. dnev.« je vendar nezmotljiv, vsevedoč. Tudi, je »Narodni dnevnik« to napisal, ker^ jc za idejno, načelno politično borbo. On je pač mnenja, da bi se socialisti ne smeli vezati z nobeno gosposko stranko. Baš zato in samo zato je »Narodni dnevnik« prinesel oni dve notici. Seveda, če bi bili slučajno združeni s klerikalci, bi nas »Nar. dnevnik« ne napadal. Ker »N. dnevnik« je logičen, načelen, resen itd. list. Do tu torej vse v redu. Le to ne razumemo, kako da namreč tak načelni napredni list dovoli, da se v njem odlagajo kukavičja klerikalna jajca? Pa se ja dopisnik »Slovenca« ni zmotil in poslal svoje za »Slovenca« namenjene dopise na naslov »Narodnega dnevnika«?
»Slovenec« je spet objavil pro-klamacijo na mariborske volilce, v kateri spet »dokazuje«, da smo socialisti zvezani z demokrati. Socialisti smo pri vsakih volitvah z nekom zvezani. Hoteli smo še enkrat napisati, da »Slovenec« sliši travo rasti, pa so nas opozorili, da je škoda časa in papirja. Do 18. decembra ostanemo v »Slovencu« tako fli tako zvezani z demokrati, in je dotlej vsako nasprotno dokazovanje zastonj. Ker je torej že usoda taka, naj »Slovenec« kar nadaljuje . . .
Žalostna slika socialne bede. Delavčevi ženi Jožefi Kovačičevi iz Notranjih goric je postalo pri Taboru nenadoma slabo ter se je nezavestna zgrudila na travo. Našel jo je policijski stražnik, ki jo je dal z rešilnim vozom odpeljati v bolnico. Kovačičevi je postalo slabo, ker je bila že več dni brez hrane. — Tako je poročalo »Jutro« dne 25. sept. 1.1. Če že mora »Jutro« kaj takega poročati, si lahko mislimo, kaka beda vlada med širokimi plastmi delovnega ljudstva. Ali niso razmere, v katerih so taki slučaji mogoči, že sami na sebi strašna obtožba vladajoče buržuazne družbe in dokaz njene brezglave gospodarske politike?
Orjaška stavka v Nemčiji. Včeraj je izbruhnila v srednji Nemčiji velika stavka v premogovnikih. Možnost razširjenja stavke na industrijo. V Gladbache pri Monakovem stavka 60.000 tekstilnih delavcev. — Število stavkajočih znaša okoli 100.000. Proglas za stavko je podpisan ne le od socialnih demokratov, ampak tudi od krščanskih rudarjev in drugih strokovnih zvez kakor tudi od Velezveze rudarjev Nemčije. Po stavki so prizadete tudi kemične tovarne in velike električne centrale v srednji Nemčiji. V slučaju daljšega trajanja stav-
ke bodo zaradi pomanjkanja premoga tudi druge industrije prisiljene u-staviti obrat, tako da preti splošna industrijska stavka v srednji Nemčiji in na Saksonskem. — Naše delavstvo sledi pazno pokretu nemških sodru-gov.
Vsled preobilega gradiva smo morali odložiti članke »Kaj hočemo?«, Mariborska ljudska knjižnica itd. itd. Pride prihodnjič.
Artilerijska tehnična delavnica v Ljubljani. Artilerijska tehnična delavnica v Ljubljani od prevrata sem neprestano hira na pomanjkanju — kreditov, V jugoslovanskem smislu se temu pravi »nema para«, ali pa »nije budžetske možnosti«. Najprej je v tej delavnic delalo 280 delavcev; to število je neprestano padalo, tako, da jih je nazadnje ostalo samo še 42. Že lansko leto je teh 42 delavcev delalo po več mesecev po 4 ure dnevno radi pomanjkanja kreditov. Trpeli so torej vsi solidarno, samo zato, da so se izognili redukciji. Dela je bilo dosti in tudi sedaj ga je v obilici. Ker pa je nastopila kreditna kriza, je navzlic obilnemu delu uprava delavnice v drugi polovici prejš-nega meseca delavce obvestila, da se bo obratovanje dne 1. t. m. ustavilo, kar se je v resnici tudi zgodilo. O A artilerijski tehnični delavnici, v kateri je bila eksistenca delavcev radi kreditnega vprašanja stalno na kockah, bi se dalo napisati mnogo in ni izključeno, da se na stvar še povrnemo. Za danes bodi povedano tole: »Slovenec« je dne 29. prejšnjega meseca, torej tik pred volitvami v občinski svet ljubljanski, v nekem polemičnem članku na bombastičen način razglašal, da je minister za socialno politiko, dr. Gosar, radi artilerijske tehnične delavnice v Ljubljani ukrenil vse potrebno za rešitev kreditnega vprašanja te delavnice. Obenem je »Slovenec« povdarjal, da so delavci izven nevarnosti, ker se delo ne bo ustavilo. Todia zgodilo se je, kakor je uprava delavnice delavcem napovedala: obratovanje se je s 1. oktobrom ustavilo in vsi delavci pa so bili odpuščeni. Od tedaj torej delo v, tej delavnici počiva in do danes še nihče ne ve, kako in če se bo sploh še sprejemalo civilne delavce, ker prevladuje pri merodajnih faktorjih znana tendenca koncentracije vse industrije v notranjost države. Da delo v tej delavnici danes počiva, dokazuje tudi dejstvo, da je »Slovenec« tik pred volitvami v občinski svet lubljanski lažnjivo tolažil prizadete delavce samo radi tega, da pridobi njih glasove za skrinjico klerikalne stranke. Iz tega slučaja je jasno razvidno, koliko se sme verjeti pobožnemu »Slovencu«, ki skuša tudi iz nesreč delavcev kovati politični kapital. Delavci, varujte se ob vsaki priliki sirenskih glasov klerikalcev.
Ustanovni občni zbor »Organizacije praktičnih elektro- in strojnih tehnikov« se
je vrši v nedeljo, dne 2. oktobra na tehnični srednji šoli v Ljubljani. OPEST je nastala potom združenja organizacje absolventov olektrotehnične z organizacijo obsol-ventov strojne delovodske šole v Ljubljani, katere so se razšle v svrho skupnega smo-trenega delovanja. Društvo, ki predstavlja toraj času primerno stanovsko organizacijo, šteje že sedaj 130 članov iz raznih krajev države, ima tudi garancijo, da bo odbor lahko deloval z mnogo boljšim efektom za zboljšanje splošnega položaja na gospodarskem kakor na prosvetnem polju. Izvršiti hoče namen čimprej in izdati svoj tehnični list, kateri bi vodil člane vzporedno z napredujočo elektro in strojno tehniko; prirejala se bodo predavanja in diskuzicijski ve-čari. Prav tako bo tudi na razpolago precejšnja knjižnica, ki je že v polnem razvoju. V doglednem času bo odbor ustanovil posamezne krajevne odseke, kjer se nahaja vsaj 5 članov, n. pr. v Mariboru, Zagrebu, Beogradu Jesenicah itd. Zaradi tega je vabljeno vse tehnično uradništvo, poslovodje in delovodje. s primerno predizobraz-bo, ki imajo smisel za napredek, naj pristopijo k organizaciji. Isto velja tovarišem, ki imajo te predpogoje a še nimajo taka mesta. Raznim industrijskim podjetjem, zasebnim kakor državnim, pa bo potem ta organizacija omogočila dobiti svoje tehnično osobje iz naših vrst. Vsekakor bo odbor, ki pozna svoje tovariše, gledal na to, da se bo željam podjetnikov popolnoma ugodilo ter priporočal eventualno vsaj primernega mlajšega tovariša absolventa kot praktikanta. Le tak se bo najlažje uvedel v določene stroke ter se tem potom vzgojilo v kratkem času domače vodilne tehnične^ moPj‘
Odbor se je konstituiral sledeče:	M.
Dobovišek, predsednik, A. Varšek, podpredsednik, J. Gabrovšek, tajnik, V. Dolinar. Odborniki: A. Eckert, M. Deberlet, J. I
Grajski kino
Weibl, O. Rajnar, A. Kuštrin Nadzorstvo: A. Brinovec, A. Makovec, Fr. Ameršek. Dopisi in prijave se naj naslove na tajništvo OPEST, Ljubljana VII, Frankopanska ulica št. 27.
Iz stranke.
Socialistično opredeljenim trgovcem in obrtnikom!
Pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo se je bavilo z vprašanjem volitev v Zbornico za trgovino in industrijo v Sloveniji in je sklenilo nujno priporočiti vsem v stranki organiziranim, oziroma socialistično o-predeljenim trgovcem in obrtnikom, da se pri teh volitvah ne zavzamejo za nobeno izmed postavljenih dveh kandidatnih list, ki sta po imenu sicer nepolitični, vendar pa je ena klerikalna in ena demokratska. Pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo.
Rezervni sklad Kranske hranilnice. Od rezervnega sklada 2,800.000 Din, ki ga je razdelila Kranjska hranilnica, je baje dobil predsednik Z. B., Anton Kristan 66.279 Din. Ta denar zopet podtikajo ljubljanski raz-kolniti v svojem listu socialistični stranki. Mi smo k razdelitvi rezervnega sklada Kranjske hranilnice prvi zavzeli pravilno stališče, češ, da nosi tako razdeljevanje znake »odkupnine«, ki moralno ni opravičena. Stranka je ta denar izrecno odklonila in vrhutega ni prejela o njem ne nobenega obvestila in tudi ne poročila. Kdor loči laž od resnice, menda ne bo več nasedal.
ČETRTEK
Iz delavskega sveta.
Če imaš denar, Ako imaš denar, in če se ti poljubi, lahko najameš poseben vlak in še marsikaj drugega. Pred dobrim letom se je pripetilo, da sta se dva čikaška zakonca, ki razpolagata v milijoni (zanju dela okrog dvajset tisoč delavcev), v New Yorku sprla. V tem, da sta se skregala, ni nič čudnega, kreg je med zakonci celo bolj običajen, kakor n. pr. med sorodniki Jn znanci. Žena do-tičnega milijonarja je v jezi najela poseben vlak iz New Yorka do Chicaga, kar jo je stalo do osem tisoč dolarjev. Mož je prihitel za njo z regularnim brzovlakom, ki je prišel v Chicago le par ur pozneje kot njen poseben vlak. Ampak zadoščeno je bilo njenim kapricam, potem pa sta se kregala doma. Da bi taki ljudje skrbeli za svoje delavce — to ne, ker se profitu ne sme škodovati. — Nedavno je nekemu premožnemu podjetniku v Eagle Riverju nevarno obolel devetleni sin. Najel je poseben vlak in ga poslal v bolnišnico v Chicago, kjer je bilo zanj že vse pripravljeno. Zdravnikom je bilo brzojavno sporočeno, da je dečka napadla taka in taka bolezen in da naj se podvizajo v to in to bolnišnico. Bo vse dobro plačano. Ko so dečka prinesli v bolnico in1 so ga zdravniki pregledali, so ugotovili, da mu bo še mogoče rešiti življenje, toda če bi dospel nekoliko pozneje, bi bila prilika izgubljena. Denar je naredil svoje. Delavec, zaposlen pri dotičnem podjetniku, ga nima, ima pa sina, kakor podjetnik. Tudi njegovemu sinu se lahko primeri to, kar se je podjetnikovemu, le da delavec ne bo mogel svojega sina v tem slučaju rešiti. Ni novcev, da bi ga poslal s posebnim vlakom v dobro bolnišnico v veliko mesto, ni novcev za dobre zdravnike. — Čigava zasluga pa je, da ima gospod tovarnar novce?
Morala je rešena!
Duhovščina v Neapelju je prepovedala ženskam v kratkih krilih vstop na pokopališča.
DAGFIN.
Kultura.
Delavski oder v Ljubljani Pod
okriljem Delavske telovadne in kulturne zveze »Svobode« se snuje v Ljubljani Delavski oder, katerega namen je gojiti dramatiko med delavstvom. V Ljubljani se udejstvujejo kot dramatični diletanti klerikalni in demokratski odri, le delavstvo si do sedaj ni zmoglo ustanoviti lastnega diletanskega gledališča. Ker se meščanski odri in Narodno gledališče sploh nič ne brigajo za moderno proletarsko dramatiko, je tem nujnejša potreba in dolžnost, da si slovenski proletariat takega ustvari. Ni treba navajati, da igrajo v raznih drugih državah ravno taki delavski odri veliko vlogo v izobraževalnem delu proletariata. Vsekakor je treba zbrati vse mlade sile v Ljubljani, da se ideja uresniči. Apeliramo predvsem na mlade sodruge in sodružice, da se čim številnejše prijavijo k Delavskemu odru. Prijave sprejema centrala »Svobode«, Marksov trg 2/II, vsak dan od 8. do 12. ure ali pa tudi pismeno. — Za pripravljalni odbor: Kreft Bratko.
Celje.
Občinski svet je imel v petek redno občinsko sejo, na katere dnevnem redu so bile običajne zadeve in poročila odsekov. Pri točki o reorganizaciji mestnega gospodarstca sta se socialistična občinska odbornika ss. Felicijan in Komavli izjavila proti delni reorganizaciji in za splošno ter temeljito reorganizacijo. Večina pa je sprejela predlog odseka za delno reorganizacijo, vendar s spremembo, ki jo je predlagal s. Komavli glede sprejemanja in nameščenja delavcev, Do sedaj je namreč nameščalo in odpuščalo delavce mestno o-skrbništvo, po našem predlogu pa bo v bodoče nameščal delavce župan. Za regulacijo Hudinje je bil sprejet predlog finančnega odseka, da prispeva občina 10 odstotkov do zneska enega milijona dinarjev, ki je za regulacijo proračunan. Sprejet je bil predlog socialno-političnega odseka glede načrtov za stanovanjsko akcijo, O tem vprašanju bomo obširneje poročali v eni prihodnjih številk.
Z ozirom na hudo pretirane tržne cene v Celju je s. Komavli stavil predlog, naj magistrat po* svojih organih cene kontrolira in regulira tako, da bodo odgovarjale razmeram in cenam v drugih mestih. Radi tega predloga se je vnela zanimiva debata, pri kateri so odborniki SLS z jalovimi argumenti skušali dokazati, da predlog ni utemeljen in se sklicevali na vse mogoče stvari. Tudi o tej zadevi se pobavimo prihodnjič. Za danes bi v zvezi s tem priporočali celjskim volilcem-konzumentom, ki so po ogromni večini iz vrst delavstva, nameščencev in in validov, naj se nekoliko več pobrigajo za občinske seje, da se na lastne oči in ušesa prepričajo, kake imenitne zastopnike so si izvolili v občinski svet.
»Slovenec« je v poročilu o občinski seji med drugim omenil, da je razumljivo, zakaj so socialisti v zadevi reorganizacije mestnega oskrb-ništva glasovali z demokrati, ni pa povedali, za kaj je to razumljivo. Ker si »Slovenčev« dopisnik ne upa tega povedal, za kaj je to razumljivo. Ker I moč in sicer tako-le:	Če	paktirajo
mariborski socialisti z demokrati, če je poslanec s. Petejan »vstopil« v demokratski klub in če bi hoteli našteti še celo vrsto takih klerikalnih
»če«-rac, zakaj bi še celjski socialisti ne »paktirali« z demokrati!? Ako pa gospodje okoli (»Slovenca« niso tega mislili kot razumljivo stvar, zakaj ne navedejo drugih »razumljivih« dejstev? Ali hočete, da vam tudi pri teh pomagamo? A propos! Ali je radikalni občinski odbornik, ki se je na isti seji glede tržnih cen strinjal s socialističnim obdomikom, tudi paktiral s socialisti? To je še bolj interesantna reč, ker radikali tvorijo s SLS v občinskem svetu večino in moramo reči, da se niso bali pritrditi izvajanju in predlogu socialističnega odbornika glede pretiranih cen na celjskem trgu, kakor je to naredil klerikalni odbornik, ki je revoltiral proti umestnemu predlogu za regulacijo previsokih cen, ki sušijo že itak suhe žepe konzumentov, uradnikov in delavcev! Eh, gospodje okoli »Slovenca«, o teh in enakih vprašanjih bo še govora v občinskem svetu in garantiramo vam, da boste imeli še priliko pisati o pojmu »razumljivo«! Mi pa bomo o priliki povedali točno in jasno, zakaj se vam tako mudi z reorganizacijo mestnega gospodarstva in redukcijo — nameščencev! In to bomo povedali tako, da bo marsikomu — razumljivo!
Prosimo blagohotnega pojasnila, kdo ima glede socialističnega predloga za regulacijo tržnih cen prav, ali občinska odbornika SLS, gg. dr. Voršič in dr. Ogrizek, ki sta dejala, da predlog ni utemeljen in se izjavila proti temu, da se magistrat v to vmešava, ali »Slovenec«, ki poroča, da se je ta »vsekakor važna zadeva izročila odseku v pretres? Kdo ima prav, nas res zanima, zato prosimo za cenj. odgovor!
Drugi del predavanja »Novi Dunaj« se bo vršil v sredo, dne 19. t. m. ob 8. uri v Narodnem domu v Gaberju pa v četrtek, dne 20. t. m. ob 7 in pol uri uri pri »Jugoslovanu«. Vabimo vse na čim večjo udeležbo.
Odbor »Svobode«.
Esperantski tečaj za začetnike bo otvoril celjski esperantski klub. Vsi, ki se zanimajo za ta, v današnjem času prepotrebni mednarodni, jezik in si ga žele po lahki metodi še to zimo naučiti, naj javijo svoj pristop k tečaju v knjigami Goričar in Leskošek na Kralja Petra cesti.
Razkolniki so v nedlejo imeli pri »Kroni« neke vrste »konferenco«, na kateri so sklepali glede taktike pri občinskih volitvah. Ker se bodo vršile volitve tudi v celjski okoliški občini, so se spomnili, da je treba poiskati materijal za agitacijo proti — kaj mislite proti meščanskim strankam, o ne — temveč proti socialistom! Pa so ga fantje pogruntali in rekli sledeče: Bivši župan Hrastnik je pa tarča, v katero bo treba streljati. Ta mož ima na vesti vse polno grehov, zato mu bo treba kosmato vest nekoliko spucati. Zvonko Ber-not, ki je bil na konferenci, je bil baje zelo hud, da se niso Hrastnikovi grehi že preje objavili ter je svoje zveste prav pošteno oštel, tako, kakor on zna. Pa so sklenili, da bodo dali s. Hrastnika na pranger, ki se mu drugače pravi »Naprej«. Le dajte, pjebje, korajžno pucati sodruga Hrastnika, samo pazite, da ne bo prah na vas padel in da si ne boste zobe zbili, kakor ste si jih zbili v času oblastnih volitev, ko si niste upali vaših, v »Napreju« že stokrat napisanih čenčarij sodrugu Hrastniku v obraz očitati, ko je na1 shodu v Trnovljah to od vas zahteval!
Plesna šola »Svobode« se prične v četrtek, dne 20. t. m. v dvorani go-
stilne »Zeleni travnik« in se bo vršila redno ob četrtih in nedeljah ob pol osmi uri zvečer.
Marlboi'.
Narodno gledališče. Repertoar: Ponde-ljek, 17. oktobra. Zaprto. Torek, 18. oktobra ob 20. uri: »Pygmalion«. Ab. C. Premi-jera. Sreda, 19. oktobra. Zaprto. Četrtek, 20. oktobra ob 20. uri: »Traviata«. Ab. B. Na novo naštudirana.
»Pygmalion« na mariborskem odru. V torek, dne 18. t. m. bo vprizorilo mariborsko gledališče prvo delo slavnega angleškega komediografa Shawa, komedijo »Pygma-lion«, ki je stalno na repertoarju vseh velikih gledališč in je imelo pred leti tudi v Ljubljani zelo velik uspeh. Režijo vodi g. VI. Skrbinšek, vodilni vlogi pa igrata gdč. Kovačevičeva in g. Daneš, razven tega pa nastopi še skoro ves ansambel.
Mariborska operna sezona se otvori v četrtek, dne 20. t. m. z nanovo naštudirano priljubljeno opero »Traviata« v novi zasedbi in novi opremi.
Tekom meseca novembra bo veliki župan mariborske oblasti zanesljivim rejcem porazdelil brezplačne plemenske peteline rjave štajerske pasme. Samo oni, ki imajo resno voljo pričeti s čistokrvno rejo teh živali, naj se takoj ustmeno ali pismeno prijavijo na pristojnem okrajnem glavarstvu, kjer dobijo nadalnje informacije od šreskega živinorejskega referenta (državni kmetijski ali veterinarski referent).
PtU].
Predzadnjo nedeljo se je vršil pri nas protestni shod proti ukinitvi stanovanjske zaščite, ki ga je sklicala naša strankina krajevna organizacija v prostorih pri »Belem križu«. Shodu je predsedoval s. Gabrijel, referiral pa je s. Eržen iz Maribora, ki je v svojem govoru raztolmačil krivično postopanje vladajočih napram stanovanjskim najemnikom, ki bo doseglo svoj višek v odpravi stanovanjske zaščite. Zlasti je povdaril, da je vprašanje stanovanjske zaščite kolikor socialno, tudi politično vprašanje. O stanovanjski zaščiti odločajo eks-pomenti političnih strank, ki pri volitvah skrbno izbegavajo vsaki dis-kuziji o perečih socialnih vprašnjih, ko so pa enkrat izvoljeni in se dokopljejo do vlade, potem pa tam zastopajo interese posedujočih, kakor to delajo baš v tem trenotku naši klerikalci v družbi z radikali in demokrati. H koncu svojega govora se je pečal še z nameravano ukinitvijo ptujske gimnazije, ki bi bila nov hud udarec za revne starše in njihove otroke. Na ta način bi izobražba postala še v večji meri privileg posedujočih. Ob koncu shoda sta bili sprejeti resoluciji: proti ukinitvi stanovanjske zaščite in proti okrnenju ptujske gimnazije, slične kakor pred tedni v Mariboru, nakar je s. Gabrijel zaključil shod.
Iz stranke.
Trbovlje.
Okrožna konferenca DTJ v Trbovljah.
V'nedeljo, dne 16. oktobra 1927 dopoldne se je vršila v prostorih Delavskega doma okrožna konferenca DTJ »Svobode«, Navzoči so bili delegati iz Ljubljane kot zastopniki centrale, nadalje sodrugi iz Hrastnika, Zagorja, Trbovelj, Celja in Maribora, Podružnice Tržič, Mežica in Litija se konference niso udeležile, vendar se pridružujejo sklepom, ki jih bo vršila konferenca. Na konferenci se je razpravljalo o tem, kako se delavska telovadna organizacija učvrsti in začne zopet s podvojenim
ZIMSKO BLAGO
za obleke in perilo v veliki izbiri kupite najcenejSe pri
SREČKO PIHLAR, Maribor, Gosposka ul. 5
Oglejte si moje izložbe.
delom. Vprašanje kroja se bo definitivno rešilo na širši seji podzveze DTJ, ki bo dne 20. novembra. Razpravljalo se je nadalje o prostih vajah in o javnih nastopih, ki bodo drugo leto ob priliki 10. letnice smrti Ivana Cankarja v Ljubljani in ob priliki 10. letnice obstoja podružnice v Celju. Nadalje se je na konferenci sklenilo, da se bodo vršili ysako leto v Ljubljani vaditeljski tečaji za prepotrebno vzgojo delavskih telovadnih vaditeljev, katerih žal delavskemu telovadnemu pokretu precej primanjkuje. Upajmo, da delavsko telovadno gibanje pri nas zopet zavzame polni obseg, da na ta način odtrgamo delavsko mladino kvarnemu vplivu me* ščanskih telovadnih organizacij. — Delu čast in oblast! — Predsedstvo okrožne konference v Trbovljah.
Senevo-Ralhenburs.
V nedeljo 16. t.. m. je priredila naša podružnica predavanje s skiop-tičnimi slikami: »Racionalizacija dela in delavstvo«. Predaval je centralni tajnik s. Kreft iz Ljubljane. Udeležba je bila obilna, kljub temu da so tudi Orjunaši imeli predavanje o »Francoski revoluciji«. Uverjeni smo, da je predavanje moralno močno vplivalo na udeležence. Želeli bi le, da se naš proletariat že končno prebudi iz spanja. Kar se tiče kulture — predavanja — ni res, da je vseeno: »Svoboda« ali Orjuna. Ne, sodrugi! Orjunaši vas učijo meščanske kulture, »Svoboda« vas pa uči resnice, socializma ter moči nad kapitalom. In tudi Strokovni zvezi moramo nekaj povedati:	Če ne premorete knjige »Bon-ton«, pridite po njo k »Svobodi«, da vam postreže z njo, kajti to ni »manira«, še manj pa kultura, da si vaši ljudje dovolijo rezati z noži naše plakate po našem domu. — Svobodaš.
Uič-GIInce.
V soboto, dne 15. t. m. se je vršil v prostorih Zadružnega doma občni zbor Gostilniške in gradbene zadruge. Iz poročila je razvidno, da ima zadruga 132 članov in je vzlic temu lepemu številu članstva dosedaj spala. Načelstvo je stavilo predlog, da se zadruga, ker se članstvo za njo ne briga, likvidira. Razvila se je živahna debata za in proti. Končno se je sklenilo, da se naj vrši v soboto, dne 5. novembra vnovič občni zbor. Med tem časom pa se bodo vršile še seje načelstva, ki ima nalogo, o stanju zadruge natančno se posvetovati in predlagati občnemu zboru nadalj-ne načrte. — V soboto, dne 22. okt. ob 20. uri zvečer se vrši v društvenem prostoru sestanek vseh glinškili zadrugarjev. Dnevni red: Stanje delavskih gospodarskih zadrug; zakaj se moramo konzumenti organizirati v konzumnih organizacijah? — Opozarjamo sodruge na sklep krajevne organizacije SSJ Vič-Glince, da se vršijo vsako soboto, kakor običajno, članski sestanki.
ClTAJTE
novo izišlo, socialno dramo Rudolia Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či-tatelj mora naročiti to našo najboljšo
socialno dramo.
Prost ogledi Preprliajte sel
Manufakturno blago
vseh vrst, kakor sukno. velurje za plašče, doubl-stofe, barhente, flanele itd. Vam nudi vsled ugodnega nakupa še vedno po najnižjih cenah edinole manufakturna trgovina, ■	Maribor,	Glavni trg 13.
Poitnl nameščenci na obroke.
B
ANKER" DOMAČI HRANILNIKI
fretke razredne loterije
2Va°/ovojno-odfkodninska renta proti takojšnjemu plačilu in na mesečne obroke v bančni poslovalnici
Bezjak, Harlbor, Gosposka ul. 25
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR,	TRŽA&KA	CESTA	ŠTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in hlgijeasko nro|ena pekarna.—Priporočamo vsem organiziranim delav' cem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
TUkar: Ljudika tiskarna d. d. v Maribont, predstavnik Josip Oilak t Mariboru. - Za pokrajinsko načelstvo SSJ ifc SloTenijo izdaja in urejuje Viktor Eržem ▼ Mariboru.