TRGOVSKI UST časopis za trgovino« industrijo In obrt. SJjuročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Va leta 45 Din, Mrežno 15 Din; sa inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži »e v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. Dopisi se ne vračajo. —> Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XI. Tele!« št. 2552. LJUBLJANA, v torek, dne 17. julija 1928. Telefon št. 2552. ŠTEV. 84. Carinskotarifni sporazum z Avstrijo. 1. ■ Pregled ukinjenih carin za uvoz iz Avstrije v Jugoslavijo. Pretekli teden je bil, kakor smo že poročali, na Dunaju podpisan naknadni sporazum k trgovinski pogodbi z dne 3. septembra 1925 med Jugoslavijo in Avstrijo. Danes smo v posesti avtentičnega besedila sporazuma in smo tako v stanju nuditi našim čitateljem podrobne točne informacije o rezultatih pogajanj, ki so se vlekla skoro eno leto. Zahteve, ki so jih stavili Avstrijci, in pogoji, ki so jih bili medtem ustvarili potom svoje autonomne carinske zakonodaje, so bili za nas zelo težki in ni čuda, če je v toku letošnje zime že grozil prelom pogajanj. Bila je potrebna znatna popustljivost iz obeh strani, da se je dosegel sporazum, ki ga z ozirom na stanje naših trgovinskih odnošajev z Avstrijo, specijelno kar se Slovenije tiče, lahko označujemo V danih prilikah za dober in sprejemljiv. Sporazum, ki je bil medtem že predložen avstrijski skupščini v odobritev, obsega pet raznih tarif in pet členov komentarja k posameznim tarifam. Slovenijo kot industrijski del v prvi vrsti interesirajo spremembe v uvozni carini iza uvoz blaga iz Avstrije k nam. Tozadevno se ukinjajo sledeče pogodbene carine in bo stopila namesto njih, ko bo pogodba ratificirana, naša autonomna tarifa v veljavo: II 03 ^ e* .S'u s § O O, Predmet -o o to 8| rt S G ^ •—B C3 B ~ 'Š* .9 ’5 « •1 & a q . S o a c) a 213 d s <1 ~ 321 rute za na glavo in šali, tkani v n e razparanih kosih iz 368 obutev iz tkanine in klobučevine s podplati jz •druge tvarine: tč. 2 ostala................. 442 lepenka težka nad 300 gr na 1 m2 tudi v ma&l pobarvana: iz itč. 1 nepremazana In nenapojena: a) v polah in na motih . iz 445 papir za tiskanje in pisanje: iz tč. 1 za tiskanje: a) nesatiniran, težak do vštetih 60 gr na 1 m* . tč. 4. .rastriran .... iz 536 tč. 3 železo neizobličeno, kovano ali valjano: a) v ploščah, Sibikah, če-tverokotno, okroglo, polokrogJo, žlebasto in v obče železo, ki se rabi v obrtu . . . • b) v trakovih (železo za obroče): ft) v debelini 1 mm dn več................... fl) debelih pod 1 mm . tč. 4 izobličeno železo: a) v obliki L iin -f . . b) v obliki T, v obliki H, v obliki Z in drugo •lasoma ramo................. iz 537 pločevina: tč. 1: surova (črna), tudi dekapirana in dresirana: a) 3 in pol mm ali več debela ...... b) debela od l do 3 in pol «nm...................... 0) debela pod 1 mm . . 542 železne konstrukcije, razložene ali zložene, tudi grobo premazane z mini- jeni.............. • ■ • • 545 sekire, sekirice in sekače tudi v zvezi z lesom . . iz 555 cveki in klinci, izvlečem, prešani ali kovani: iz tč. 1.: neobdelani, brez zveze z drugo tvarino: podkovni žeblji .... 400 500 350 400 9 10 ■3:g, .S 'S ~ 'S O O Predmet c3 03 G O .94 d a š* u, a o3 -ga § 03 II iz 562 posode in izdelki iz pločevine, kar jih ni drugje imenovanih: tč. 1.: iz črne pločevine, tudi dresirane in dekapi-rane, neobdelane ali samo pooblane, rezani in z žarenjem pomodreni: a) brez zveze ali v zvezi z navadno tvarino: posode.................... ostalo ................... b) v zvezi s finim materi jalom ................... iz tč. ‘2.: iz bele ali črne pločevine, prevlečene popolnoma ali deloma s svincem, cinkom ali cinam, pa tudi v zvezi s fino tvarino: ostali izdelki: posode.................... ostalo ................... iz tč. 3: pobarvani, poko-sčeni, lakirani, -oksidirani z Uitiisnjenimi Sarami, tiskani, emijMrani, tudi v zvezi ■s fino tvarino: škatle za masti, kreme in podobno iz črne pločevine, tiskane in lakirane . . . škatlje iz bele pločevine za industrijo konzerv, pa tudi tiskane in znotraj verni rane ...................... ostali izdelki razen emajliranih posod ................ iz 569 blagajne in .kasete tudi v zvezi z navadno ali fin o tvarino: tč. 1.: itežke do vštetih 10 kg: a) neobdelane .... b) obdelane................... tč. 2.: težke nad 10 kg do vštetih 100 kg: a) neobdelane................. b) obdelane................... iz tč. 3.: težke nad 100 kg do vštevši 1000 kg: a) neobdelane .... težke preko 1000 kg: a) neobdelane .... iz 570 pohištvo neoblazinjeno in neprevlečeno tudi v zvezi z navadnimi kovinami: tč. 2.: obdelano, lakirano z železnini lakom .... drugače obdelano .... Pripomba, da gumbi in nastavki iz medi ne vplivajo na carinjenje, se tudi ukinja. .iz 585/2 gumbi iiz železne pločevi- 30 25 45 45 50 60 55 75 50 75 40 90 55 90 80 90 60 90 80 120 50 70 70 80 35 50 30 50 4« 100 70 100 ra js ra .9.2 ra S O o. Predmet -O c §3 ^ S g 8,9 03 d q w a o ? I- is g « o •s 1-2^ ne, ki .se zapenjajo s priti- 200 skom ... 110 iz 586 železne armature: 12 20 iz tč. 1.: v zvezi z bronče- 40 80 nim livom 60 80 589 aluminij sirov v kosih, palicah in zrnju, odpadki in stari zlomljeni predmeti . slobodno 590 aluminij kovan ali valjan v palicah, pločevini, tablah an ši bikah 10 30 10 12 iz 592 601 aluminijeve žice .... valjarji, cevi in deli cevi iz svinca: to. 1.: neoibd elani . ■ • 20 12 60 20 12 12 tč. 2.: obdelani ali faso- 12 14 nirani tudi v zvezi z navadnimi kovinami: 12 12 cevi upognjene v obliki S (takozvani svinčeni sifoni za vodovode) . . 12 30 10 12 ostali 20 30 602 krogle lin šibre iz svinca . 28 60 iiz 616 tube in kapice iz cina: tč. 1.: neobdelane . . . tč. 2.: obdelane . . . • 140 140 200 300 10 12 iz 623 izdelki iz niklja, drugje neimenovani: 12 14 tč.: 1.: neobdelani: 10 10 a) brez zveze ali V zvezi z navadno tvarino . . b) v zvezi e fino tvarino . ia tč. 2.: obdelani: 200 250 250 300 17 20 b) v zvezi s fino tvarino . ■tč. 3.: v zvezi z najfinejšo 300 500 40 50 tvarino 500 6019 628 konopci in vrvice iz bakra 70 100 633 kotlarski izdelki, težki nad 5 kg: tč. 1.: neobdelani . . • 90 120 22 30 tč. 2.: obdelani . . . . 140 *00 iz 637 'liti izdelki ‘iz bakra tudi v zvezi z lesom ali železom : iz tč. 1.: v kosih, težkih nad 10 kg: b) obdelani ....................110 150 iz 644 gumbi, ki se zapenjajo s pritiskom...................... 250 800 iz 645 gumbi za ovratnike in manšete, zaporne in ligle za vratnike, igle iin spojke za kravate iz navadnih tkanin ali njih zlitin docela ali deloma pozlačeni ali posrebreni: tč. 2.: v zvezi z najfinejšo tvarino........................ 800 900 iz 654 stroji, s katerimi se obdeluje: tč. 1.: les in rezbarske snovi, izvzeniši poln oj ar- menike.......................... 30 30 tč. 2.: kovine, kameni iin druge snovi..................... 30 30 iz 658 neimenovani stroji za industrijo in njih deli: iz tč. 5.: opekarski stroji . 20 20 iz 660 sesalke: tč. 1.: gasilne brizgalnice tudi na vozovih: a) ročne........................ 30 30 b) motorne...................... 30 30 iz 665 električni aparati: tč. 1.: brzojavni, telefonski in mikrofoni................... 150 200 iz tč. 2.: za električno signaliziranje ................... 150 200 tč. 5.: z reostatom za ogrevanje, kakor kuhinjska posoda, likalniki, peči in drugi.......................... 200 300 iz 684 a utama ti za tehtanje oseb in iblaga, ki tehtajo pod 50 kg.................................. 150 200 Kakor je razvidno iz gornjega, so med ukinjenimi postavkami deloma znižane carinske postavke, deloma pa vezane postavke in ho vsled tega, kadar bo ta sporazum od našega ministrskega sveta odobren in ratifikacija z avstrijsko vlado izmenjana, stopila pri nas autonomna carina v veljavo, ki smo jo radi informacije čitateljev obenem navedli. Koncesije, ki so jih dali Avstrijci, pridejo le v mali meri naši industriji v prilog in sicer nekaterim strokam železne in papirne industrije, po večini pa pomeni uveljavljenje autonomnih tarif podražitev uvoza, deloma na breme avstrijske finalne industrije, deloma pa našega konzumenta, ker pri večini pozicij o zaščiti ne more biti govora, dokler te panoge industrije pri nas niso zastopane. V prihodnji številki bodemo navedli izpremembe v pogodbeni tarifi za uvoz v Jugoslavijo, ki so zelo mno-gobrojne, kakor tudi izpremembe za naš izvoz v Avstrijo. PRIČETEK ŽITNEGA IZVOZA IZ OGRSKE. Iz Budimpešte poročajo: Po pričetku nove žetve se je /xlaj pojavilo le majhno zanimanje za ogrsko žito. Dunajsko tržišče je še vedno zaprto za ogrsko žito, ker je lansko jugoslovansko žito tam en pengo cenejše, vsled česar ne more konkurirati ogrsko žito. Češkoslovaška se nekoliko zanima za ogrsko zgodnje žito, vendar pa so češkoslovaški uvozniki še precej rezervirani. Dejstvo pa je, da bo letošnje jugoslovansko žito tudi v ceni še bolj konkuriralo nego lansko. IUu£lr)a)te »Trgovski Ust«! Ivan Mohorič: Utisi s pota po Nemčiji. (Nadaljevanje.) Tik ob državni meji napram Čeho-slovaški se nahajajo veliki kamnolomi granita in bazalta — skupaj nad 120 — ki igra v Nemčiji za gradbo cest in železnic tako eminentno vlogo. Razen tega je Falca bogata na kaoli-nu, glini in pesku za porcelansko industrijo ter na živcu in jedavcu. Porcelanska industrija v Falci šteje 28 obratov, ki zaposlujejo nad 8500 delavcev. Težko borbo s čehoslovaško konkurenco bije steklarska industrija, ker znaša samo pri mezdah razlika med obema državama 50 do 60%. Konkurenčnost nemških podjetij slabijo poleg obdavčenja za reparacije predvsem socijalne dajatve, nad katerimi so nam tožili v vsakem podjetju. Opoldan je bila naša delegacija sprejeta v bivši državnozborski dvorani v Regensburgu od mestnega zastopstva. Mestni župan dr. Hipp nam je v lepem nagovoru predočil stremljenja Regensburga, da v čim popolnejši meri vrši posredovalno vlogo med našo državo in Nemčijo. Povdar-jal je, da se baš one dni odpravlja na pot v Beograd delegacija uprave re-gensburških javnih skladišč in bavarskega Lloyda, da naveže čim tesnejše stike z našimi izvozniki in pripravi vse potrebno za prihodno izvozno sezono. V imenu jugoslovanske delegacije sem mu v odgovoru na pozdrav navedel težkoče, ki ovirajo naš izvoz po Donavi v Nemčijo. Danes predstavlja naš delež komaj ca 4% celokupnega vodnega prometa v Regensburgu. Izrazil sem pri tem željo, da se komer-cijelna stran rečnega prometa temeljito prouči in postavi na konkurenčno podlago prevozne tarife za našo državo. Popoldan smo po ogledu historič- Kolkovanje računov in njihovo saldiranje. Generalna direkcija davkov je z razpisom z dne 26. marca 1928, br. 39531, na podrejena oblastva izdala glede kolkovanja računov sledeče pojasnilo: 1. Računi, ki se predlagajo državnim in samoupravnim blagajnam ali blagajnam onih naprav, ki so v upravi države, če se potrjuje na njih prejem vsote, označene v računu, a se ne prilaga posebna pobotnica o prejemu te vsote, so zavezani taksi po tarifni postavki 33. (1/2% od vsote) in taksi po tarifni postavki 34. (računski kolek). 2. Računi, katere izdajajo trgovci in obrtniki o terjatvah, katere izvirajo iz njih posla, drug drugemu ali drugim osebam, ne glede na to, ali se v njih potrjuje izplačilo ali ne in ali so jih izdajatelji podpisali ali ne, so zavezani samo taksi po tarifni postavki 34. (računski kolek). 3. Ako se na računih ali drugih listinah, naj se od izdajatelja označuje že kakorkoli, potrjuje prejem plačila dolžne vsote v obrokih, se mora vsako potrdilo plačila v obrokih kolkovati s takso po tarifni postavki 33. (V2 % ). 4. Radi olajšanja v manipulaciji ob navedenem načinu odplačil za blago, kupljeno na obroke, je dovoljeno, da se te vrste računov z obročnimi odplačili kolkujejo ob izdavanju s y»% takso za ves računski znesek, da tako ni treba kolkovati vsako posamezno potrdilo o plačilu obrokov. nih zgradb odpotovali iz Regensburga v Augsburg, v metropolo južnih Švabov in rezidenco znanih srednjeveških evropskih finančnikov Fugger-jev. Celo notranje mesto priča o nekdanjem bogastvu, sijajni preteklosti in trgovski mogočnosti Augsburga. En spomenik mogočne kulture se vrsti za drugim, najsijajnejši je pa rotovž z zlato dvorano, v kateri so bili kronani rimski cesarji, in ki je zgovoren dokument neminljive arhitekture Elije Holta. Toda Augsburg po težkih krizah, ki so ga doletele v 30-letni vojni, ni držal križem roke na zgodovinskih spominih svoje bogate preteklosti. Žilavi Švabi, strumni in skromni delavci kot so, so ustvarili okrog starega mesta ob idiličnih kanalih velike industrijske kolonije, okrog katerih je vzrastel nov mogočen Augsburg. V Augsburgu se danes koncentrira velika tekstilna industrija in motorna ter metalurgična industrija, ki je pripomogla Ausburgu zopet do svetovnega slovesa. Tekstilna industrija je bila že pred 30-letno vojno zastopana v Augsburgu z 3600 statvami, na katerih je delalo okrog 2000 mojstrov in 3500 pomočnikov. Vsled neprestanih vojn je padlo tedaj število prebivalstva na 20.000 in na 600 statev. Danes pa šteje Augsburg zopet 22 velikih tekstilnih industrij, med njimi 16 bombažnih predilnic in tkalnic. Tu je tudi sedež znamenite tvrdke Bemberg, ki je posebno v zadnjem času po svojih izdelkih iz umetne svile zadobila veliko ime. Naša delegacija je na vse zgodaj zjutraj šla na obisk v najmodernejšo mehanično predilnico bombaža, ki je opremljena z najnovejšimi izumi na polju tekstilnostrojne tehnike. Pretežno so zaposlene v tovarnah delavke, katerih ena mora nadzorovati celo vrsto statev. Zaslužek za 8 ur napornega dela ni baš briljanten in edina kompenzacija, ki jo zaposlene matere imajo, je vzorni dečji dom, kamor oddajajo zjutraj, ko prihajajo na delo, svoje otroke in kjer so pod nadzorstvom vzgojiteljic do večera, ko jih odvodijo ob povratku z dela zopet domov. Nato smo posetili slovite tovarne M. A. N., zibelko Dieselovih motorjev. Tovarne so urejene poleg tega tudi za izdelavo vseh tiskarskih strojev, strojev za grafično industrijo, parnih strojev, parnih turbin in kotlov, vodnih turbin in plinskih strojev ter za gradbo transportnih naprav, železniških in tramvajskih vozil, tovornih avtomobilov in velikih mostnih konstrukcij, jezov ter hladilnih strojev. Ali vse te panoge strojne industrije so danes pri ogromnem razvoju in napredku Dieselovih motorjev le bolj postranski posel. Pot Dieselovega motorja do zmage je bila začektoma zelo trnjeva. Augsburška tovarna M. A. N. je pričela pogajanja z Rudolfom Die-selom za uresničitev njegovih načrtov že leta 1892. Vendar je trajalo polnih šest let predno je prišel po dolgotrajnih poizkusih in proučevanju v Kemptenu prvi večji Dieselov motor v obrat. Nato je zopet trajalo nadaljnih pet let predno se je zgradila prva večja naprava Dieselovih motorjev z 1600 HP v Kijevu in šele od leta 1905 naprej počenja zmagoslavni pohod Dieselovih motorjev, ki so se uveljavili pri gradbi ladij, podmornic in industrijskih pogonskih central. Tehnika Dieselovih motorjev je napredovala tako, da je bil leta 1925 zgrajen pri ladjedelnici Blohm & Foss v Hamburgu Dieselov motor s 15.000 HP, ki je dosedaj največji, M. A. N. je dq srede leta 1925 zgradila celotno 4000 Dieselovih motorjev s skupno 1,133.000 HP. Strojne tovarne M. A. N. štejejo danes okrog 6.600 delavcev in imajo v svojih učilnicah in posebnih delavnicah za mladoletne 240 vajencev. Razgled te tovarne navdaja človeka z občudovanjem veličastnosti strojnih konstrukcij. Obenem tudi z rešpektom pred genijem nemškega tehnika, ki je napravil zaveznikom med vojno toliko težkih preglavic. Tempo dela v strojnih delavnicah je edinstven. Povsod visoko inteligentni, strokovno izredno kvalificirani delavci, besno zagrizeni v delo, v katerem vidijo edino religijo in vsebino svojega življenja. V ogromnem traktu upravne zgradbe vrši v konstrukcijskih dvoranah, stotina konstrukterjev in strojnih tehnikov neprestane študije, da izboljša obstoječe patente, da pride po vstraj-nih poizkusih do novih praktičnih iznajdb, da konstruira nove stroje, da nadomesti z čim najmanjšimi stroški fizično silo in manuelno delo s stroji. Kratek poset v predavalnih dvoranah, učilnicah in vajenških delavnicah nam je odprl oči, kako Nemčija vzgaja svoj industrijski naraščaj. Listali smo po učnih pripomočkih in videli, da stavi nemška industrija na strokovno znanje mladega vajenca zelo visoke zahteve. V šolah ne gnjavi učenca z odvišnim balastom. Kovinsko stroko in strojništvo poučuje od bla-goznanstva do opisne geometrije in komercijelnih strok tako temeljito, da se absolventi te vajenske šole menda lahko kosajo z našimi srednjetehni-čarji. Ko smo prišli v delavnice, je baš skupina 15- do 16-letnih učencev do-vrševala model malega Dieselovega motorja iz medenine. Vsem so žarela lica, zatopljeni v delo so nas komaj opazili, nato pa so se postavili strumno v red in vojaško pozdravili. Poleg velikih strojnih tovarn M. A. N. ima Augsburg še 13 drugih strojnih tovarn. Ponoči smo nadaljevali pot in pozno prispeli v slovito mesto Albrechta Durrerja, Hans Sachsa, Petra Fischerja, biser nemških historičnih mest, v Niirnberg. Niirnberg pozna pri nas vsakdo, če drugače ne, vsaj po imenu po njegovi svetovno znani norim-berški industriji galanterijskih izdelkov, igrač, slaščic ter devocijonalij, ki jih prodaja v Sloveniji sleherni kramar in sejmar. Letos praznuje Niirn-berg 400-letnico A. Durrerjeve smrti in tisoče posetnikov roma vsaki dan v germanski muzej, da občuduje še enkrat tvorno silo velikega genija in umetnika Albrechta Durrerja. Tudi našo delegacijo je prva pot vodila v muzej in na razstavo umetnin, kjer nam je ravnatelj muzeja v živem in nadzornem predavanju predočil veliko dobo in kulturno delo A. Diirrerja, ki suvereno vzvišen nad svojimi učitelji in sodobniki oblikuje materijo in ustvarja nevenljivo spomenike mišljenja, žitja in,dela svoje dobe. (Dalje prihodnjič.) DIREKTNE POMORSKE ZVEZE S FRANCIJO. Paroiplovno društvo Messageries Ma-ritimes — Pariš je vpostavilo redne pa-roplovne zveze med francoskimi, angleškimi in jugoslovanskimi lukami. Ladje bodo pristajale v Gružu in Sušaku ter najslavnejših lukah v Franciji in to Marseille, Havre, Rouen, Bordeaux in Dun-querque. Informacije o prevoznih cenah in paroplovnem redu daje tvrdka Banaz & Rusko, Dubrovnik. * * * NAČRT MEDNARODNE KONVENCIJE 0 CARINE PROSTEM BLAGU. Evropska gospodarska unija, mednarodna organizacija za evropsko kooperacijo v politiki in gospodarstvu, je na svojem ustanovnem občnem zboru dne 5. julija t. 1. v Haagu predložila načrt mednarodne konvencije o carine prostem blagu. V to svrho je sklicala za 29. oktobra konferenco v Pariz. S to konferenco naj se pripravi pot stabilizaciji nacionalnih gospodarstev in konsolidaciji Evrope. S to konvencijo se obvežejo pogodJbene države, stabilizirati carinsko prostost za blago, ki je pri sklepu pogodbe prosto carine, za dobo petih let in pa danes obstoječo carinsko postavko za gotovo blago, ki ga sami označijo, tudi za dobo petih let. * * * ITALIJANSKE INVESTICIJE V ALBANIJI. V sredo 11. t. m. je predložila italijanska vlada parlamentu zakonski predlog, s katerim se dovoljuje dvajset milijonov lir za preiskovanje petrolejskega terena v Albaniji. Kakor znano, je italijanska vlada v to svrho že porabila 30 milijonov lir. Vladni krogi trdijo, da so v zoni okoli Venkova in Devolija našli petrolejske izvirke, katerih izkoriščanje bo zelo rentabilno. Industrija umetne svile in njen vpliv na svetovno volneno industrijo. Profesor tekstilne znanosti na univerzi v Leedsu g. Arnold N. Shimmin priobčuje v dunajski »Borse« sledeči članek, ki utegne po svoji aktualnosti zanimati širše kroge našega trgovstva. G. profesor izvaja: Ako dobi mirna družina, obstoječa iz oseb srednjih ali zrelih let, nenadoma prirastek, se mirno družinsko življenje kolikor toliko moti. Ako pa je otrok še posebno krepak in svojeglav, se stariši na izpremembo še težje privadijo. V tekstilni industriji je industrija umetne svile naše najmlajše dete, a dete je že krepko doraslo in zadosti močno, da starejše družinske člane prisili k reviziji tradicijonelnih metod za izdelovanje oblačilnega blaga. V letu 1891 je znašala še celotna produkcija umetne svile komaj 300 lbs. V letu 1896 je ta številka narastla že na 1,500.000 lbs., v 1. 1926 je znašala celotna produkcija preko 200 milijonov lbs in lansko leto pa že približno 260 milijonov lbs. Pred kratkim nas je pa presenetil neki optimistični producent umetne svile z naziranjem, da se bo v prihodnjih 10. letih sedanja produkcija podvaj-setorila in s tem presegla celotno bombažno produkcijo. To bi pomenjalo izdatno nazadovanje bombažnih nasadov, kajti sedanja celotna produkcija umetne svile znaša samo okoli 2% mednarodne bombaževe produkcije. Če tudi upoštevamo, da je le želja dala povod za gornjo izjavo, moramo vendarle priznati, da se že kažejo znamenja za bistveno izpremembo v bombaževi industriji, odkar se uvaja umetna svila. Tako v Angliji kakor v Ameriki izdela industrija velike količine umetne svile. V početkih so jo porabljali samo mali ljudje za dosego dekorativnih efektov, dočim se jo danes predela do 50 odstotkov z bombaževino. Želja po boljši kvaliteti in lažji obdelavi umetne svile po tvomičarjih in delavcih je k temu bistveno pripomogla, vendar pa dobiva umetna svila kot kombinirana tkanina med odjemalci vedno več prijateljev, ker združuje ob nizkih cenah lep stil z veliko trpež-nostjo. Preteklo leto je znašal celoten izvoz kombiniranega bombaževega blaga in umetne svile približno 72 milijonov kvadratnih jardov, kar je nekaj manj kakor ena tretjina vse angleške produkcije tega blaga. Večji del tega izvoza je obstojal iz tkanin, ki so bile s 40 do 50% kombinirane z umetno svilo. Indija je najboljši odjemalec tega blaga, vendar pa tudi izvoz v Kanado, Avstralijo, Nizozemsko, vzhodno Indijo in v Brazilijo stalno narašča. V Angliji sami je industrija nogavic in tiskanin dober odjemalec umetne svile in tudi povpraševanje po tkanih in pletenih produktih iz čiste umetne svile vedno narašča. Reakcija industrije na volneno industrijo je manj občutna nego na bombažno industrijo. Ker prihaja za volneno industrijo skoro izključno v poštev avstralska ovčja volna, se more vpliv umetne svile primerjati s produkcijo avstralske ovčje volne. Po ocenah znaša sedaj produkcija umetne svile približno polovico produkcije avstralske ovčje volne. Kljub temu se umetna svila še vedno ne smatra za resno konkurenco napram čisto volnenemu blagu, ker umetna svila ni tako gorka in ne tako oprijemljiva. Vendar se pa producenti umetne svile trudijo, kako bi naj uredili produkcijo umetne svile, da bi bila gor-kejša, oprijemljivejša in manj svetla. Najpogostejše se porablja umetna svila v zvezi z ovčjo volno za dekora-cijske namene. Zadnje poročilo predilnic in tkalnic kaže na nazoren način vedno večji vpliv umetne svile. Iz poročila je razvideti, da so se tkalnice volne, o katerih se je vedno slišalo, da stalno nazadujejo, dejansko opomogle v vseh panogah, izvzemši tkanega blaga. Produkcija predene volne je v zadnjih letih bistveno napredovala, vendar se pa ni porabljala izključno v tkalske namene. Industrija umetne svile je ovrgla vse ukoreninjene nazore o krajevni omejitvi in krajevnem razvoju industrije. Sirovina umetne svile se ne pridobiva kakor bombaž ali volna. Tudi na Angleškem je industrija umetne svile veliko bolj razširjena nego volnena ali bombaževa tekstilna industrija. Pri tem je upoštevati, da se umetna svila danes izdeluje skoro že v vseh važnejših državah. V vrstnem redu po pomenu izdelujejo sledeče države umetno svilo: Združene države, Italija, Nemčija, Francija, Holandska, Belgija, Švica, Japonska, Poljska, Čehoslovaška, Kanada, Avstrija, Švedska, Ogrska, Španija, Rusija, Grčija in Brazilija. Produkcija v zadnjih šestih državah je minimalna. Razvoj produkcije v Združenih državah je eden izmed čudežev moderne industrije. Šele izza leta 1912 se more sploh govoriti o produkciji umetne svile v Ameriki in vendar se je pionirskemu delu Courtaulda posrečilo z ustanovitvijo American Viscose Corporation v Združenih državah hitro dobiti v roke vodstvo, kajti ta družba izdela skoro 60% celotne ameriške produkcije umetne svile. Ta razvoj nam daje drugo pojasnilo za napreden porast industrije umetne svile. Ta industrija je skoro že od prvih pričetkov imela udobnosti vele-potezne produkcije in velepoteznega finansiranja. Dolgotrajen razvoj preko več generacij od malega mojstra do delniške družbe in do trusta je ostal industriji umetne svile prihranjen. Imena Courtauld, Glanzstoff, Tubize in Snia pomenjajo hkratu ob-sežek najvišje razvite produkcije in razrast skupine s tem imenom se razširja dejansko preko vseh držav, v katerih se izdeluje umetna svila. Ni potreba nikakih nadaljnih dokazov, da stara tekstilna industrija tega najmlajšega, racionaliziranega in jako krepkega člana svoje družine ne bo mogla več dolgo ignorirati. Gospodarstvo Jugoslavije in njegovi odnošaji napram inozemstvu. (Iz predavanja tajnika Zbornice TOI g. Ivana Mohoriča v Niirnbergu dne 18. junija t. 1.) (Nadaljevanje.) Gozdovno bogastvo Jugoslavije ima svoje naravne odjemalce za navaden stavben les predvsem v Italiji in Grčiji, pa tudi v vseh ostalih državah na obalah Sredozemskega morja in Levante. Plemenite vrste lesa, posebno znani in renomirani »slavonski hrast« se eksportira po celi Evropi in tudi preko oceana. Na tržiščih v Italiji nam konkurira posebno Avstrija, v Grčiji pa Rumunija. Najbolj bogati na gozdovih sta Bosna in črna gora, kjer znaša gozdna površina 53 odstotkov, pa tudi v Sloveniji je procent gozdne površine z 41 % razmeroma visok, dočim ima žitorodna in niz-koravna Vojvodina samo 5% gozdov. Po posesti je 47-7% državnih gozdov, 19% občinskih odnosno last javnih korporacij in le ena tretjina je privatnih gozdov. Po vrsti lesa je 70-6% listnatega drevja, 12% igličevja, po kvaliteti pa je 59-3% visokovrednost-nih gozdov. Letna produkcija lesa va-rira med 14 in 23 milijoni kubičnih metrov, od katerih se nad 80% eksportira. Prebitek šumarske produkcije predstavlja v naši trgovinski bilanci letni dohodek poldruge milijarde dinarjev in stoji kot tak na drugem odnosno na tretjem mestu. On predstavlja obenem zelo stabilno postojanko našega eksporta, ki ni podvržena tolikim varijacijam, kakor ce-realije in ostali poljski pridelki. Opirajoč se na ta gozdna bogastva se je razvila v Jugoslaviji znatna šumarska industrija za tehnično in kemično predelavo lesa, pridobivanje destilatov in ekstraktov, izdelavo celuloze, lepenke in papirja, vseh vrst pohištva in lesnih izdelkov, ki predstavljajo poleg surovega lesa važne produkte našega izvoza. Naj mi bo dovoljeno, da v ilustracijo navedem vsaj nekatere najglavnej-še predmete izvoza šumskega gospo- Stran 3. IMBMMRMHHfeC darstva v letu 1927, ki je znašal: na drvah nad pol milijarde ton v vrednosti 9-5 milijona zlatih mark, lesnega oglja 4 milijone zlatih mark, neobdelanega stavbnega lesa v znesku 44 milijonov dinarjev, tesanega lesa od listnatega drevja 60 milijonov dinarjev, železniških pragov 135 milijonov dinarjev, rezanega lesa od iglastega drevja 450.000 ton v vrednosti 381 milijonov dinarjev, od hrastovja 93.000 ton v vrednosti 84 milijonov dinarjev, od bukovine 137.000 ton v vrednosti 98 milijonov dinarjev, nadalje parketnih deščic 27-7 milijonov dinarjev in frizov 25.3 milijona dinarjev, končno destilatov in sicer motilnega alkohola 15-4 milijona dinarjev, acetona 10-4 milijona Din, ekstraktov od kostanjevega lesa 8.000 ton v vrednosti 44 8 milijona Din, ekstraktov od hrastovega lesa 8.000 ton v vrednosti 33 milijonov Din in ostalih ekstraktov za strojenje kož 13-3 milijona dinarjev. Nasproti temu izvozu v skupni vrednosti poldruge milijarde dinarjev ali ca 110 milijonov zlatih mark stoji uvoz inozemskega lesa in šumskih produktov v vrednosti 25 milijonov dinarjev in izdelkov iz lesa v vrednosti 46 milijonov dinarjev, torej niti ne dosega ene dvajsetine vrednosti izvoza lesa. (Dalje prihodnji?.) Iz naših organizacij. Odpiranje in zapiranje trgovinskih obratov v Ljubljani. Na podlagi izvršilne uredbe velikega župana smejo biti odprte prodajalnice koloni jalnega, delikatesnega, špecerijskega in mešanega blaga in kramarske obratovalnice v okolišu policijske direkcije ljubljanske poleti in pozimi od pol 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure; trgovine.z modnimi predmeti od 8. do 12. ure in ©d 14. do 19. ure; trgovine s pisarniškimi potrebščinami od pol 8. do 12. ure in od 14. do pol 19. ure. Vse druge obratovalnice od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Ob nedeljah ;so vse te obratovalnice zaprte. Opozarjamo, da je Uredba stopila v veljavo 14. t. m., po kateri naj se blagovolijo člani ravnati. Izvršilno uredbo bo Gremij trgovcev dostavil vsem članom prihodnje dni. — Načelstvo. Odpiranje in zapiranje trgovin v ljub-ljansko-okoliškem srezu. Gremij trgovcev za ljubljansko okolico obvešča člane, da je veliki župan izdal izvršilno uredbo o odpiranju in zapiranju trgovin, na podlagi katere smejo biti trgovine odprte poleti od 7. do 12. in od 15. do pol 20. ure, pozimi pa od 7. do 12. in od pol 15. do 19. ure. Ob nedeljah morajo biti obratovalnice v vsem srezu ves dan zaprte. Članom se bo izvršilna uredba dostavila prihodnje dni. — Načelstvo. TRGOVSKA POGODBA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN FRANCIJO. Podpisana je bila 2. t. im. v Parizu. Prvi dogovor iz leta 1920 je bil za Češkoslovaško samo okvirna pogodba, drugi dogovor iz leta 1923 skupaj z dodatnim dogovorom iz leta 1924 je bil pa podlaga za tarifne pogodbe, in so ga pridržali tudi pri novem dogovoru. V novem dogovoru je vsebovano nadaljno znižanje francoskih minimalnih tarif za nekatere izdelke češkoslovaške eksportne industrije, dočiin so Čehi omilili nekatere postavke za blago, ki se tiče glavnih francoskih vrst. V pogodbi je obsežni tarifarični del, sloneč na načelu resnične največje prednosti (Meistbegiinstigung), v kolikor se to tiče češkoslovaškega eks-porta, v Francijo. Nadalje so v pogodbi določbe, ki odgovarjajo razvoju trgovine med obema državama in nastopivšim spremembam v administrativnih nared-bah po sklepu zadnje pogodbe. Dopolnjen je novi dogovor z določbami o zaščiti izvirne označbe gotovih produktov, z določbami o direktnem transportu, o vprašanjih rečne in pomorske plovbe ter z določbami, ki so namenjene poenotenju formalitet pri carinjenju. Itd. V posebnem delu so obravnavane točke, tičoče se češkoslovaških odnošajev do francoskih kolonij in protektoratov. Nova pogodba bo »topila v veljavo definitivno v jeseni, ko bo francoski parlament sprejel njene določbe. Prej že pa bodo dovoljene češkoslovaškemu ekspertu v Francijo prednosti francoske minimalne tarife brez vsakega pridržka. Kar se tiče carine na blago, ki ga izvaža Francija v Češkoslovaško, ugotavlja francosko uradno obvestilo, da se je rešilo vprašanje v danih razmerah na kar najbolj zadovoljiv način. Ta zaključek je bil omogočen, kakor pravi uradno obvestilo nadalje, s stabilizacijo valute, ki je bila izvedena tako v Češkoslovaški kot v Franciji, potem pa skoraj popolno revizijo francoske carinske tarife iz marca. Ljubljanska borza. Tečaj 16. julija 1928 Povpra- ševanje Din Ponudbo Din DEVIZH: Amsterdam 1 h. gold. . . —■— 22-9025 Berlin 1 M 13-54 13-57 Bruselj 1 belga 7-9315 Budimpešta 1 pengB . . —•— 9-918 Curih 100 fr 1094-10 1097 10 Dunaj 1 šiling 80125 8-0425 London 1 funt 270-40 277-20 Newyork 1 dolar 56-82 57-02 Pariz 100 fr —■— 22275 Praga 100 kron 168-32 169-12 Trst 100 lir 296-75 29875 Dolžnost vsakega zavednega trgovca ]e, da pridobi vsaj enega naročnika na »Trgovski list«! Trgovina. Ogrsko-italijanska trgovinska pogodba podpisana. Po dolgotrajnih pogajanjih, ki so trajala skoro poldrugo leto, je ogrsko-italijanska trgovinska pogodba končana. Čeprav še niso znane vse podrobnosti, vendar se more že danes trditi, da Ogrska s svojimi zahtevami ni prodrla, marveč da je popustila pri zelo važnih carinsko-političnih postavkah. Ta pogodba je prva dolgoročna pogodba, ki jo je sklenila Ogrska. Sklenili so jo na tri leta. Ta pogodba je važna tudi v kolikor se tiče Jugoslavije. Ogrska je dobila carinske olajšave za konje, zaklano živino, za živo in zaklano perutnino, salami, jajca, krompir, seno, mineralne in zdravilne vode, pivo in vino. Ogrska je pa znižala carino na sir, sveže cvetlice, južno sadje, zelenjavo, marmor itd. Vse italijansko časopisje se bavi s to novo pogodbo, kar je popolnoma razumljivo, ker je Italija pri tem zelo na dobičku. Italijansko-ogrsko politično prijateljstvo je torej precej drago za Ogrsko. Vsled tega je tudi ogrsko časopisje doslej popolnoma zamolčalo to pogodbo. Poljski nakupi žita v inozemstvu. Kakor poroča oficiozna »Epolia«, namerava poljska vlada, da izpolni stalne žitne rezerve, nakupiti še 150.000 ton pšenice in rži. Nakupe hočejo mecesa septembra in oktobra skleniti na svetovnem trgu. Vlada upa, da bo tedaj dobila žito za 15 do 20 odstotkov cenejše nego danes. Industrija. General Motors. V maju je dosegla prodaja združenih tovarn avtomobilov v Detroitu (General Motors) rekord. Prodali so 224.000 tovornih in osebnih avtomobilov. Menda je hila v juniju prodaja še večja. Ze sedaj se da ugotoviti, da so prodali v prvi letni polovici dosti več kot 1 milijon avtomobilov, kar zna-či 25-o d stot en dvig proti prveniiu lanskemu polletju, ko so prodali 840.500 avtomobilov. Produkcijo v koncernu združenih družb so temu primerno dvignili in znaša sedaj 8600 vozil na dan, kar je le malo manj kot pri Fordu. Če pa računi mo produkcijo po denarni vrednosti, je prekosila že produkcijski rekord Fordovih tovarn. General Motors so se združili v skupno enoto proti Fordu, ki je bil postal vsem nevaren. Denarstvo. Obtok bankovcev naše Narodne banke se je znižal v času od 1. do 8. t. m. za 10,952.050 na 5.343,496.730 dinarjev. Istočasno je oslabela bančna kovinska podlaga za 3,385.580'98 dinarjev na 358,596.657-58 dinarja. Stanje posojil je Sparkasse« — »Pfandamk zidan ščit, na katerem bi se lahko napisali besedi: »Hranilnica« — »Zastavljalnica«. Dr. Suppan se tej priipomnji lahno nasmehne. Zdelo se mi je, da v teni nasmehu vidim spoznanje, kako težko bi mu bilo prodreti s takim predlogom pri skrajno radikalnem hianilničnem upravnem svetu, ki ga je vodil ultra-nemško usmerjeni Josip Luckmann. Dalje sem dejal, da bi v slovenski javnosti gotovo napravilo dober vtis in bi tudi pospešilo zbliža-nje obeh narodnosti v Ljubljani, ko bi »Kranjska hranilnica« iz svojega fonda, ki so ga pomagali nabrati izvečine slovenski vlagatelji, dovolila večjo vsoto — imenoval sem tedaj 40.000 kron — za »Narodni domc, ki je bil ravno leto pred potresom dozidan in je stal še v surovem zidovju. — Dr. Suppan je pripomnil, da bi to bilo pač mogoče, da vzame oba moja predloga ad referendum in da bo o njih poročal hranilničnemu upravnemu svetu, čakal sem potem njegovih obvestil, kaj in kako je ukrenila hranilnica v tej zadevi; a nisem jih dočakal. Dokaz, da je dr. Suppan, ako je tudi zagovarjal moja predloga, o čemur pa nimam nobene gotovosti, pri hranilničnem upravnem svetu našel gluha ušesa in da je v le-tem zmagala strast nad pametjo. Se-le pogrom v letu 1908. je povzročil, da se je »Kranjska hranilnica« spametovala ter dala napraviti na svojem poslopju tudi slovenski napis. % (Dalje prihodnjič.1 Železnica s 30 km v 5 minutah. Skupina nemških iznajditeljev je poslala berlinskemu magistratu ponudbo, koje uresničenje bi imelo za posledico revolucijo vsega železniškega prometa. Na ponudbi je udeležena tudi znana tvrdka Siemens-Schuckert. Med Berlinom in Potsdamom naj bi se glasom ponudbe zgradila nova železnica, ki naj bi omogočila prevozitev 30 km dolge razdalje med obema mestoma v 5 minutah. Novo prometno sredstvo obstoji iz voza v obliki kaplje, ki ga gonita propeler in aeroplanski motor in ki visi v majhni višini nad zemljo na jeklenih tračnicah. Poleg zgoraj vozečih koles je spodaj še podstavek, namenjen za postajanje na postajah in za namestitev zaviralnih naprav. Poskusi so pokazali izborne zaključke. Gradba proge in potrebni vozni materijal bi stala 20 milijonov mark, ki jih upajo dobiti z inozemskim posojilom. RAZNO. Pomanjkljiva poljedelska izobrazba našega kmetovalca. V Beogradu se te dni vrši anketa, kako dvigniti naše poljedelstvo. Pri debati o poljedelskem pouku so vsi govorniki naglašali, da je ta pouk nezadosten. Minister Stankovič je izjavil, da bodo po novem Ijudskošol-skem zakonu uvedli osemletni pouk in bodo že od petega razreda uvedli temeljit in sistematičen pouk o poljedelski stroki. Sekcijski šef Stojkovič je posebno naglašal, da se mora z dosedanjimi metodami popolnoma prenehati ter poiskati novih potov. Naša emigracija v maju t. 1. Po statistiki izseljeniškega komisarijata v Zagrebu se je izselilo iz naše kraljevine meseca maja t. 1. v prekmorske države 1564 oseb, t. j. za 184 manj kot maja meseca preteklega leta. Izselilo se je največ iz Hrvatske dn Slavonije (647), nato iz Vojvodine (366), iz Slovenije (224), Dalmacije (150) itd. Od izseljencev je bilo 68% poljedelcev. Največ jih je odšlo v Kanado (624), nato v Zedinjene države ameriške (334) in drugam. Stavka delavcev pri zgradbi velikega mostu Beograd—Pančevo. Veliki most Pančevo Beograd gradi nemška tvrdka Biemens Ban—Union. Med tvrdko in delavci je prišlo do nesporazuma glede mezd, tako so delavci pričeli stavkati. Stavka 110 delavcev in so morali'delo ustaviti. Nasadi sladkorne pese v Italiji. Kakor uradno poročajo, je leta 1928 v Italiji nasejanih s sladkorno peso 180.000 ha napram 92.000 ha 1. 1927 in 83.000 ha leta 1926. Trust v angleškem trgovskem časopisju. V svrho združitve petih znanih angleških gospodarskih dnevnikov in tednikov so v Londonu ustanovili — kakor poroča »Berliner Tageblatt« — novo tvrdko pod imenom »Financial News-papers Proprietors Ltd.«. Tvrdka bo kotrolirala londonski gospodarski dnevnik »Financial News« (ustanovljen leta 1884) in pa »Journal of Commerce and Shipping Telegraph«, ki je bil ustanovljen leta 1928 ter izhaja v Liverpoolu. Razentega je družba prevzela ves akcij- ski kapital lista »lnvestor’s Chronicle« in kupila vodilni strokovni list angleškega bankarstva »The Banker«. Rav-notako si je pridobila ves akcijski kapital lista »Economist«. Polovica akcijskega kapitala bo prevzela skupina znanih londonskih trgovcev in bankirjev. «Eco-nomist« bo na podlagi posebnih dogovorov obdržal svojo popolno redakcijo-nelno svobodo in znani urednik W. T. Layton ga bo še nadalje vodil. Sir Hil-ton Joung, znani politik in valutni strokovnjak, bo ostal šef-urednik »Financial News-a«. V nadzorstvenem svetu novega koncerna bo med drugimi tudi John Walter Hills, član nadzorstvenega sveta švedske družbe za vžigalice, in Ver-non Willey od Lloyds Bank-e lin bivši predsednik britske industrijske družbe. »Economista« je leta 1843 ustanovil James Wilson. Njegovi potomci so še danes financielno interesovani pri listu. Ruski nakupi žita in moke. Poročali smo že o velikih ruskih nakupih žita, ki so zelo vplivali predvsem na berlinsko produktno borzo. Zdaj se ta vest odločno potrjuje. Kakor poroča »Alge-meen Handetsblad«, so došle pozitivne vesti, da so sovjetske oblasti v zadnjih dneh nakupile velike množine pšenice, ki jih bodo takoj vkrcali, da preskrbe rusko prebivalstvo do nove žetve. Gre za 200.000 ton pšenice, ki so jih nakupili v Chicagu, Winnipegu, Buenos Airesu, Genovi, Amsterdamu. V Rotterdamu so sovjetske oblasti nakupile iz ondotnih zalog 40.000 do 50.000 ton. Do-sedaj so naročili v Rotterdamu za prevoz žita v Rusijo trd parnike. Eden od teh je že začel prevzemati 6300 ton ameriške in argentinske pšenice. Svetovni mlekarski kongres v Londonu. Svetovni mlekarski kongres, ki se vrši vsaka štiri leta v raznih glavnih svetovnih mestih in ki se je zadnjič vršil 1. 1924 v Washingtonu, se je letos vršil od 26. junija do 12. julija na Angleškem. Posvetovanja so se vršila deloma v centralni vvestminsterski dvorani v Londonu, deloma na univerzi v Reading pri Londonu in deloma v Glasgowu na Škotskem. Udeležencev je bilo 1800, med temi 1200 inozenicev in 600 Angležev. Navzoči so bili prvi mlekarski strokovnjaki, kakor tudi oficielni zastopniki raznih držav in oblasti. Vršila so se strokovna predavanja in pa ekskurzije v razne mlekarske farme, mlekarne in mlekarske obrate. Perzija gradi pristanišča. Iz Teherana poročajo, da je perzijska vlada podpisala pogodbo z neko nemško-ameriško skupino za izgradibo pristanišča v perzijskem zalivu v Avazu. Kontrola inozemskih posojil na Oger-skem. 11. t. m. je finančni minister predložil ogrskemu parlamentu zakonski načrt o kontroli inozemskih posojil. Po zakonu je za inozemske emisije zastavnih listov, obligacij itd. potrebno predhodno dovoljenje finančnega ministra, ki zopet povpraša narodno banko. Ko-initati, municipalna mesta in občine morajo imeti tudi še dovoljenje notranjega ministra in smejo najemati posojila le za koristne investicije. Celo za pogajanja in sprejemanje ponudb morajo imeti dovoljenje notranjega ministra. Način in pogoje emisije določita oba ministra sporazumno. Zadruge, ki obstoje iz kreditnih in finančnih zavodov, morajo z dovoljenjem finančnega ministra dobiti emisijsko pravico. Vendar ima pa finančni minister pravico, dodeliti jim vladnega komisarja. Obligacije takih zadrug so kavcije zmožne in proste pristojbin. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Saobračajno - komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. julija t. 1. ponudbe glede dobave 100 komadov kret-niških nastavkov in 25 komadov signalnih svetilk. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 21. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1150 kg navadnih žebljev. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 26. julija t. 1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu, glede dobave raznih zastav in činovnih znakov za mornarske častnike; dne 30. julija t. 1. pa glede dobave 1150 m podmorskega telegrafskega kabla. — Dne 4. avgusta t. 1. pri Intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banja Luki glede dobave 269.000 kg ovsa. — Dne 21. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave električnega materijala. Prodaja. Dne 28. julija t. 1. se bo vršila pri občem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje raznega špecerijskega in manufakturnega blaga. Dobave. Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. julija t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg »Subox«-barve, 100 komadov jeklenožičnih ščetk, blaga in vrvic za zastore, motvoza, usnja, metelj, krtač za ribanje, čopičev, gladilnega platna in steklenega papirja. — Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1 vodne črpalke, 1 števca za vatne ure, 1 tropolaega vzvodnega stikala in 50 in trovodnega bakrenega kabla; do 27. julija t. 1. glede dobave 30 ton bukovega oglja. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 21. julija t. L ponudbe glede dobave 2 dvigal. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 31. julija t. 1. ponudbe glede dobave ma-nesmanovih cevi, flanš, prehodnih in zapornih ventilov ter glede dobave perfo-rirane pločevine in kotnega železa; do 6. avgusta t. 1. glede dobave orodja (lopate, motike, grablje, zidarska kladiva itd.). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 25. julija t. 1. pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani glede dobave 584.880 kg barv, 87.458 kg terpentina, 184.836 kg firneža in 260.538 kilogramov emajllaka. — Dne 30. julija t. L pri Inženjerskem odelenju Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede zgradbe kovačnice ,in podkovačnice. — Dne 1. avgusta t. 1. pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 650.000 kg ovsa; dne 12. avgusta t. 1. pri Komandi mariborskega vojnega okruga v Mariboru glede dobave 300.000 kg sena in 100.000 kg slame; dne 3. avgusta t. 1. pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 400.000 kg sena in 200.000 kilogramov slame. — Dne 4. avgusta t. 1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, odelenje za mornarico v Zemunu, glede dobave vrvarskega materijala; dne 6. avgusta t. 1. pa glede dobave roštiljk iz litega železa. — Dne 6. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave mrežic za plinsko razsvetljavo; dne 14. avgusta t. 1. glede dobave kemičnega materijala;-dne 17. avgusta t. 1. glede dobave lopat za smeti in premog ter glede dobave signalnih ročnih svetilk; dne 20. avgusta t. 1. glede dobave gorilcev za svetilke, medenih žic in mrežic ter glede dobave tekstilnega materijala in gumijevih obročev. — Dne 14., 18. in 22. avgusta t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za gornji ustroj. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dne 17. avgusta t. 1. se bo vršila pri Mašinskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave raznega električnega instalacijskega materijala. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) Prodaja. Dne 16. avgusta t. 1. se bo vršila pri Direkciji šum kraljevine SHS v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje lesa. Predmetni oglasi t- natančnejšimi podatki -so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. TRŽNA POROČILA. MARIBORSKI TRG. DNE 14. JULIJA 1928. Ta trg >je bil dobro založen in prilično dobro -obiskan. Razven 17 z mesom dn slanino naloženih voz je 'bilo ‘tudi 5 voz krompirja in 17 voz črešenj na trgu. V splošnem so cene mesu ut zelenjavi padle, cene sadju le dedoma padle, one črešnjam, ki gredo proti koncu pa vzrastle. Domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. Perutnine je bilo sicer komaj 300 komadov, toda cene so ostatle kljub temu nizke, in sicer so se prodajali piščanci po 10—20, kokoši 30—45, mlade race in gosi 35—50 Din za komad. Tudi pri domačih zajčkih so ceno ostale (7—‘25 Din komad). Krompir, zelenjava, sočivje, druga živila, sadje, cvetlice. Cene krompirju so padle 1-75—T25, letošnjemu 2-50—3, grahu v stročju 6, fižolu v stročju 6, solati 0-50—‘1-50, čebuli 4, češnu 10—12, kislemu zelju 3, maslu 36—00, siru 25—80, žetoni papriki 4 do 15 Din za kg, kar Kjoto 7—15, kolerabi 2-50 za komad, paradižnikom 16 Din za kg, mleku 2—2-50, smetani 10—12 Din za liter, bučnemu An oljčnemu olju 20—22 Din za liter, sadju: črešnjam 3—6 Din za kg, oziroma 2 do 3 Din za liter, hruškam 6, marelicam 12 do 16, smokvam 14—16, breskvam 16—18 dinarjev za kg, oranžam 1-50—3-50, 'limonam 1—1-50 za komad; cvetlicam 0-25—5 Din, z lonci vred 8—35 Din za komad. Lončena in lesena roba 0-50—60 Din, brezove metle 2—5, lesene grablje 6—7, vile 6 do 8 Din za komad, koruzna slama 22-50 do 25 Din za vrečo. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 11. t. m. so kmetje pripeljali 17 voz sena in 11 voz slame, v soboto 14. t. m. pa 24 voz sena in 5 voz slame na trg. Cene, ki so padle, so bile senu 55—75, slami pa 35 do 45 Din za 100 kg. Slama se ije prodajala tudi po 1-50—2 Din za vsaki otep. VELETRGOVINA A. ŠARABON v Ljubljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno Sganla, moko In deSolna pri* dolkt Raznovrstno RUDNINSKO VODO Lastna praiarna za I kavo in mlin za diiavo I I z oloktrttnlm obratom. Coniki na razpolago! Pristni Pristni In pravi KlVilifiV hi pravi Rastlinski želodčni liker znan In prelzkulen kot zanesljive demafte zdravilo io nad *• M, lzdolo)o In dobavlja EDINOLE MaatUsska dsatllasija »FLORIAH* (latalsvalaa Edmund Kavi«) druiba i a. *. v Ljubljani •sapaivstaka Mita it. 11 (KolliaJ) Vsaka pristna staklinisa Ja o p ram-Sana i originalnim podpisani! Zn pristnost JcssnCt: V»Oi as ponaredb, M as prsdajajs as malta prlstaaga ■avOCavaga jnorlsif*' t ALINOVEC iz lekarne dr. G. Piccoli v Ljubljani, Dunajska c. jc staroznan kot pristni naravni izdelek, z najfinejšim sladkorjem vkuhan, brez umetne barve in ne vsebuje nikakth kemičnih pridatkov za konservi-ranje. Oddaja na drobno In veliko. — Cena nizka. TISKARJA MKRKUR RO. • INI). n. *». ■J LJUBLJANA, GREGORČIČEVA UL. 23 fč TEI.EFON 2S5S = p SE PRIPOROČA ZA. TISK VSAKOVRSTNIH TISKOVIN ZA g TROOVCB, OBRTNIK):, INIUSTHIJCE IN CTADE. TISKA KNJKiK, RAČUNE, OKROŽNICE, §? ' MAHATE, KUVERTE ITI«. | — ■■■■ , „■ LASTIVA KNJIGOVEZNICA. | inKll.irill«ll.|KIUII.II3ll.il.ll<.l!