Novi del Žal - lepo in drago razkošje
V letošnjm poletju in jeseni so obiskovalci Žal in Tomačevega lahko opazovali hitro in nekoliko nenavadno gradnjo, ki je potekala na prostoru med Tomačevsko cesto in Gramozno jamo. Delavci SCT, Minerala in Rasta so hiteli z gradnjo prve faze novega dela Žal, ki bo 1. novembra že začel služiti namenu.
Projekt izgradnje novega dela „ Žal je s to prvo fazo začet in z njo je Ljubljana pridobila še en iz-jemno potreben komunalni ob-jekt, ki v celoti obsega osem faz in po načrtih gradnje seže tja v leto 2034.
S pravkar končanim prvim de-lom celotnega projekta Žal je Ljubljana pridobila 2256 grobnih mest, od tega 666 klasičnih gro-bov, 1590 žarnih grobov in ob-močje za raztros pepela ter ano-nimni pokop v nepredvidljivem številu. Število žarnih in klasičnih grobov na sedaj zgrajenem delu bo zadoščalo za približno 2,4 leta. Znesek naiožbe znaša 9.264 mio din, ki se zagotavlja iz prispevka 0,47%, nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prispevka 1,95% in kreditnih sredstev. Du-hovni stvaritelj novega dela Žal je arhitekt Marko Mušič, ki je z njimi Ljubljani dal velik arhi-tekturni avtorski prispevek. Iz-jemno so se morali potruditi tudi izvajalci, predvsem delavci SCT, ki so se tokrat srečali s povsem drugačno gradnjo. Veliko število befonskih elementov, mnogo od njih je močno profiliranih, so mo-rali izdelati kar na mestu. Z grad-njo so začeli šele sredi junija. Tudi kamnoseki DO Mineral so morali dobro vihati rokave, da so izjemno zahtevna dela dokončali
v dogovorjenem času. Ozelenitev in vso parkovno ureditev novo zgrajenega dela Žal je opravil KPL Tozd Rast.
Najmanj prijetna in privlačna pri tem novem ljubljanskem arhi-tekturnem gigantu je seveda cena. Cena je pošastna. Iz poročil o gradnji razberemo, da znaša in-vesticija v eno grobno mesto 4,10 milijonov dinarjev. To je izjemno veliko, še zlasti, če prištejemo še ceno za pokop in druge stroške. Če pa nam misel le za trenutek
poleti še v naše vsakdanje življenj-ske razmere, če pomislimo na pri-mer, da pridemo pri zobozdrav-niku lahko v letu dni le štirikrat na vrsto... in še na vso drugo mizerijo našega vsakodnevnega siandarda, potem lahko to ime-nitno Ijubljansko investicijo ime-nujemo razmeram neprimerno razkošje. Še en spomenik ljub-ljanski nespameti torej.
K sreči je mnenje o predragi gradnji Žal širše in se je v raznih organih in tudi v mestni skupščini že oblikovalo v sklep, da je po-trebno analizirati izkušnie grad-nje I. faze pokopališča Žale in pozkivne izkušnje vključiti ob ra-cionalnejših rešitvah že v II. fazo, ko mora biti izvedba cenejša.
• Kako pa pokopališči v Polju in Sostrem?  -
Prebivalci vzhodnega območja naše občine pogosto sprašujejo, kako je s širitvijo pokopališča v Sostrem in v Polju. Nič ni no-vega, je jedrnati odgovor. Idejni projekt, ki je bil narejen za poslo-vilni objekt ter za razširitev poko-pališča v Sostrem, je ostal nedo-taknjen v predalih in tudi v raz-vojnem načrtu KPL TOZD Žale. Prav tako načrt širitve zahodne strani pokopališča v Polju za žarni pokop. Stvari stojijo še nespreme-njene, kot jih je pripravila nekda-nja občinska komunalna skupnost pred desetimi leti. Žale teh načr-tov žal ne zmorejo uresničiti.
S. G., Foio: D. ].