CVETJE
z vertov sv. Frančiška.

jttIL tečaj.______V Gorici, 1915.____l zvezeh
Vaja v ponižnosti po zgledih svetnikov.
P. A. M.
IV. POGLAVJE.
I^ako se je razodevala ponižnost Svetnikov na zunaj v noši in
obleki.
Napuli je začetek vseh pregreh. Napuhnjen človek ničesar k°lj ne želi in po ničemer bolj ne hrepeni, kaker da dopade drugim in je poln samoljubja. Vedno želi, da bi vsi le nanj gle-dali, njega hvalili in povzdigovali. Da bi to dosegel, se rad tako obnaša in nosi, oblači in šopiri, da pozornost ljudi na se obrača.
sv. oče Frančišek, ki je tako dobro poznal človeško serce in Vedel koliko nevarnosti ga od vseh strani obdaja, je svojini bra-t°m zapovedal, da naj nosijo vbožno obleko. Perva zapoved v ^retjerednem vodilu Leona XIII. je tudi: »Udje 111. reda naj se derže v vsi svoji noši in obleki tiste srednje poti, ki se slelier-nemu spodobi, zderževaje se predragega lišpa«. Ni tedaj vse en°. kako se kedo nosi in oblači. Vse drugače dela to prevzemu. vse drugače ponižen človek.
Svetniki so nam v tej zadevi najlepši zgled. Kaker so oni vse posvetno, minljivo in nečimerno zaničevali in prezirali, tako so si tudi prizadevali v obleki kazati veliko ponižnost, ogibati se mehkužnosti in predragega lišpanja. Tako so si n. Posveti puščavniki sami delali obleko, vbogo in terdo, ki jim m služila le v to, da jim je pokrivala telo, temuč jim ga je tudi po’-kotila. Sv. Pavel, očak in začetnik puščavnikov, je enkrat prišel k sv. puščavniku Antonu. Ko je Pavel kmalu na to vmerl, k sv. Anton pokopal njegovo truplo po kerščanskem obredu. Za spomin nanj si je pa vzel njegov plašč, keterega je toliko cenil, da ga je ogrinjal le ob največih praznikih, kaker o Veliki noči in o Binkoštih. Ta plašč pa ni bil kaj posebno lepega in dragocenega, spleten je bil iz vlakna paljmovih listov in košu podoben.
Sv. Hijacinta. devica III. reda, se je v svojih mladih letih kaj rada lišpala in dragoceno oblačila. Ko je pa v svoji bolezni slišala resne in ostre besede spovednikove, je odložila precej, ko je ozdravela, ves lišp, in vso nečimerno opravo. Zadovoljna je bila z eno samo staro, obnošeno obleko, ki si jo je sprosila in jo v dar dobila.
Velika spokornica sv. Marjeta Kortonska, lil. reda, je tudi po svojem spreobernjenju vedno mesila slabo, ponižno obleko; konopec si je devaila za vrat; se solzami je prosila odpuščanja vse, katerim je prej dajala slab zgled.
Kako lep zgled nam daje v tej reči platnena III. reda, sv. Eli' zabeta! Aljban Stoljc, sloveči nemški pisatelj, piše o njej: Na-praznik Marijinega Vnebovzetja je deželna grofinja, poznejša tašča sv. Elizabete, rekla svoji hčerki in Elizabeti, naj se oblečete v lepo baržunasto obleko in si denete na glavo zlate kronice, ker hočejo skupaj iti k veliki slovesnosti a Ajzenah. K° ste se princesinji tako nališpale, ste šle z deželno gospo gr°' finjo in bogatim spremstvom služabnikov in služabnic v mesto. V cerkvi so vsi pokleknili na določenem prostoru. Pred klečal -nikom, kjer so klečale deželna grofinja, njena hčerka in Elizabeta je visel visok križ. Ko je Elizabeta nekaj časa gledala križ, je vzela krono z glave, jo djala na klečalnik, se vergla u» tla in na obrazu ležeč je pobožno molila. Prevzetna in posvetu-1 gospa deželna grofinja je Elizabeti tako obnašanje ostro očitala in grajala. Ta pa ji krotko in ponižno odgovori: »Ljuba spa, ne zamerite mi. Tukaj pred menoj je podoba mojega slad
kega iti milega Zveličarja, ki je na križ pribit in na glavi ima ternjevo krono. Jaz bi ga zasmehovala, ke bi pred njim, tako košato oblečena, imela na glavi krono polno zlata, biserov in žlahtnih kamnov«. Na to se je zopet sklonila in tako goreče je hiolila, da je bil plašč, ki ga je pred obrazom deržala ves premočen od solz priserčne pobožnosti in sočutja' s terpečim Zveličarjem.
Ko je Elizabeta sama postala deželna grofinja, se je nosila Po svojem stanu, tako kaker so se nosile tisti čas kneginje. S teni pa ni iskala nič druzega, kaker da bi svojemu možu do-Padla in bi ne bila nikomer v spotiko. Ko je na neki velik praznik šla v cerkev bogato oblečena* okičena se zlatom in biseri in se je v cerkvi ozerla na podobo križanega Jezusa, je bridka žalost presunila njeno serce in očitala si je sama sebi: Tukaj visi tvoj Bog na križu, ti nevredna stvar pa si pokrita s tako dragoceno obleko: ternje prebada njegovo glavo, tebe pa kiti zlata krona! Kaker žareč meč je ta misel prebodla njeno serce, da je omedlela in se zgrudila na tla. Ko se je zavedela, je storila terden sklep, da se za naprej pokaže v imenitni obleki le, nko bi njen mož od nje to tirjal, ali ke bi imela javno nastopiti kot deželna grofinja. Tedaj je bila navada, da so plemenite gospe Posile pisano in zelo drago obleko, barvane pajčolane, zelo Našopirjene zavratnice in rokave, svilnate trake v laseh in podobne nečimernosti. Vse to je Elizabeta odložila, ako je pa pri Posebnih priložnostih morala nastopiti ko knjeginja, je nosila Vsaj pod zgornjim oblačilom priprosto in vbožno, pa tudi ostro 'n spokorno obleko.
Eno obleko pa je svetnica čez vse cenila; ketero pač? Po je kila vstopila v 111. red, je kardinalj Hugolin tedanji zaščitnik reda manjših bratov, prosil sv. Frančiška, naj bi Elizabeti, svoji tako goreči duhovni hčeri, storil kako veselje ter ji poslal v spomin kak dar. Svetnik je bil pripravljen. Ali kaij naj pošlje? kardinal vzame Frančišku plašč z ram ter pravi, naj ga da-'uje Elizabeti ; njegovi bratje pa, ki so namenjeni na Turin-kiisko, naj ji ga izroče. In ta stari siromašni plašč svetnikov je Sv- Elizabeta cenila bolj kot najdražji zaklad. Keder si je ho-kda od Boga izprositi kako milost, je ogernila ta plašč in v Svoji ponižnosti pričakovala, da Bog, po zasluženju svbjega zvestega služabnika Frančiška, vsliši njeno prošnjo.
Najbolj pa se je Elizabeta že kot vdova odrekla vsej po-Svetni nečimernosti na ta način: V frančiškanski kapeli v Ajze-
raliu je položila svoje roke na oltar in Bogu obljubila, da se odpove svoji lastni volji, vsemu posvetnemu lišpu in vsemu, kar je Zveličar zapustiti svetoval. Frančiškanski gvardijan i' je na to odrezal lase, jo oblekel v erjavo obleko in prepasal z volnenim pasom. Njen spovednik Konrad je pri tej priliki opravil sv. mašo. Bosa, v spokorni obleki, s konopcem prepasana, tako se je kraljeva hči ogerska, kneginja turingijska od tega dne do svoje smerti svetu kazala.
Mnogo, mnogo zgledov svetnikov in svetnic božjih bi se dalo še popisati, zgledov, ki nas uče zaničevati prevzetnost v obleki; ali povedati hočemo le še en zgled svetnice, ki ima to veliko zaslugo, da je mnogo nečimernih žen in deklet pripeljala h priprostosti in ponižnosti v obleki. Ta svetnica je sv. Frančiška Romana, plemenita Rimljanka, žena Lavrencija de Poncija-ni. Ona je živela v zakonskem stanu lepo kot angelj in je mnogo pripomogla, da se je življenje mej plemenitimi Rimljankami zboljšalo. Njen micž jo je zelo ljubil, zato ji je dovolil, da je smela ostajati doma in ne hoditi ž njim v gledališča, na plese in šumrtf veselice, da se je sicer dostojno, pa ponižno oblačila in pogostokrat prejemala svete zakramente. Vsa vneta za čast božjo je učila ta svetnica rimske plemkinje in tudi druge gospe in dekleta zaničevati posvetno nečimernost; učila jih je, kako naj se spodobno oblačijo; spletala jim je sama lase in slednjič vsta-riovila neko duhovno družbo rimskih gospe, ki so se zavezale pod varstvom Marijinem, živeti ponižno in zaničevati nepotreben lišp in prevzetnost v obleki.
Gotovo so dolžni kristjani, zlasti pa udje 111. reda, svetnike posnemati in po njih zgledu zaničevati prevzetnost v ob' leki, nepotrebno lišpanje in košato šopirjenje. Sv. apostelj Peter govori zlasti ženskam :)>Vaša lepotija ne bodi zunanja v pletenih laseh ali obloženju se zlatom, ali v noši oblačil, ampak skriti človek serca, v nestrohljivosti mirnega in krotkega duha, ki je bogat pred božjim obličjem«. I. Petr. 3, 3. 4.
Vsaketeri naj se tedaj nosi tako, kaker se pametni ljudje njegovega stanu v njegovem kraju nosijo, brez gizdavosti i" brez nepotrebnega lišpanja. Kct kristjani smo že pri sv. ker-stu se odpovedali vsemu napuhu življenja in zato srno dolžni* ( večkrat stopiti pred podobo Križanega Jezusa, gledati na to ogledalo in se vprašati, ali je on z našo nošo, z našo obleko,z našim nakitjem zadovoljen, ali ne. To ogledalo nam bo najlepše P°'
kazalo, kakšni morajo biti udje, ako je glava s ternjem kronana. Zlasti marajo vsi duhovni sinovi in hčere sv. Frančiška ljubiti ponižno obleko, ker sv. očak ničeser bolj ne želi, kaker da bi njegovi učenci in učenke \edno bolj zaničevale posvetno ne-čimernost in bile spokontega duha. Kjerkoli pa se kaže giz--davost in ošabnost v noši in obleki, tamkaj je pač pravega spokornega duha malo. Svet si vedno zmišljuje nove noše, nove kroje, ki so pa večkrat ne samo nespametni, lemuč naravnost nesramni, mnogim v spotiko in pohujšanje. Lišp, dragocena obleka in podobno je večkrat mreža in zanjka, v ketero hudobni duh duše lovi. S takim prevzetnim oblačenjem in giz-davim lišpanjem mnogo duš tako omami, da sio> v se zaljubljene, da dragoceni čas pred ogledalom zapravljajo, za službo božjo jim ga pa vedno primanjkuje. S takim skazovanjem si prizadevajo oči druzega spola na se obračati in tako kmalu pridejo do tega, da pod lepo obleko nosijo vmazano serce in grešno dušo. V tenčice in svilo se je zavijal evangeljski bogatin, za prihodnje življenje se pa ni zmenil. Svetniki nas tedaj uče, da naj bo naša obleka vselej spodobna, snažna in stanu primerna, pa brez kričečega lišpanja in prevzetne gizdavosti.
Ponižnost sv. Frančiška in njegova ljubezen do križa.
Govoril p. Filip Benicij pri tretjeredueni mesečnem shodu v Mariboru, dne 4. oktobra 1914.
»Učite se od mene, ker jaz sem krotak in iz serca ponižen«.
Mat. 11, 29.
Dobri otroci so z dušo in telesom vdani svojemu ljubljenemu očetu. In če morajo vun, daleč v tujino, ostanejo njih misli ie doma — Dragi bratje in sestre' Tudi mi imamo dobrega očeta, na katerega moramo radi misliti, jaz menim našega sv. očeta Frančiška. — »Življenje svetnikov je djanstven, živ evangelij«. — Kako resničen in terdno stoječ je ta izrek sv. Frančiška Salezija, nam najbolj kaže življenje našega sv očeta
Frančiška Asiškega. — Naš božji Zveličar je nekdaj zahvaljeval svojega nebeškega Očeta, da je pravo modrost prikril modrijanom in učenjakom sveta, pač pa joi razodel malimi, t. j. iz serca ponižnim. Te besede se celo posebno nanašajo na našega sv. očeta Frančiška. Kedor pozna njegovo življenje, bo o tem prepričan. Sv. Frančišek je bil vedno mej malimi; pri njemu najdemo v poilni meri tisto otroško priprostost in zaupnost, ki gre po ravni poti naprej ponižno in odkritoserčno brez zvijače in hinavščine, polna ljubezni do Boga in do bližnjega. Svet ga seveda ni čislal, zasmehoval ga je in krivo sodil, modrijani in učenjaki, polni posvetnega napuha, so ga zasramovali kot be daka in posebneža, — ali vse to ga ni motilo, zaslužilo mu je celo vzvišena razodetja in nebeška modrost. Na njem so se spolnile besede Gospodove: »Malim si odkril skrivnosti milosti in zveličanja.« — On je sledil Jezusovemu klicu: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi!« Zakaj vse njegovo žavljenje je bilo1 nepretergano občevanje z Bogom, na Boga ga je spominjalo vse, njega je našel na vsakem kraju, v vsaki stvari, njega neprestano hvalil, molil brez nehanja. Lehko je dejal v resnici: »Vedno sem ob strani Gospodovi«. — Sv. Frančišek je bil mej onimi, ki so radovoljno sprejeli jarem Gospodov,, vedno pripravljen, podvreči se božji sveti volji, naj je tudi zahtevala od njega težke, da najtežje žertve. Radovoljno se je odpovedal bogati očetovi dediščini in vsej časti in vsem prijetnostim, ki bi si jrh bil lehko pripravil se svojim bogastvom. On si je izvoli! radovoljno uboštvo za celo življenje.
Kako se je pa mogel odločiti zia tako popolno posnemanje božjega Zveličarja? Kaj mu je dalo pogum, moči in vstrajnost? Pogum, moč in vstrajnost mu je dal zveličar sam, ko je zaklical svojim učencem: »Učite se od mene!« Od njega se je hotel učiti sv. Frančišek in kaj se je naučil od njega?
1.	ponižnosti.
2.	terpljenja.
In to dvoje hočemo sedaj premišljevati v terdnem zaupanju na priprošnjo našega serafinskega očeta, ki naj nas zedini s presvetim Sercem Jezusovim in brezmadežnim Sercem Marijinim.
I.
Ko nas vabi naš božji Zveličar, naj se učimo od njega, nam naznanja tudi berž, kaj nas hoče učiti: krotkosti in ponižnosti.
Ako povdarjam nadalje le ponižnost, storim to zato, ker je ona mati krotkosti; kjer je ponižnost, ondi ne manjka krotkosti. Človek, ki se zaveda svojega vboštva, svoje nestanovitnosti, nezmožnosti in pregrešnosti, pravim, tak človek bo tudi krotak in prizanesljiv. Šola ponižnosti je tedaj ob enem šola krotkosti.
Ali zakaj pa božji Zveličar prav to čednost tolikanj povzdiguje, zakaj veli: »Učite se od mene, ker Sem iz serca ponižen«? Ali nima višjih, imenitnišili naukov za nas? Zakaj se naj od Njega učimo ravno ponižnosti? Saj je vender delal tako velike čudeže, oznanjeval tako vzvišene nauke! Lahko bi nas bil učil, kako se zdravijo vse bolezni, in 'Obujajo! rnertvi k življenju, povedal nam, kako se učeno in prepričevalno razlagajo skrivnosti sv. vere; lehko bi nam bil po-kazai, kako se iz ničeser vstvarjajo svetovi in nam razodel vse umetnosti in učenosti: — zakaj nas hoče učiti le ponižnosti? Zakaj pravi: »Učite se od mene, ker jaz sem iz serca ponižen«? Ali je ponižnost večja in imenitniša, kaker dar čudežev, kaker spoznavanje vseh skrivnosti, važniša, kaker vstvarjati svetove? Da, veča je, imenitniša in važniša je, kaker vse to, in sicer iz dveh vzrokov: pervi se tiče Gospoda samega, drugi se tiče nas..
Ponižnost je tako imenitna in važna, ker je posebna čednost, Gospodova, popolnost, ki si jo je ko človek k svojim večnim božjim popolnostim pridružil in pridobil. Lahko mu je bilo vstvarjati svetove, delati čudeže, trebalo je le ene Njegove besede, trenotnega čina njegove volje. Ali ponižnost ga je ko človeka stala truda, žertev, premagovanja. Sv. Pavel piše tako vzvišeno: »Ko je bil v obliki božji, ni imel za rop enak biti Bogu; ali sam sebe je izpraznil sprejemši obliko hlapca, v podobnosti ljudi postavši in po vidu najden ko človek. Ponižal k samega sebe, postavši pokoren noter do s mer ti in to smerti križa«, (Filip. 2, b—8). — Mislimo si Sinu Božjega v krilu nebeškega Očeta; obdaja ga slava in veličanstvo, zapoveduje zemlji in nebesom, čuti se Boga — naenkrat postane človek, ki leži v jaslicah kot majhino slabotno dete, ki ne more hoditi, ne stati, ne braniti se — oh koliko ponižanje božjega veličanstva! Ali nas Božji Sin more kaj učiti, kar bi bilo višje od Ponižnosti?
Ponižnost je torej tudi nam najpotrebniša čednost, če ho, čenio, da se združimo z Bogom in dosežemo večno življenje.
Hudi'- je zapeljal perva človeka z obljubo, da bosta kaker bogova. Vdala sta sp. Napuli ju je ločil od Boga in pehnil iz raja v dolino solz in nesreče. — Ponižnost pa pripelje človeka zopet h Bogu, obnovi in vterdi vez mej Stvarnikom iti stvarjo; ponižnost pripelje grešnika do milosti božje. Vsa znanost in učenost, vse druge lepe čednosti so prazne brez ponižnosti. »Mnogi mi poreko tisti dan: Gospod, gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali, in v tvojem imenu luidiče izganjali, in v tvojem imenu mnoga čuda delali? In tedaj jim bom rekel, da vas nisem nigdar poznal, pojdite od mene, ki delate hudo« (Mat. 7, 22— 23). Tako pravi Kristus sam. Torej tudi ljudje, ki so imeli take posebne dari od Boga, da so prerokovali, hudiče izganjali, čudeže delati, se vender ne bodo zveličali brez ponižnosti. Brez ponižnosti ni nobene čednosti.
To resnico je dobro poznal naš serafinski sveti o č e, in zato se ie učii in trudil v ponižnosti posnemati božjega Zveličarja, koliker je bilo v njegovih močeh. Pio Njegovem zgledu se je vsemu odpovedal. Izvolil si je skrajno vboštvo kot spremljevavko svojega življenja, ker je vedel, kolika nevarnost preti ponižnosti od bogastva in svetne časti. — Ko ga je oče zaradi njegove radodarnosti tožil pri škcifu asiškem, vernil je celo obleko svojemu očetu rekoč: »Beseduj sem imenoval Petra Bernardona svojega očeta, sedaj se vso pravico pravim: Oče naš, keteri si v nebesih!« —In vse zesmehovanje in zaničevanje zaradi tega je prestajal ne Ie z največjo noter-pežljivc stjo, ampak veselil se je, da je vsled tega enak postal svojemu Zveličarju. Tudi Frančišek je, kaker Zveličar, vzel na se hlapčevsko podobo; v stari, vbožni obleki je prosjačil neg-danji bogati tergovčev sin od hiše do hiše, da je nabral miloda-rov, ne toliko za se, kaker za hišo božjo in uboge, keterim jo hotel služiti. In kaker se je božji Sin, kot zadnji vseh ljudi, da, kaker največji grešnik ponižal do lesa sv. križa, — tako je imel sv. Frančišek samega sebe kot najnevrednišega, najgreš-nišega človeka. Nekoč ga vpraša jeden izmej sobratov: »Brat Frančišek, povej mi, kaj misliš o sebi?« Na to je odgovoril: »Zdi se mi, da sem pač največji izmej grešnikov!« A ta mu od-verne, da kaj takega z dobro vestjo ne more praviti, saj vidi vender mnogo večili grešnikov na svetu. Kako ga zavetne po-ponižni Frančišek? »Ke bi se ljubi Bog tem grešnikom: pri bližal s tolikim usmiljenjem in jih s toliko dobroto vabil k sebi,.
kaker mene, — oni bi se Mu gotovo bolj hvaležne skazali, ka-ker jaz«. — Da je res tako ponižno, mislil o samem sebi, o tem se je prepričal brat Leon, ki ga je nekoč pri molitvi skrivaj opazoval. Slišal je, kako je Frančišek vedno in vedno ponavljal besede: »O moj ljubljeni Gospod! Kedo si Ti, najslajši Bog, in kedo sem jaz, Tvoj vbogi červiček, zadnji Tvoj hlapec!« — Tolika je bila njegova ponižnost, da je ostal samo dijakon in si ni upal vstopiti v versto mašnikov, ker je mislil, da je za toliko Čast premalo čist. — Kratko rečeno' ni ga lehko najti svetnika, ki bi njegova ponižnost bila tako čista, naravna in terdno stoječa, tako podobna ponižnosti Jezusovi, kaker je bila ponižnost sv. Frančiška.
Ker se je v šoli Kristusovi tolikanj povzdignil, zato je pa čutil resničnost besed Kristusovih: »In bcid e t e našli mir svojimi duša m«. Uprav zaradi svoje popolne ponižnosti je našel sv. Frančišek že tukaj najslajši mir. Bil je kljub svojega uboštva in svoje nizkosti srečniši od kraljev in knezev, živečih sredi bleska, bogastva in razkošnosti. — Ta mir serca se nam kaže posebno v njegovem prijateljskem občevanja se vsemi stvarmi božjimi. Vse mu je bilo brat in sestra — od bornega červička pa do mogočnih nešteyilnih zvezd na nebu. In vse mu je bilo tudi v ljubezni vdano in se je dobro počutilo na njegovi strani. Ovčice so tekale za njim, lastavice so ga žver-goleč obletavale in spet molčale na njegov ukaz, ribice v vodi ga niso hotele zapustiti,-dokler jih ni blagoslovil se znamenjem sv. križa, še celo ropaželjni volk je vkrotil svojo naravo, ko ga je svetnik svaril zaradi njegove kervoločnosti. — Stari pi-savci nam v tej zadevi pripovedujejo prav ljubeznive dogodke, o keterih resničnosti dvojiti nimamo vzroka, prav razumljivi so nam, ako pomislimo na tisti mir, ki ga je ponižnost razlivala čez vse njegovo življenje. Ali se naj čudimo, da so čutile celo nespametne živali naklonjenost do njega in hodile za njim? Saj hrepeni vse, cela narava po miru, ki ga je svet zgubil po nabuhli in ošabnosti ljudi.
Ljubi bratje in sestre! Ako hočemo najti ta mir tudi mi, p o v e r n'i t i se moramo h ponižnosti. Cim bolj goreče se bomo v nji vadili, čim globlje jo zasadili v svoja serca tem več miru bomo našli. Ako bomo prav iz serca ponižni, bomo tudi resnični ljubljenci božji, ker Bog da ponižnim * vajo milost v najobilniši meri. In sami s seboj, v svojem sercu
bomo našli pravi red, in z nami vred ga bo imela vsa naša okolica, naši tovariši, naše tovarišice. — Ponižni se nikoli ne povzdiguje; on ve, kaj je on sam, in kaj je dolžan svojemu bližnjemu. In ker to ve, ne zahteva ničeser, kajr mu ne gre, in tudi drugim ne zaderžuje, kar jim po pravici pripada. Vsled tega se tudi z nikomer ne prepira, in se ne čuti nikoli vžaljenega in preziranega. — Dokler je pa še iskrica napuha v našem sercu, ne bo primanjkovalo prepira, svaje, nezadovoljstva in bojev. Vsak hip namreč po napuhu druge izzivamo, ali pa se nam dozdeva nasproti, da nas drugi premalo časte, da se premalo na nas ozirajo. — Kedor si hoče pridobiti stanoviten mir, naj hodi marljivo v šolo ponižnosti h svetemu Frančišku. Resnično, ljubi bratje in sestre, če hočemo biti otroci svetega Frančiška, maramo v šolo ponižnosti. Zapomnite si besede sv. Avguština; »Pervo, da prideš do verha kerščanske čednosti, je ponižnost,. — drugo ponižnost, — in tretje spet ponižnost; in če me .nadalje poprašuješ, nevem ti drugega, kaker ponižnost«. — Čim višje se hočeš povspeti do Boga, tem globljo podlago si moraš položiti s ponižnostjo. Ona je korenina in podlaga vseh čednosti, po njej se poskušajo in hranijo. Brez ponižnosti ni svetosti, ker brez nje ni mogoča ljubezen Božja. — Kjer ni ponižnosti, ondi ni molitve. Brez ponižnosti ni krotkosti in skromnosti, ni ljubezni do bližnjega, najmanj pa ljubezni do sovražnikov. Brez ponižnosti ni spoznanja svojih grehov, brez nje jih ne moreš objokovati, niti se poboljšati. Z iedno besedo: brež nje ni čed-uostnega življenja, ni popolnosti! — Prosim vas, ljubi bratje in sestre, zapomnite si to. O, večkrat poglejte na sv. očeta Frančiška, ki vam kliče: Učite se od mene! Učite se od mene ponižnosti. In ko boste v njej goreče napredovali, potem prestopite v drugi oddelek te šole, v šolo terpljenja.
II.
Zraven ponižnosti občudujemo pri božjem Zveličarju posebno njegovo 1 j u b z e n do k r i ža in terpljenja. Ako smo se čudili, da se je On, Gospod vseh Gospodov, ponižal do hlapčevske podobe človeka^ kaj naj rečemo k temu, da je prevzel On, ki je večno srečni Bog, toliko terpljenja, toliko britkosti zemlje! In vender je to storil naš Gospod in Zveličar; prenašal je 33 let vse težave bornega človeka in se dal siednjič pribiti na križ, in ondi je vmerl za nas v britkosti in zaničevanju-
Vse njegovo življenje je bilo križev pot; zategadelj spodbuja svoje učence, naj se ne branijo križa, naj ga nosijo za Njim. »Vzemite moj jarem na se!« (Mat. 11, 29). In te besede so polne svete resnobe, pravi namreč tudi: »Kedor ne zadene svojega križa na svoje rame, ni mene vreden«. (Mat 10, 38).
Te besede Zveličarje ve je sv. Frančišek d o b r O u m e 1. V svetem premišljevanju je čutil, da tudi njemu velja klic Kristusov: »Kedlcir hoče za menoj priti, naj zataji samega sebe, zadene svoj križ in hodi za menoj«. (Mat. 16, 24, Luk. 9, 23). In od tega trenutka je Frančišek hrepenel le po terpljenju. Radovoljno je prenašal zasmehovanje svojih nekdanjih prijateljev in najbližjih sorodnikov; z veseljem je^erpel pomanjkanje in vboštvo, mnogotere bolezni, ki so ga nadlegovale, in i)o verhu je mertvil svoje telo, kjerkoli je mogel. Gola, terda zemlja mu je služila navadno za postelj in miza, ostra halja je bila tudi v najhujši zimi njegovo oblačilo. Spal je navadno sede in pri tem naslonil trudno glavo na kos lesa ali terd kamen, Svojim jedem je primeševal vode ali celo pepela. Vsako leto je imelo zanj osem postnih časov. Pa vse to mu še m bilo zadosti. Njegovo serce je kopernelo po najvišjem, najple-menitišem terpljenju — želelo si je marterniškoi smert za Kristusa. To hrepenenje ga je priganjalo, da je šel v Egipet in ondi oznanjeval sveti evangelij nevernim mohamedancem. Brez strahu je šel v njihov tabor in ko so ga pripeljali pred suljtana, mu je pridigoval s tolikim ognjem, s toliko vnemo o trojedinem Begu in Jezusu Kristusu, da so se mu čudili celo neverniki in njih poglavar. Ni se mu spolnila želja, da bi dosegel marterniško krono, nasproti, neverniki so ga obsipavali s častjo in slavo. Zato se odpravi Frančišek v Sveto Deželo in upa, da se mu morda ondi izpolni sladka nada, vmreti za Kristusa. Ali Bog je drugači sklenil.
Božji Zveličar mu je povernil njegovo veliko ljubezen do križa s tem, da ga je deležnega storil svojega lastnega terpljenja, vtisnil mu j e s v o j e s v e t e r a n e. — Na meji toskanke dežele stoji gora Aljverna, ki jo je Frančišku daroval slavni grof Orland Kjuški. Gora je zaraščena in divja, in zaradi svoje samotnosti jako primerna za mellitev in premišljevanje. I likaj so si postavili bratje nekoliko koč, in Frančišek sam se ie najraje zatekal v samotno tišino te gore. Tako je prišel gori tudi leta 1224 z nekoliko brati opravljat 40danski post na čast
ai hangelja Mihaela. Poln goreče ljubezni je premišljeval križanega Zveličarja. Kar vidi pred seboj prikazen serafina, pribitega na križ. Nad njegovoi glavo ste se dvigale dve blesteči peruti, dve ste bile razpete k letanju, dve pa ste pokrivale telo do nog. Nepopisljiv čut radosti in žalosti ob enem se polasti sv. Frančiška, ko gleda nebeško prikazen. On vidi, kako prihajajo blesteči žarki iz Jezusovih ran na njegovo stran, njegove roke in noge. In v tem hipu je prejel rane Jezusove na svojem telesu in bil je v resnici v ljubezni z Jezusom križan. Ne pici marterni-štvu telesa, ampak po ognjeni ljubezni serca je postal enak križanemu Zveličarju. Ta1 dogodba prejetja ran Gospodovih na gori Aijverni, je verhunec v življenju sv. Frančiška. S temi pre-častitljivimi znamenji ga je Kristus tako povzdignil in sebi e-nakega storil, kaker ni bil prej nigdar noben človek povzdignjen in zenačen ž Njim, ob enem je tudi tako rekoč podpisal in zapečatil vodila treh udiov, ki jih je vstanovil sveti oče.
Ljubi bratje in sestre! Zakaj neki je sv. oče Frančišek tolikanj hrepenel po križu? Ker je v polni meri uinel Gospodove besede: »Moj jarem je sladak in moje breme je lehko, (Mat. 11, 30), in ker je okušal tolažbo, ki izvira izi križev i n t e r p 1 j e nj a. — Sredi britkosti in žalosti je bila njegova duša nasičena nebeške tolažbe, ki ja Gospod pošilja le tistim, ki mu sledijo na potu sv. križa. Oj. ta pot ni dolgočasna in žalostna, kaker meni svet, ampak bogata sladkosti in serčne radosti, kaker jo iščemo drugod zastonj. Ali dvojite o tem? Tedaj vam rečem, da še niste hodili po poti sv. križa. Mogoče, da je že katerega izmej vas težil križ, da je okusil terplienje, — ali če vsled tega nisi občutil tolažbe in notranje, sreče, tedaj ga nisi nosil za Zveličarjem, reči hočem: Tedaj si bil le prisiljen marternik, ne pa radovoljen in poterpežljiv učenec Kristusov. — Poskusite vsaj enkrat zadeti križ na rame iz ljubezni do Jezusa, z ozirom na njega. Združite se tesno ž njim, in pri vsem svojem terpljenju mislite prav živo na njegove britkosti — in našli in okusili boste tolažbo sv. križa, sladkost — terpeti v Gospodu. Minila vas bode vsa nepoterpežljivost, nehali boste zdihovati in vpirati se križu, — se svetniki boste vskliknili: »O Gospod, daj mi terpeti, naj postanem deležen Tvojega križa, Tvojih britkosti!«
O križu velja to, kar o našem oblačilu. Ke bi ga morali nosili zavitega ves dan na svojem herbtu. bi nam bila
•'eznosno breme; a sedaj se nam zdi leliko in prijetno, ker se ž njim pokrijemo, da nas varuje mraza in vremenskih nezgod. *— Enako primerja sv. Ambrozij jarem Gospodov s pernato obleko ptičev, ki se ž nje pomočjo dvigajo v zrak. Vzemi jim jo, in teža telesa jih priderži na zemlji. — Tako dviguje tudi nas jarem Gospodov na kvišku, da ga komaj čutimo ali skoro ne čutimo njegove teže. Seveda, če le prisiljeni in z zoprnostjo sprejmemo breme Gospodovo, tedaj nas bo težilo; ako se pa takorekoč ž njim odenenjo 'ali oblečemo, t. j. če ga Prejmemo kott prostovoljno žertev, tedaj nam ne bo le lehko, ampak polno sladkosti. — Torej pogumno naprej, ljubi bratje •n sestre! Objemimo radovoljno križ, ki je naš delež na zemlji.
Tukaj na bornem svetu vlada vsepovsod le terpljenje in križ. Kamerkoli se ozremo, povsodi ga sreča ndše oko, znak je in pečat vsega stvarstva. Povsodi vodijo pota in ceste po' deželi semtertja in delajo križe. Riba v vodi razprostre svoje plavuti v znamenju križa. Ptica pod nebom leti in razgerne svoje peruti v podobi križa. Ladja se giblje po sinjem morju, glej jo, z belimi jadri dela podobo križa. Glej delavca, ki koplje zemljo, ratarja, ki s plugom obrača ledino; lopata in plug, ali te ne spominjata na križ? In če ti, človek, stegneš svoje roke, ti sam si živ križ. — Kaj neki ti pra-vij-oi ti križi, ki jih najdeš povsod? Kaj drugega kaker, da si Poklican križ nositi? Kaj pomeni lastna tvoja podoba križeva drugega, kaker: »Glej, o človek, vstvarjen si za križ.« Objemi ga, ogerni se ž njim, kaker z obleko, in breme ti bo lehko, in iarem ti bode sladak.
Vstopimo torej, dragi bratje in sestre, všolosv. križa. Zveličarja našega, in deležni bomo njegove tolažbe, njegovega ttnru. Vstopimo v šolo ponižnosti, da bomo našli pokoj in mir strca. To moramo storiti, če hočemo biti p r a v i otroci na-Š e g a sv. očeta Frančiška. Njega smo si izvolili za voditelja in patrona, in dobro smo storili, da smo pristopili njegovi sveti družini. Skerbimo le za to, da nas bo oživljal tudi niegov duh, t. j. duh ponižnosti in ljubezni do križa, duh, ki ga oajdemo tako redkokedaj mej svetom. Namesto ponižnosti se ^Piri mej posvetnjaki napuh, na mestu za križem, hodijio za r a z k o š n i m vživanjem. Eden se povzdiguje čez dru-goga, vsak hoče biti več, in nadkriljevati bližnjega. Vse dirja 'e za vžitkom in dobičkom, za bogastvom in veselicami, kaker
bi to bil. edini namen življenja. To je rak-rana, za ketero boleha vse sedanje človeštvo, to je prepad, po keterim dirja sedanja družba v svojo časno in večno nesreče. — Z a n j e j e le j e d n o zdravilo, nas dobri zgled. Potrudimo se, živeti v duhu in po zgledu našega sv. očeta Frančiška, dajajmo svetu zgled ponižnosti in zatajevanja. Tako je sv. Frančišek delal, — in spreobernil je po zgledu udov svojega trojnega reda tedanji svet, ter ga pripeljal na boljšo pot. Tako, in le tako tudi mi lehko vplivamo na, današnji sve.t in ga pripeljemo H Bogu.
Oj ljubi bratje in sestre! Kolika stori lehko vsaki izmej vas za poboljšamje sedanjih žalostnih razmer! Le vstrajno obiskujte šolo, v keteri se je naš sv. oče Frančišek toliko čudovitega naučil. Iščite neprestano njegovega duha, duha ponižnosti in zatajevanja, in ne le svetla luč svojih verstnikov boste postali, radovali se boste zato z našim sv. očetom Frančiškom vekomaj pri božjem Zveličarju v nebesih. Amen.
Priročna knjiga sv. /Leonarda Porto-
mavriškega.
(Dalje).
13. Pogosto prejemanje svetih zakramentov je za pobožno dušo to, kar je voda za vert. Ako prenehaš zalivati vert, bodo zelišča zvenela in se posušila; ravno tako bo pobožna duša. ako preneha pogosto prejemati zakramenta pokore in sv. obhajila, izgubila vse čednosti. Rekel boš pa, dasiravno verni pogosto prejemajo ta sveta zakramenta, vender ne vidim, da bi si pridobivali čednosti. Zadel si me pač na najbolj občutljivo mesto, in zato ti ne morem drugači odgovoriti kaker se vzdihom. Ali hočeš reči, da sta pomanjkljiva ta dva sveta zakramenta, ko vemo, da more ena sama dobra spoved in obhajilo posvetiti dušo? Ne! temuč pogrešek je v tem, ki ju mlačno in nemarno prejema. Ako je pa taka, poterpi, da ti na kratko razložim način, kako treba prejemati ta zakramenta in kako i'J moraš pogosto prejemati. Naj lepši, kratek in jedernat način
spoved vedno dobro opraviti je ta, po ketereni se je ravnal po božen redovnik reda svetega Dominika. Keder je bil blizu smer-ti, so ga opomnili, da naj se pripravi na svete zakramente, za vmiiajoče. Ves vesel jim odgovori: »2e pet in trideset let se spovedujem vsako jutro, in opravljam sveto mašo tako, kaker bi moral tisti dan vmreti; in zato ne čutim nobene težave«. Ke bi pred vsako spovedjo mislili, ta spoved je leliko zadnja, o kako natanko in marljivo bi se spovedovali! Znano ti je že, kako se je sveta Terezija za to zavzemala in kako priporoča -vala pridigarjem in spovednikom, da naj o tem pogosto govo-'ijot. Bog ji je namreč razodel, da se veliko duš pogubi zato, ker se ne znajo dobro spovedati; zato pazi na sledeče nauke, bo se boš obvaroval tolike nesreče.
M. Iz treh virov prihajajo vsi pogreški, ki jih delajo ljudje Uri spovedi, ker premalo pazijo na izpraševanje vesti, na pravo obžalovanje (kesanje) in na terdni sklep. Koliko redovnic gre k spovedi z glavo polno reči, ki so jih slišale pri govorni mreži ali kje drugje! In pokleknejo k spovednici, pojo eno in isto pesem brez obene priprave, ter se spovedujejo le, ker je tako predpisano. Ali mi ne priterdiš, da je tako brez zbranosti opravljena spoved pred Bogom leliko zelo pomanjkljiva? V prihodnje torej več previdnosti! In ako me vprašaš, po keteri knjigi bi si svojioi vest dobro izpraševal, ti povem naj boljšo in druge ne rabi, da se ti ne zgodi kaker tisti redovnici, ki si je izposodila Poko knjigo, da bi si dobro izprašala vest, pa si je vse, tudi Pajveče grehe, ki jih je našla natisnjene v knjigi, prepisala in je Prav tako lehkomišJjeno spovedniku povedala. Spovednik se ie zavzel ter jo je vprašal, ali je res storila vse te grehe. Ona ie odgovorila: »O ne, Bog me varuj, povedala sem jih, ker stm jih našla v knjigi v spraševanju vesti«. - Glej, da ne boš bral takih knjig. Rabi samo tisto knjigo, ketero ti jaz priporočam, in ta knjiga je tvoja vest, ki jo je perst božji napisal v tvoje serce. Tvoja vest te bo opomnila, kederkoli boš storil ali velik ali majhin greh. Spoveduj se torej tega. kar je zapisano v tvoji vesti in varen-boiš. In ako imaš samo majhine grehe, bar je navadno pri redovnih osebah, ne vbijaj si glave, da bi •sbal malenkostno bližnje okoliščine, ker to ni za nič druzega, baker da trudiš spovednika. Glede spraševanja vesti torej ne bodi prematančen, temuč pazi zlasti na popolno kesanje.
15.	Ni dovolj, da najde lovec zver, ako je pa ne vbije; ravno tako ni dovolj se spraševanjem vesti najti grehe, ako jih po-
tem ne pokončam© z obžalovanjem. Nočem rubiti časa in te na dolgo poučevati, da je dvojno* obžalovanje ali kesanje, popolno in nepopolno. Pervo kesanje imamo, keder nam je greh zoper n, ker smo ž njim razžalili Boga, največo dobroto; drugo, nepopolno, kesanje imamo, keder sovražimo greh, ker smo ž njim za svojo dušo izgubili nebesa in pekel zaslužili. S tem razlaganjem ne bom gubil časa, ker v tem lehko sam še druge podučiš, vender pravim, da ne malo redovnih oseb zanemarja svoje zveličanje, ker se spovedujejo, ne da bi prej obudile pravo kesanje. Njihova edina skerb je, kaj in kako naj spovedniku povedo, in a ko tudi obude kesanje, ga ne iz pravih nagibov. Ce se terkajo na persa in izgovore kak vzdihljaj, mislijo, da so že dovolj storile. Ali vedi, da ne obudiš kesanja, ako ne rečeš iz serca in se sercem: »O moj ljubi Jezus, kako mi je žal, da sem te ražalil, tebe, največo dobroto. Se svojimi grehi sem zaslužil sto peklov, ali stokrat hočem prej vmreti kaker te razžaliti.« Ako tako ali na drugi podoben način ne obudiš popolnega ali nepopolnega kesanja iz pravih nagibov, da si ražalil največo dobroto, ali da si pekel zaslužil in nebesa izgubil, dobro vedi, da ti tvoji grehi niso odpuščeni. Prav gotovo je namreč, da do zdaj Bog ni odpustil nikomer, kedor, ni svojih grehov obžalo--val, in tudi ne bo nigdar odpustil brez obžalovanja. Vedeti je, da spoved ni delo, ketero opraviš samo z jezikom. Zlati ključ, s keterim si moreš odpreti sveti raj, je pravo obžalovanje, in da ga boš mogel pred spovedjo dobro obuditi, navadi se ga pogosto1 obujati. Rekel mi boš, dia nisi tako terdnega zdravja, da bi mogel pokoro delati; ali povedi mi, ali imaš serce? Ako imaš serce, se ne moreš izgovarjati; je li ketera pokora lepša kaker ta, pogostoma obujati kesanje?
Neko duhovno osebe, (pač spovedanko svetega Leonarda Portomavriškega) je Bog tako genil, da je spoznala velikost svojih grehov. Več ko tisočkrat na dan je obudila kesanje in vsakikrat je s perstom naredila križ na svoje serce, tako da sv ji je naposled tu obleka pretergala. Vsaki dan in vsako noč o-budi to lepo dejanje, kesanje. O kako prijetno je Bogu skesano serce! Ne ravnaj se pa po tistih, ki mislijo, da nimajo pravega kesanja, ako ni njihovo serce omehčano, ako ne vzdihujejo, in ne jočejo in se za to vznemirjajo. Ne, ne bodi takega ženskega serca. Pravo kesanje je v volji; zadosti je, da ga imaš, ni pa potrebno, da ga čutiš. Hočem reči, da zadostuje, akioi sovra-
žiš greli iz naštetih nagibov; in ke bi bilo treba zopet storiti greh, ne bi ga več storil za nobeno reč na svetu.
16.	Kesanje mora biti dalje, delavno, to je, združeno mora biti s terdnim sklepom nigdar več ne storiti teh grehov, keterih se spoveduješ. V tem grešijo tiste nesrečne duše, ki se ne o-gibljejo bližnje grešne priložnosti. Ne morem verjeti, da bi bila redovnica take nespametna, da bi živela v tako žalostnem sta nu, pač pa verjamem, da je ketera v teh zanjkah, ker jih ne Pozna. Da ji moreš to razjasniti, ke'bi keterikrat s tako osebo govoril, vedi, da je bližnja grešna priložnost tista, v keteri do-tična oseba skoraj vselej smertno greši. Ta grešna priložnost je lehko v samostanu in mej svetom, na primer, redovnica ima v samostanu prijateljico, s ketero občuje desetkrat na mesec, sedem ali osemkrat se smeitno pregreši z godernjanjem, žaljenjem predstojnice ali v drugih velikih rečeh. Ta redovnica je dolžna storiti ne samo terden sklep, da ne bo več godernjala, temuč tudi, da ne bo več prijazno in zaupljivo občevala s pri-iatelico. Enako, ako jo desetkrat v. mesecu obišče svetna o-seba in ji pripoveduje razne posvetne novice, zaradi keterih se v nji pogosto vzbuja sovraštvo do njenih sovražnikov in sicer tako, da to sovraštvo postane smertni greh, ne zadostuje, ako sklene ne več sovražiti bližnjega, temuč se mora tudi ogibati te osebe. Kar sem rekel o godernjanju in sovraštvu, velja za vsaki drugi greh. Ako se taka redovnica spoveduje, ne da bi opustila bližnje grešne priložnosti, je njena spoved obliž (fla--ter), ki jo vmaže, ozdravi pia ne; reci ji, da ke bi tudi stokrat Prejela sveto odvezo od spovednikove roke, je odvezana pred ljudmi, pred Bogom pa ne. Izkaži ji to delo ljubezni do bližnjega; jaz bom pa odkril še druge pogreške, ketere delajo re-do.vne osebe pri spovedi.
17.	Bližnje grešne priložnosti so redke pri redovnicah; lag-lje se pa zgodi, da vboga nuna nesrečno pade v velik greh ali tudi v majhin, keterega ima po napačni vesti za velik. In glej, kaker s ključavnico ima zaperte ustnice in ne more jih odpreti; tako jo je sram, da bi rajši vmerla, kaker pa greh razodela. Preresnično je, kar se pripoveduje, da je hudoba neg-daj bil videti pri spovednici, in ko neki svet mož vpraša, kaj tukaj dela, mu je odgovoril: »Tu opravljam delo pravice, vkra-deno blago vračam. Ti spovedanki sem vkradel sramožljivost, da je grešila; zdaj sem jo pa vernil. da bo greh zamolčala«. Ne-
srečna oseba, ki gre k spovedi z namenom, da grehe zamolči,, ima hudiča obešenega na svojo obleko, da ji porine greh v duš-nik, kaker hitro ji pride na jezik. »Pa spovednik me bo ozmerjal«. Povej mi, ke bi bil ti spovednik, bi li kričal na tega, ki bi ti zaupal svojo dušo? Rekel boš, da ne bi kričal; zakaj tedaj nasprotno misliš o božjih služabnikih, ki morajo po svoji službi vsmiljeni biti? »Ali se bo nad menoj pohujšal«. Čudim se ti; nasprotno, koliker bolj mu boš razodel krivnosti svojega serca, toliko bolj te bo čislal. — »Počakam ne navadnega spovednika«. Ali si izgubil pamet? Hočeš tedaj delati božje rope in živeti v veliki nevarnosti? Ke bi te tresla huda merzlica in bi te kedo nagovarjal, da pokliči zdravnika, ali bi mu rekel: »Poklical ga bom čez dva meseca?« — »Nimam poguma in tudi ne vem, kako bi«. Stori vsaj tako; pojdi k spovedniku in reci mu: »Oče, potrebujem vaše pomoči; potem pa se izroči njegovi previdnosti. Tako se bo namreč zgodilo s tvojo sramož-ljivostjo kaker se suknom; ako na robu iztergavati niti začneš, boš lehko raztergal vso obleko. Drugači ne moreš reči, da si se spovedal in opral svojo dušo v Kervi Jezusa Kristusa, te-muč moraš reči, da si svojo dušo vmazal. Vmij svoj obraz s černilom, potem pa reci, ako moreš, da si vrnit. O, saj moraš reči, da si se vmazal. — »Duhovni oče, ako hočete, Vam povem, da je moj greh v mislih«. Prav si storil, da si mi to razodel, ker ti bom morebiti iz glave izbil mnogo pomislekov. Ti misliš, da je vsaka slaba misel, ki ti pride v glavo, greh. To je napačno; tudi največim svetnikom so prihajale slabe misli. Vedi tedaj, da se ne pregrešiš, ako tvoja volja vanje ne privoli. To pa se more zgoditi na dva načina. Pervi je, ako človek želi storiti, kar mu je prišlo hudega na misel, na primer: Neka o-seba te je ražalila; zbudi se ti misel, da bi jo sovražil in hrepeniš ji storiti veliko zlo), to imenujemo greh želje. Drugi način pa je, keder volja ne želi storiti hudega, n. pr.: Neka redovnica te je ražalila, ti ji ne želiš storiti hudega, prav pa ti je njena bolezen, ali hudo, ki ji je storil kedo drugi; to imenujemo greh dopadajenja. Tako presojaj vsako drugo misel in bodi zagotovljen, da je misel brez vsakega greha, tudi če ti desetkrat na dan v glavo pride, samo da tvoja volja nima dopadajenja nad njo in se ne mudiš v nji ter je nočeš; kratko, ako popolnoma ne privoliš v željo ali v dopadajenje, nigdar ni smertnega greha; še manj pa, ako ti ne dopade, takrat bodi zagotovljen, da ni no-
benega greha. — »Kako pa naj preganjam take misli?« Ali nisi še nikdar slišal, da klin s klinom izbiješ. Tako zapodi se svetimi mislimi grešne misli; neketere misli ne užgejo, osmodijo ha le; s takimi mislimi ravnaj tako kaker z iskro, ki pade na tvojo obleko, ko pri ognju sediš. Kaj storiš ž njo? Hitro jo otreseš, tako delaj z grešnimi in nečistimi mislimi. Delaj pa to Pokojno in mirno, ne da b'i si glavo vbijal, ako nočeš, da bi se ti smejal hudi duh. In smejal se ti bo, in se trudil še več takih misli vzbujati v tvoji glavi, ako bo'videl, da si nemiren brez vzroka. To je vzrok, da sem te podučil, da bodi boječ, ne pa zmešane vesti (škrupulozen)	(Dalje'prih.)
Papeško pismo,
važno za voditelje in ude tretjega reda sv. Frančiška.
F. S. Z.
(Dalje).
2.	O vreditvi ali organizaciji tretjega reda.
V drugem odstavku pervega dela pisma povdarja sv. oče, naj bo tretji red lepo vrejena enotna celota, ali z drugimi besedami; tretji red mora biti organiziran.
O organizaciji tretjega reda se je v zadnjih letih mnogo govorilo in pisalo in tudi marsikaj že storilo. Mnogi voditelji so dosti dobrega vpeljali, neketeri pa tudi niso vselej pravega zadeli, še celo zašli so od cilja tretjega reda »hoteč na videz kaj zaslužnišega storiti za človeško družbo«. Izmej udov so mnogi bili za organizacijo, drugi pa tudi proti nji. Pervi so več-krat hoteli imeti preveč novega in modernega, drugi so želeli, naj bi bilo vse »po starem«. Pismo Pija X. je ravno prav prišlo, saj smo bili vsi tako potrebni zanesljivega vodnika na potu Oganizaciie tretjega reda. Oglasil se je mož, ki je tretji red dobro poznal, ki ga je preserčno ljubil, da, dolgo sam vodil, bil njegov ud celih štiriintrideset let, oglasil se je ko najvišji poglavar sv. cerkve in tretjega reda z. odločivno besedo, veljavno m obvezno za ves katoliški svet. Določil je pa, da je organiza-
cija za tretji red nekaj bistvenega in zato za njegov obstanek neobhodno potrebnega. Tretjeredniki naj bodo »po zvezi duhov« — »kakor eno telo«. (Notranja in zunanja organizacija). Nadalje gcvcri o »zedinjenih močeh«, o potrebi, »da se vsi dobri združijo, in posebno« tretjeredniki. Na koncu tega odstavka še enkrat povdarja: »Torej to zvezo moči vnovič pripozna-vamo...« Ne gre torej dvojki, da sv. oče hoče in veleva, naj bo tretji red organiziran. Da se pa ne bi pri organizaciji tretjega reda vpeljavailo kaj temu redu nevarnega in škodljivega, zato določuje sv. oče temeljna načela organizacije. Ta so:
1.	'Tretji red mora biti celota in sicer skupna celota vseh tretjerednikov in celota posameznih skupščin. Organizirani naj bodo udje v svojih skupščinah mej sabo, organizirane naj bodo skupščine enega okrožja ali dežele ali prcvincije in skupščine celega sveta. Vsi naj bodo združeni kaker udje enega telesa. Ta edinost naj bo na zunaj in znotraj tedna in lepo vrejena. — V taki organizaciji more tretji red doseči svoj veliki pomen in izverševati svojo nalogo na socijalnem polju. V organiziranem tretjem redu je izredna moč preiti nasprotnikom sv. cerkve, posebno proti framasonstvu in socijalni demokraciji. Zato pa mora organizacija tretjega reda izključevati vsako narodnostno in družabno sovraštvo, odstranjevati vse mejsebojne prepire narodov in stranek. Krivičnih in prenapetih narodnih, družabnih in krajevnih zahtev tretji red ne more pcdpiraiti; naj višje načelo mu je ljubezen. Zato pa zahteva vodilo, da morajo biti tisti, ki hočejo biti sprejeti, miroljubnega serca.
2.	Podlaga organizacije mora biti vodilo. Organizacija naj se ogiba vsega, kar se ne vjerna z natoro tretjega reda. Ne gre torej vpeljavati novih vreditev, ki bi bile bistvu tretjega reda nasprotne ali se ne bi vjemale z vodilom. Smemo se pa pri izpeljavi organizacije posluževati novih (modernih) pomočkov in se ozirati na časovne razmere, saj se brez tega vspešna* organizacija sploh ne da izpeljati. Paziti je treba, da se ne bodo keršile pravice voditeljev in vizitatorjev, ki naj »razmere mej tovarištvi sami vravnavajo«, pa tudi ne pravice skupščin, ki so samostojne in druga od druge neodvisne.
3.	Bistvena pri organizaciji je bratovska ljubezen m edinost. Cela organizacija mora to mejsebojno edinost pospeševati podpirati, vresničevati. Ta edinost naj bo notranja in zunanja. Notranja veže serca vseh, zunanja druži moči.
Notranja edinost bratov in sester naj se razodeva v pravi mejsebojni ljubezni, kaker se je razodevala pri pervih kristjanih, o keterili govori sv. pismo, »da so bili enega serca in j“nega duha«, in drugi, ki so jih videli, so rekli o njih: »glejte, kako se mej sebo ljubijo.« Serafinska ljubezen sv. očeta Franca mora napolnjevati serca vseh udov tretjega reda. Brez Prave ljubezni ni edinosti in bi bila vsa druga organizacija brez sadu, ker ne bi dosegla tega svojega pervega, naj bist -Venišega in najvišjega namena. Na ta namen organizacije se je heba pred vsem ozirati.
Zunanja organizacija obstoji v združenju ali »zvezi moči«, se se skupnimi močmi in združeno delavnostjo laglje dosego redovni cilji. To združenje vseh tretjerednih moči in vse delavnosti udov v posameznih skupščinah, kaker tudi v ce-
redu sv. oče odobrava:
»To zvezo moči vnovič pripoznaivamo...« Sv. oče tudi naganja, zakaj hciče, da naj bodo tretjeredniki organizirani. On P'še; »Skušnja uči, da zedinjene moči več premorejo ko posamezne«.
Naitorno je, da se enakomisleči združijo, da se združenimi močmi bolj gotovo in bolj hitro in v popolniši meri dosežejo v$em enake in skupne namene. Nasprotniki sv. cerkve se tudi družijo v svoje hudobne namene. Polni samoljubja vender sbupno delajo v strogi organizaciji, da bi bolj lehko izpeljali Sv°je brezverske, nepoštene, za vso človeško družbo škodne in pogubonosne iiačerte. Zato je pa tudi potrebno in zelo-P°trebno, »da se tudi vsi dobri združijo in posebno tisti, ki imajo 0 vstanovi asiškega očaka tako sami kerščansko misliti in ?§ledno živeti, kaker tudi kerščansko vero in življenje mej 'iudstvom gojiti in varovati«. Sv. oče tu resno povdarja: »po-s e b n o« tretjeredniki naj bodo dobro organizirani, tako dobro-m vzorno, da bodo drugim zgled prave kerščanske organi-Zavije..
Po teh načelih naj se torej organizacija tretjega reda izpije. V mejah teh določil in sv. vodila se bomo obvarovali, 2ni)oit, pred keterimi svari sv. oče.
Tako je Pij X. na kratko v glavnih potezah začertal pod-b)go tretjeredne organizacije. V podrobnosti se ni spuščal, te Prepusti modrosti voditeljev. Da bi pa ne zašli, zato veli redovnikom pervega reda krepko in odločno: »naj ne pozabijo,
da imajo biti vneti bratovske ljubezni, ki ima tolika biti, da se bo tudi na tretji red razširjevala«. S tem hoče, naj bodo vodi' tclji tretjega reda in vsi redovniki treh družin pervega reda mej sabo edini. Brez prave mejsebojne ljubezni ne bi bil' zmožni tretji red vspešno voditi. Mejsebcjna bratovska lj"‘ bežen bo vsem koristila in nikomer ne škodovala.
Naj pristavimo tu neketere opazke glede organizacije tretjega reda, ki jih sv. oče v svojem pismu ne omenja, ker iz povedanega že natorno sledijo.
Organizacija mora biti taka, da ne ovira tretjerednikov v izpolnjevanju dolžnosti. Tudi ne sme tergati postavnih družinskih vezi in družabnih razmer, še celo varovati in vterjevati jih mora, zakaj tretji red je za ljudi živeče mej svetom in )e za vse stanove. Torej je tretji red dolžan ljudi posvečevati v njihovem stanu in poklicu, v razmeran, v ketere jih je postavi!" božja previdnost v družini, občini, cerkvi in deržavi.
Organizacija ne sme biti tretjemu redu zadnji cilj in najvišji namen, ampak le pcmoček v dosego namena, da bodo vsi eno »po zvezi duhov... kaker eno telo«. Ravno organizacij'1 ima delati na to, da se udje tretjega reda še bolj tesno oklenejo svoje družine, stanu in poklica. Tretji red se ne organizira zato in ni zato vstanovljen, da bi postavo razvezoval ali razdiral, temuč za to, da jo dopolni v mejah razmer in stanu posameznih udov.
Čeravno pa zahteva natora in namen tretjega reda, da so in morajo biti tretjeredniki organizirani, živijo vender tu tam neketeri tretjeredniki, ki niso v organizaciji. To so tako-imenovani zasebni ali privatni tretjeredniki v onih krajih, kjer nimajo skupščine in voditelja. O teh velja sledeče:
1.	Kedor je v tretji red postavno in veljavno sprejet in ie naredil obljube in izpolnjuje tretjeredue dolžnosti, je ud tretjega reda in vživa dobrote tretjega reda.
2.	Vsaki ud pa mora biti pridružen kaki postavno vpeljan' skupščini, ker drugače ne spada k redu. Zato mora biti vpisan v zapisnik te ali one skupščine, ki ga je sprejela mej ude in Je dolžan pokoren biti voditelju dotične skupščine. Redovna oseba brez predstojnika sploh ni redovna oseba.
3.	Zasebni tretjeredniki živeči v krajih, kjer ni vpeljan tretji red, naj bodo v zvezi z voditeljem in skupščino s tem, da se od časa do časa oglasijo osebno ali pismeno; imajo naj naro-
f*11 tretjeredni časopis, ki jim vsaj nekoliko uamcešča mesečne ^node. Voditelji naj pa po mogočnosti tudi zanje skerbijoi*)
4.	V neketerih krajih so se organizirali tudi duhovniki, ki *° v tretjem redu. Pri nas take organizacije še ni. Ali ne bi bilo °broi, da bi se tudi naši duhovniki ko tretjeredniki malo bolj bližali in združili? Na dekanijskih konferencah bi se morebiti 'tegniia ta misel prerešetati in sklepi sporočiti vodstvu tretjega lfcda v Ljubljani.	(Dalje prih.)
Nova Sfiffa na Dolenjskem
P. K. L.
4.	Kraj milosti.
(Dalje.)
Razen teh dogodeb, ki jili hrani ustno izročilo, in se iz njih da Posneti, kako Marija deli milosti svojim častivcem, ali jih pa ^vrednim odreka, je nekaj zaobljubljenih ali votivnih podob, nas enako prepričujejo, da je Nova Štifta kraj milosti. Žal da so te podobe, deloma radi starosti, deloma, ker se je za nje pl‘eslabo skerbelo, zelo poškodovane; na neketerih je komaj 'azločiti, kaj kažejo. Na eni teh podob je naslikana naša cerkev, *° gre proti nji ljudska procesija z banderi. Letne številke ni, Dač Pa opomba »ex voto« t. j. po obljubi. Druga ima zaznamovano 1. 1715 jn opcmbo »ex voto« in nam kaže na konju sedela duhovnika, ki s konjem vred stermoglavi v derečo reko. V 0zadju je videti več precej velikih poslopji, v višini pa podobo katere Božje.
Tretja obljubna podoba predstavlja duhovnika klečečega pred Marijo in ima sledeči napis v nemškem jeziku:
*) Neka tretjerednica, ki služi cjelj časa v tujem mestu 'n nima priložnosti 11 v kaki zvezi s tretjeredno skupščino v bližini, sporoča vsako leto pismeno 0 svojem bivan u, priloži majhin dar za blagajno tretjega reda, naročeno ima »Cvetje- in ostane na'ta način v živi zvezi sč svojo skupščino, Posnemajte jo l>di drugi tretjeredniki živeči na tujem, domači se pa vsak svoje skupščine še 0|1 tesno oklenite in delajte po svojih močeh za njen blager.
Maria du allerheilgste Jungfravv rein Durch dein Virpit von grosen Sclunerzen
bin erledigt fein
Mit vvelichen bin gebest schwerlich beladen.
Pich sol man mit groser Elir begaben.
Dir sei Lob ebige Glorij und Ehr	:
Deinem sclion zu unser lezter Zeit uns Verehr.
Mattliias Parenta Vicarius Zlierinomiae aetatis suae 33. 1658.
V teh versticah se zahvaljuje Matija Parenta, vikarij v Cer* nomlju, da je bil 1. 1658 v svojem 33. letu po priprošnji prečiste Device Marije oproščen velikih bolečin in za to se ji zahvaljuje-Ceterta obljubna podoba je od 1. 1721. Na nji se vidi bolnik ležeč na postelji in zraven postelje stoji duhovnik sč škapulirjeni v roki, ob zglavju ženska. Na oblakih je pa Marija z Jezuščkofl1 v naročju in z roko podaja škapulir bolniku. Pisanje je nerazločno; berejo se le posamezne besede, iz keterih se more sklepati, da je bolnik po škapulirju ozdravel.
Peta podoba, precej velika pa zelo poškodovana, predstavlja Marijo z Jezusom v naročju in pred njo kleči redovnik-Spodaj je pa videti škof v škofovskem ornatu; pred seboj ima malega dečka, kctcrega menda daruje preblaženi Devici Mariji-Na tej podobi je naslikana tudi cerkev pri Novi Štifti.
Šesta podoba od 1. 1771 kaže bolj gosposke ženske, katerih ena, mlajša kleči in svoje sklenjene roke povzdiguje k Mariji-Zraven sebe ima berljo. Gotovo se je bila prišla Mariji zahvalit za ozdravljenje.
Iz vsega! tega se more sklepati, da je tudi Nova Štifta kraj. kjer Marija odpira bogat in nevsehljiv studenec milosti, ke-tere deli vsim, ki se zaupljivo k nji zatekajo in jo pomoči prosijo. Po vsi pravici se vverščuje mej naše slovenske in druge romarske cerkve in je opravičeno, da jo zlasti po leti in v jeseni obiskujejo mnogi v celih procesijah in posamezni romarji od blizu in daleč in jo bodo obiskovali v prihodnje tem bolj, ker je bila tu lansko leto vstanovljena postaja frančiškanov naše kranjske 'provincije.
5.	Oskerbništvo cerkve pri Novi Štifti.
Nova Štifta je bila od svojega začetka 1. 1641, oziroma leta 1671, ko jo bila dozidana, do 1. 1753 podružnica ribniške farne
Slika Marijinega vnebovzetja v velikem oltarju pri Novi ŠtifiL
^'rkve; Ko je pa tega leta Soderžica postala samostojna žup-n'ia, je bila Nova Štifta nji pridružena. Za časa, ko je pripadala Ribnici, nimamo zanesljivih podatkov, je li imela svojega stal-,lega duhovnega upravitelja, ali ne; pervi tukajšnji duhovnik,, peterega sled se nahaja v knezoškofijskem arhivu v Ljubljani,. I le Jožef Bogataj, umeri 24. marca 1796.
L. 1702 se je P. Ferdinand Kienzel, provincijal puščavni-W Pavlancev nemško-hervaške provincije, obernil do Oglejskega patrijarha, da bi prepustil Novo Štifte njegovemu redu., tedanji ribniški župnik. Tomaž Renner, se temu ni vpiral; v pis-i z dne 3. februarja 1702 poroča, da je bila pred 15 leti cerkev zidana, in zraven tudi hiša in hlev. Iz tega se da nekoliko ; *-ribližno sklepati, da so že 1. 1687 vsaj na to mislili, da se nastavi pri Novi Štifti duhovnk.
L. 1757 je tedanji ribniški župnik in arhidijakon za Dolenjsko, Janez Jakob Waiz, s svojim podpisom poterdil pismo, v keterem so bile naštete dolžnosti, ki jih ima pri novem poslopji1 vodja in duhovnik. (Matricula seu Obligatio Directoris et Sa-cerdioitis ad Novum aedificium.)
Mej temi dolžnostmi so: po mogočnosti streči romarjem; spovedovati jih v raznih jezikih; gostoljubno sprejemati duhovnike, ki s procesijami prihajajo ter njih služabnike in konje prehranjevati na cerkvene stroške; pridigovaiti na binkoštno nedeljo in kvaterno nedeljo v jeseni. Te dve nedelji so namreč po tri pridige, eno ima na predvečer kurzor o pokori, drugo o Materi Božji domači duhovnik in tretjo ob 10. uri o prazniku prosti duhovnik (sacerdos vacans, to je menda ribniški kaplan, I ki nima doma pridige). Dalje mora voditi bratovščino sv. ška-pulirja, ki daje največ opravila (in qua hucque maximus iabor j exstitit). Za vse to dobi od cerkve vsako leto 26 mernikov prosa in 1 mernik pšenice, verhu tega 1 mernik pšenice za hostije. Tu* : di cerkovnik dobi od cerkve vsako leto 26 mernikov prosa in 1 mernik pšenice. Iz teh m drugih navedenih dolžnosti se more sklepati, da je bil pri Novi Štifti že v začetku nastavljen duhovnik, ki sta ga pri duhovnih opravilih ob romarskih shodih podpirala dva duhovna pomočnika iz Ribnice.
Gotovo je pa, da je bila Nova Štifta brez stalnega duhov- ! nika od 1. 1811 do 1. 1831 in je v tistih dvajset letih cerkev veliko .terpela, ker se nihče ni zmenil za njo. Sv. stopnjice so bile zanemarjene in oskrunjene, kapelica sv. Jožefa odkrita in brez vrat in oltarja; neke male orgije so bile prodane in zgubila se je nekam tudi podoba škapulirske Matere Božje, ketero so nosili pri slovesnih procesijah, kaker je bilo poprej omenjeno. Vse je kazalo; da bo Nova Štifta propadla in ostala razvalina, in res je bil že izdan vladni dekret ali odlok, da se ima cerkev prepustiti razpadu.
V tej skrajni sili sta se potrudila tedanji ribniški župnik in dekan Valentin Prešeren in ribniški graščak Jožef Rudež, da sta svetišče obvarovala popolnega razpada. Spoznala pa sta, da se more cerkev ohraniti le, ako bo imela svojega stalnega duhovnika, in da bo'mogel izhajati, mu je bilo treba zagotoviti tudi primerne dohodke. Pri tem se je pokazala plemenitost ne le blage Rudeževe družine, ampak tudi tukajšnih okoličanov. L. 1836 se je štirnajst vasi v bližnji okolici Nove Štifte vknjižljivo (intabu-lationsfahig) zavezalo, da bodo v podporo duhovniku dajali
vsako leto denarne bire v znesku 96 gold. 56 in 1U krajcarjev 'n za ta znesek mora duhovnik ob nedeljah in zapovedanih praznikih opraviti dopoldansko in popoldansko službo božjo.
Plemeniti graščak Jožef Rudež, ki je bil drugi posestnik bbniške graščine iz te družine, je pa duhovniku pri Novi Štifti Prepustil za užitek tiste njive in senožeti, ki v bližnjem krogu obdajajo cerkev in duhovniško poslopje. L. 1874 je pa Rudeževa družina z darilnim pismom, v podporo ekspozita pri Novi Štifti, za vse čase v nepreklicljivo in neobteženo posest prepustila nekaj njiv, travnikov in gojzda, vsega skupaj 19 oralov. Ti blagi dobrotniki Nove Štifte so bili: g. Franc Rudež, Karol Rudež, dr. Itodor Rudež in gospa Marija Koslerjeva, rojena Rudež. Bodi jim Bog obilen povračevavec!
Od 1. 1833 menda Nova Štifta ni bila brez duhovnika, vsaj 2a dalje časa ne. Tistega 1. je prišel g. Lovro Štupica in bil do >• 1836; njegov naslednik je bil g. Alojiz Pibernik, ki je bil tu do 1. 1842. Za njim je prišel 1. 1843 g. Frančišek Močnik, ki je bil bi samo eno leto; sledil mu je g. Jurij Janež, ki fe ostal tu do svoje smerti 1. 1874.
Ta zvesti in skerbni oskerbnik Marijinega svetišča je pokopan v Soderžici; na njegovem grobnem spcminiku se berejo fe besede:
Marijo sem častil In romarje učil Pri Novi Štifti let Ravno trideset.
Po njegovi smerti Nova Štifta ni bila dolgo brez duhovnika Cez štiri mesce je prišel iz Šturij na Vipavskem željno pričakovani preč. g. Karol Klinar, splošno imenovan g. Štiftar. To 'me si je pridobil, ker je oskerboval to svetišče nevtrudljivo dolgih štirideset let. Vse skoraj, kar je v cerkvi, je nastalo po njegovem vspešnem prizadevanju. Oskerbel je cerkvi novi križev pot, dal je prenoviti vse tri oltarje in pridižnico, postavil nove spovednice iz hrastovega lesa, preskerbel je novo obhajilno mizo iz kararskega marmorja in v prezbiteriju nov tlak iz Samotnih plošč; njegovi skerbi se imamo zahvaliti za lepo doneče orgije. O njem se sme reči: »Zelus Domini comedit eum«, gorel je za čast hiše božje. Naj mu Bog in Marija poplačata! Mi pa mu vedno ohranimo hvaležen spomin.
(Dalje prih.)
Dopisi.
Tretji red sv. Frančiška na Brezovici.
Brezoviškim tretjerednikom so se spolnile dolgoletne želje. Na sv. Jožefa dan se je tam kanonično vstanovila podružnica tretjega reda, ki se je podredila Viški skupščini. Na dan vstane-vitve se je veršilo vse lepe po predpisih. Popoldne je prišel tja voditelj Viške skupščine in v cerkvi zbranim vernikom opisal zgodovino tretjega reda, njegovo blagodejno delovanje za vse človeštvo in korist ter duhovno tolažbo za posameznika.*P° govoru je bilo na novo sprejetih 26 udov, mej njimi največ mater-gospodinj. Te bodo gotovo kot tretjeredniee se svojim lepim zgledom v spodbudo svojim družinam in sosedom. Saj vemo, da je vestna mati tretjerednica svoji družini to, kar je bliščeče sonce naravi. Že zdaj šteje ta nova terdnjavica sv. Frančiška dci 100 članov, pozdaj, ko je župljanom, vstop v tretji red polajšan, pa nas navdaja terdno zaupanje, da se bo število duhovnih otrok sv. Frančiška gotovo kmalu podvojilo.
Resnici na ljubo rade volje popravimo neko neprostovoljno pomoto, ki smo jo napravili v drugi številki »Cvetja«. Ko smo namreč poročali o delovanju Viške skupščine v sosednjih župnijah, se je izrazita upanje, da bodo tudi v župniji im Verhu ali pri Sv. Treh Kraljih ustanovili tretjeredniško podružnico. Ondotni goreči g. župnik nam je pa te dni sporočil, da tam tretji red že organiziran in da hvalevredno deluje. Izročen je nadzorstvu očetov kapucinov v Škofji Loki. Kakor znano, ie Verli na Notranjskem najviše ležeča župnija. Bog daj, da bi se z Verha duh čednostnega tretjeredniškega življenja razlival po bližnjih in daljnih sosednih župnijah obširne Notranjske.
P. A. C.
Z Brezja.
Na velikonočni pondeljek so imeli tukajšni udje tretjega reda in drugi verni, romarji in domačini, vdrugič, kar stoji nova cerkev, priliko videti, kako bratje 1. reda sv. Frančiška delajo svoje slovesne obljube. Pred veliko nočio je bil prišel namreč sem k Mariji pomočnici naš klerik frater Bernard in se s tridnevnimi duhovnimi vajami pripravljal na slovesne obljube živeti v evangelijskem vboštvu, sveti čistosti in redovni pokorščini. Te obljube je naredil imenovani dan po sedaj predpisa-
nem novem, častitljivem obredu. Naj mu Bog da stanovitno jili deržati in čez 50 let ravne tako slovesno ponoviti.
P. A. F.

Priporočilo v molitev.
V pobožno molitev se priporočajo rajni udje lil. reda skupščine ljubljanske: Katarina Petrovčič (ki je bila v III. redu 36 let), Elizabeta Dimnik iz Terzina (v III. redu 48 let), Ivana Oblak, Marija Verhovec, Marija Černivec, Ivana Rožnik, Agneza Testin, Ana Ambrožič, Marija Drobnič, Helena Do-berlet, Marija Bergant, Marijana Zarnik, Marija Juvan (v III. r. 35 let), Helena Trampuž, Marija Turšič, Helena Garin, Ivana Kavčič (vmerla v Gorici), Neža Petelin, Ana Merzlikar (omo-žena Baliar, v III. r. 39 let), Marija Čemažar (v III. r. 45 let). Fr. Makovec, Terezija Zajec, Marija Vrečar, Uršula Merhar, Marjeta Stroj iz Podbrezja (v III. r. 44 let), Cecilija Tenbaum (izobražena Nemka z Vestfalskega, ki je, pravična Slovencem v mišljenju in v besedi, dobrodelne naprave tudi z denarjem iada podpirala), Katarina Smoli nar iz Sveč na Koroškem, Agneza Vidmar; brežiške:	vč. g. Janez Prešern, župnik v
Koprivnici, Jožef Božič od Sv. Križa, Marija Dvornik, Alojzija Ivšič in Neža Tomše iz Cerkelj, Jožefa Koprivec in Marija Dimič iz Artič, Uršula Tomše iz Čateža, Martin Savnik iz Dobove. Neža Gregorevčič iz Pišec: svetotrojiške: Terezija Topolnik od Sv. Križa pri Ljutomeru, Neža Stopar od Sv. Lovrenca v Slov. goricah, Anton Zorko od Sv. Lenarta v Slov. goricah, Marija Sek od Kapele, Julijana Puhar iz Bogojine, Barbara Lovrenčič (v 111. r. 57 let), Jožef Koren od Sv. Ruperta v Slov goricah, Marija Weiss c d Sv. Petra pri Radgoni, Elizabeta Bračič, Katarina Rajšp od Sv. Urbana pri Ptuju, Filomena Šiško, Marija Kramberger, Ivana Alenc, Gera Kurnik od Sv. Benedikta v Slov. goricah, Gera Zorko od Sv. Lovrenca v Slov. goricah, Ivana Nedelko od Sv. Andraža v Slov. goricah, Helena Horvat iz Strigove, Uršula Gjor iz Tišine, Matija Kraner od Sv. Ane na Krembergu, Marija Ribič od Sv. Barbare pri Mariboru, Ana Geiser od Sv. Jurija na Ščavnici, Jurij Schonwetter, Matej Vračko cd Sv. Trojice v Slov. goricah; mariborske:	Marija Miklavec iz Ribnie.e
(staj.), Marija Zupanec iz Vuzenice, Ivana Pungerl iz Selnice, Marija Kokolj, Marija Doboj, Regina Klinar in Marija Žunko vse štiri iz Kamnice, Terezija Janžekovič od Sv. Jurija ob Pesnici, Elizabeta Eanedl, Marija Kranjc in Ana Zavernik vse tri od Sv. Marjete ob Pesnici, Jožefa Pak od Sv. lija v Slov. goricah, Apolonija Ferlinec od Sv. Jakoba v Slov. goricah, Terezija Kranjc iz Hoč, Alojzija Prevolšek iz Cirkovic, Martin Gozdnik od Sv. Martina pri Vurbergu, Johana Zober' iz Studenic, Marija Fluscher, Jakob Rober, Jožefa Jammernigg, Helena Modic, Marija Brauhurd, Jožefa Namestnik, Julijana Ra-bas (roj. Weiss), vseh sedem iz Maribora; celjske, umerli meseca januarija 1915: Marija Beloglavee in Jera Knafeljc iz Polzele, Marija Pristotnik iz St. Florijana (Dolič), Liza Kokot iz Zibike, Terezija Gradišnik in Terezija Pušnik iz Vitanja, Terezija Pilih iz Vojnika, Helena Knežak in Liza Jakopič iz St. Jedruti, Marija Sirkovič iz Olimja, Marija Grejan in Liza Hrovat iz St. Jurija ob juž. železnici, Franca Vengust iz Ponikve, Janez Sevšek iz St. Jurija ob juž. železnici, Liza Marold iz Braslovč, Neža Sevčan, Uršula Sip, Liza Semečnik vse tri iz Nove cerkve, Neža Škof in Jurij Kovačič iz St. Jurija ob juž. žel., Alojzija Tiefengruber iz Vitanja, Marija Kvas iz Vojnika, Neža Pančnik in Jožef Flis iz St. Lenarta nad Laškim, Jožefa Ramšak iz Žalca, Ana Planinec iz Frankolovega, Mica Turšek iz Šmartna v Rožni dolini, Lena Potrata in Ana Ferme iz Terbovelj, Katarina Lubej iz Crešnjic; meseca februarja: Jakob Drobnjak iz Ponikve, Marija Dernjač, Ana Vertačnik, Terezija Koprivec in Jožefa Vertačnik, vse štiri iz Št. Vida na Planini, Terezija Lapornik iz Št. Lenarta nad Laškim (vzor tretjerednicam, zvesta žena, skerbna mati in pridna gospodinja, ki jo je 9. t. m. Bog k sebi poklical po plačilo, ki si ga je zaslužila s poterpežljivostjo in vdanostjo v božjo voljo, potem ko se je v svoji bolezni z večkratnim prejemanjem sv. zakramentov skerbno na smert pripravljala), Helena Golob iz Nove cerkve, Terezija (Franca) .Regoršek in Marija (Elizabeta) Cmok iz Dramelj, Roza (Marija Frančiška) Kramer iz Do-berne, Marija (Elizabeta) Horjak iz Št. Ruperta nad Laškim, Ema (Marija) Inkret iz Šmarja pri Jelšah, Neža (Veronika) Pernovšek iz Žalca, Eva (Marija) Pehar iz Slovenjema Gradca, Frančiška Bernovšek iz Griž, Frančiška Dolinar iz Radeč pri Zidanem mostu, — Antonija (Helena) Pezdevšek, Marija (Te-
režija) Pilko in Andrej (Hugolin) Krivec iz Zibike, Matija (Se-rafin) Jesih in Katarina Senegačnik iz St. Ruperta nad Laškim, Lovrence (Anton) Pavlič od Sv. Venčeslja na Poharju, Neža (Marija) Vodopivec iz Sp. Hudinje, Jožefa (Marj. Kort.) iz Sladke gore, Ana (Frančiška) Terjck iz Sh lija pri Velenju, Florijan (Jožef) Slapnik z Vranskega, Neža (Marija) Golo-granc iz St. Jurija ob juž. žel.. Franc (Jožef) Leskovšek iz Slivnice, Marija (Jožefa) Kovač iz St. Jurija ob juž. žel... Ajta (Katarina) Sterniša iz Šmarja pri Jelšah. Franca (Koleta) Mlakar iz Čadrama, Terezija (Katarina) Korže iz Ponikve, Alojzij (Jožef) Jezovšek iz Teharij, Franca (Serafina) Cerovšek iz St. Vida pri Grobelnem, Marija (Klara) Šmid in Žalca, Polona (Serafina) Kovač iz Celja, Jožef (Frančišek) Čečko iz Franko-lovega, Anton (Frančfšek) Bukovnik iz Prihove, Marjeta (Angela) Tešek iz Laškega, Liza (Marija) Smole iz Slivnice, Katarina (Mar. Kort.) Selčan iz Nove cerkve; go riške: Marija Stanta iz Podgore.
Halje se priporoča v molitev več bolnih tretjerednic in več mladeničev v vojski, vsi iz ljubljanske skupščine; neka tretje-rednica brežiške skupščine priporoča sebe in svojega moža, da bi jima Bog dal ljubi mir v družini; T. W. se priporoča v neki važni zadevi, priporoča tudi druge, ki so na zdravih ušesih gluhi in na zdravih očeh slepi, kaker je že navada po velikih mestih; neka bolna tretjerednica celjske skupščine; oče in mati, oba tretjeredne skupščine v Mariboru, priporočata svoje fri sinove, tudi tretjerednike, ki so v Vojski; M. Z. veliko domovinsko delo, za ozdravljenje; neka oseba priporoča tri brate, da bi se varovali hudega; neka mati svojega sinu za poboljša n je.
Darovi.
Za popravo velikega aljtarja v naši cerkvi na Kostanjevici:
vč. g. Valentin Majar zopet: 10 K; Blaž Novak, črevljar v Ljubljani: 10 K; Katarina Zavrtanik: 10 K; neimenovana: 2 K; msr. Janez Wolf, kanonik v Gorici: 20 K; neimenovana (za te-pih); 50 K; Ig. Lapanja v Tolminu: 20 K; več neimenovanih: 4 K.
Za kitajski misijon; Marija Lužnik (p. Volče pri Tolminu) za odkup kitajskega dečka, ki naj bi se kerstil na ime »Jožef«; 30 K; neimenovan: 50 K.
Rimsko-frančiškanski koledar za leto 1915.
Mesec maj ali veliki traven.
1.	sobota: sv. Filip in Jakob, ap.
2.	nedelja 4. po veliki noči: sv. Atanazij, šk. cerk. uč.
3.	pondeljek: najdenje sv. Križa.
4.	torek: sv. Monika, vd.; bi. Krištof Milanski, sp. 1. r.
5.	sreda: sv. Pij V. papež.
6.	čdfertek: sv. Janez pred latinskimi vratmi.
7.	petek: sv. Stanislav, šk. m.; bi. Agnelj Pizanski, sp. 1. r.
8.	sobota: prikazanje sv. Mihaeija arhangelja.
9.	nedelja 5. po veliki noči: sv. Gregor Nazijanški, šk. c. uč.
10.	pondeljek prošnji: osmina najdenja sv. Križa; sv. Gordijan in Epimah, m.
11.	torek prošnji: sv. Jurij m.; bi. Benedikt Urbinski, sp. kap. r., P. O.
12.	sreda prošnja: sv. Nerej in Ahi-lej, m.
13.	četertek: vnebohod Kristusov, R. P.. V. O.; sv. Peter Re-galat, sp. 1. r. P. O.
14.	petek: bi. Frančišek Fabrijanski, sp. ]. r.
15.	sobota: sv. Janez de la Salle, sp.; bi. Benvenut Recineški, sp. 1. r.
16.	nedelja 6. po veliki noči: sv. Janez Nepomuk, m.; sv. Ubaljd, šk.
17.	pondeljek: sv. Paškalj Bajlon, sp. 1. r. P. O.
18.	torek: sv. Feliks Kantalicijski, sp* kap. r. P. O.
19.	sreda: sv. Ivo, sp. 3. r. P. O.
20.	četertek: osmina vnebohoda Kristusovega ; sv. Bernardin Sijenski, sp. 1. r. P. O.
21.	petek: sv. Venancij, m.
22.	sobota b nkoštna: post, bi. Janez Forest, m. 1. r.; bi. Humilijana, vd. 3. r.
23.	nedelja binkoštnaR.P., V. O.; sv. Peter Celestin, papež; bi. Kri-špin Vlterbski, sp. kap. r. P. O.
24.	pondeljek binkoštni: Marija, pomočnica kristijanov.
25.	torek binkoštni: prenesenje trup'a sv, Frančiška; sv. Urban, p. m.; posvečenje cerkve sv. Frančiška v Asizu.
26.	sreda kvaterna: post, sv. Filip Nerij, sp.; sv. Elevterij, p. m.
27.	četertek: sv. Beda, sp. c. uč.; sv. Janez, p. m.
28.	petek kva erni: post, sv. Gregor VI. p.
29.	sobota kva.erna: post, bi. Janez Pradski, m. 1. r.; bi. Herkulan, sp. 1. r.
30.	nedelja 1. pobink.: sv. Trojica P. O.; V. O.; sv. Ferdinand, kralj, sp. 3. r. P. O.; sv. Feliks, p. m.
31.	pondeljek: bi. Gerard, sp. 3. r.; sv. Petronila, d.
Opomba: P. O. pomeni popolnoma odpustek za vse verne v cerkvah treh redov sv. Frančiška in v uršulinskih.
P. O. pomeni popolnoma odpustek za ude 1., 2. in 3. reda sv. Frančiška in uršulinke.
V. O. pomeni vesoljno odvezo za ude 1., 2. in 3. red in za uršulinke. R. P. pomeni rimsko postajo s popolnoma odpustkom.
Nihil obstat. P. Constantinus Luser. — Nihil obstat. P. Guido Rant, dr. theoL Imprimatur. P. Angelus Mlejnik, Min. Prov.