C. C. Postale. - Esce ognt mercoledi e sabato. - 7 novembre 1925. Drugo izdanje. Posamezna številk* 25 stotink. Izhaja: vsako sredo popolc in soboto zlutral. Stane za celo leto IS L. « pol leta 8 L « četrtleta 4 L. 7,a tnozemstvo celo leto 35 L. Na naročlla brez do- poslane naročnine se ne more mo ozirati. Odgovorni urcdnik: Polde Kemperle. vO'JMfTPJLI št 89 V Gorici, v soboto 7, novembra 1925. utovm. Nefrankirana pisma se ne sprejemalo. Oglasl se računajo po dogo- voru in se plačajo v ri4- prel. List izdaja kon- sorct] »GORIŠKE STRA2E* Tlsk Zadružne tiskarm v Gorici, Riva Piazzut- ta St. 18. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5, — (pre\ Scuole). — ^emelj preureditve. Neštete so težave, ki nas tarejo. V gospodarskem, političnem, na* rodnem, prosvetnem in socialnem življenju naletavamo na težkoče, o katerih nc vemo, kako jih bomo odstranili. O vseh teh perečih vpra? šanjih smo ze mnogokrat pisali in govorili v našem listu. Če smo po: stali pri tern včasih pikri in ostri, kdo bi se čudil. Zanemarjali nismo sicer nobenega zgoraj naznačenih, za naš narodni nbstoj /Avljennkih vprašanj, toda priznati moramo, da smo se s socialnimi zadevami ba; vili najbolj po mačehovsko. Naj spregovorimo zato danes par be; sedi o odločujočem vplivu, ki ga ima in (ia mora imeti kntoliska Cerkev pri pravični in zdravi ureditvi člos veške druv.be. Cerkev je v cell svoji zgodovini bila mogočno središče, iz kaierega je zarela resnica in življenska moč ne samo v srca posameznih Ijudi, ampak tudi v socialno življenje družbe. Zakaj vera ni zasebna zade; va, in le srčna zadeva posameznika, ampak je zadeva celotne družbe. To pomeni, da mora celotna družba, če naj zdrava ostane, biti prešinje? na večne resnice in luči, ki sije s Kalvarije. Vesoljna Cerkev se je vedno do; bro zavedala, da ie njeno poglaviU no poslimstvo posvetiti in odrešiti neumrjočo dušo človekovo. Dobro pn jc tudi vedela, da je človek dru? žabno bitje, bitje, ki živi, raste v družbi in mora ravno v socialnem življenju pokazati ljubezen do bliž? njega. Zato je Cerkev vedno te? žela za tern, da se družabni odnosi in družabnu telesa človeštva urede po Kristusovih načelih. Družina bo' di krščanska, država naj sloni na temeljih krščanske pravičnosti, na? rodi. stanovi, gospodarsko življenje in vsi drugi družabni odnosi naj se snajejo in razvijajo v krščanskem duhu. Cerkev dan za dnem preraja in očiščuje tisočera srca in tako pos sredno urejuje socialno življenje. Doba, v kuteri živimo, je Cerkvi nasproina. Protikrščanski duh vodi vladajoče in v družbi odločujoče plasti ter se je globoko zajedel med množice. Družinsko življenje po; sebno v višjih krogih družbe razpa* da, /Avljenje narodov razkraja naz cijonalizem, gospodarsko živlienjc obvladuje kapitalizem, države so tu* di večinoma izločile iz svojega or* ganizma oživljajočo moč kršČHn? stva. Cerkev pa se posebno v zad? njem polstoletju z živimi močmi krepko upira zlim zmotam, ki razt jedajo socialno življenje. Kakor je v preteklih vekih premagala izprU jenost evropskega človestva in je do korenin ozdruvila družbo, takö hoče zazdraviti rane moderne druž; be in jo do temeljev preosnovati. Cerkev bo to velicasino poshm; stvo izvrševala in prej ali slei tudi vnovič prišla do odločilnega vpliva v socialnem živijenju. Njene sile se krepe in naraščajo, milijoni src u; tripljejo z njo in za njo. Velikopo* teznn svetovna socrilna akcija ha*- toličanov se poglablja in stalno de; luje v zmedi moderne družbe, tako kot more delovati le moč resnice v poplavi zmot. Stopimo na socialno poljel KapU talizem vlada. Na eni strani se ko; piči premoženje, na drugi strani proletariat. Ker je zusebno irx.javno življenje zavrglo kaioliški socialni program, je ziwlvdal socializem in vstaja komunizem. V tern boju pro; ti kamtalizmu ni dovolj, da vrzejo katoličtmi siromaku nekoliko miloš? čine v naročje, ne, ampak zavedati se morajo, da so v prvi vrsti pokli* cani stremit za tern, da bodo vsake? mu človeku priborili človeka vredno življenje, da so torej dolžni ne iz milosti in dobrole, ampak iz pra* pravičnosti in ljubezni skrbeti, da se socialni red preosnuje. Kaj se godi po svetu? V četrtek pod noč se je po Gorici nenadoma opazila neka razburje* nost in skrivno šepetanje. Fašisti so hodili v črnih srajcah po trgo« vinah in naznanjali, da morajo biti vsaj do 10. ure zvečer izložbena okna razsvetljena in odprta. Mimo gredoči so se spraševali, kai pome= nijo te priprave. Kar se raznese po mestu vest, da se je izvršil napad na Mussolini ja. Še bolj skrivnostno je postalo po mestu, ker so krožile razne go* vorice, da je Mussolini mrtev, dru* gi le težko ranjen in podobno. V noči pa je prišla brzojavka, ki je povedala, da sc napad sploh ni izvršil, ampak da so budna oblast* va le odkrila zaroto proti min. predsedniku in vodji fašizma. Atentat se je baje imel izvršiti na dan zmage, ko bi Mussolini go- voril z balkona palace Chißi pred zbranimi Rimljani. Ob 9. uri zju= traj pa so udrli policisti v neko so* bo v hotelu Dra.qoni in zgrabili biv* se.qa opozicionalnega poslanca Za* nibonija baš v hipu, ko ie namera« val izvršiti napad. Na meii pa so aretirali generala Lojzeta Capello, ko je hotel uiti v inozemstvo. Na podlagi prvih raziskovanj je vlada ukazala, naj se zasedejo vse framasonske lože, ki spadajo pod vodstvo v palači Giustiniani. Tako se glasi poročilo obvešče* valnega urada »Stefani«. Zarota. Včerajšnji tržaški večerni »Pic* colo« že ve za podrobnosti zločin* skega načrta in pravi: »Pred par dnevi je prišel v hotel Dragoni nek ncznanec in prosil ravnatelja, naj odda sobo za nekega invalida, ki bi rad videl slovesni sprevod na dan Zmage. Soba naj bo, če le mogoče ravno nasproti Mussolinijevega ministrstva v palači Chigi. Vs$ v redu. V torek ob 6. uri in pol pri* drdra avto in iz njega stopi nek major, ki se javi kot major Silve* strini iz Bolonje in praša, če je so* ba zanj pripravljena. Hotelirju se je pa silno čudno zdelo, da si da neznani major toliko opraviti pri oknu. Ob 9. uri pride k majorju še nek neznanec, po hlastncm šepeta* nju se odstrani. Točno ob 9.30 pa prileti z neznansko hitrico avto poln policistov in detektivov, ki planejo po stopnjicah, uderejo v sobo št. 90 in dobijo majorja baš, ko je pritrjeval k oknu — puško Dva močna detektiva planeta na majorja, ki ni bil nihčc drugi kot — bivši socialistični poslanec Zani* boni. Nedaleč od hotela pa je bil že pripravljen avto, ki bi zločinca po storjenem umoru Mussolinija odpeljal. Ves načrt pa so oblastva prej odkrila in zločin proprečila. Tako poroča »Piccolo«. Mussolinijeva okrožnica. Še isti dan je izdal ministrski predsednik na vse prefekte okrož* niro, kjer pravi: »Vest o namera* vanem atentatu na me, ne sme ni* kjcr izzvati fašistovskega maščeva* nja.« Dalje pravi: »Vladne odred* ber da se zasedejo vse framasonske lože, zaprejo vsi krivci, razpusti stranka unitarskih sociaiistov in ustavi njih glasilo »Giustizia«. ne smejo izzvati drugih postopanj od katerckoli si bodi zasebne strani. Prepričan sem, da bodo vsi fašisti ubogali kot vedno. Mussolini.« Farinaccijev proglas. Vrhovni tajnik Farinacci je izdal v svojcm listu proülas, kicr pravi, da moramo smatrati vse Aventini* iance za moraine krivce nesreče, v katero so hotcli spraviti narod. A-etirani so, pravi, bivši poslanec Zaniboni, znan voditelj opozicio^ nalnih strank, Karcl Quaglia, eden izmed popolarskih voditeljev in tajnik noslanca Zaniboni ja ter ge* neral Capello, znani organizator framasonskih lož in denarni podpi* ratelj vseh protifašistovskih gibanj. Dalje pravi zopet, da ie neopra* vičeno vsako maščevanje, ker je žc vlada storila svojo dolžnost. Vse framasonske ložc so zasedene in določene za sedeže fašistovskih kxv)2kov: stranka unitarcev. h ka? teri je spadal tudi poslanec Zanibo* ni, je razpuščena: lista »Giustizia« in »Voce Repubblicana« pa ustav* liena. Proti koncu proglasa izjavlja Farinacci, da »zahtevamo smrtno kazen za tiste, ki napadejo režim ali osebe, ki iih moramo smatrati za svete in nedotakljive.« Tako čitamo v proglasu tajnika Farinaccija. Kako se bodo stvari razplele, bo* mo pa brali in videli. Obrnimo zdaj svojc misli k mla* di slovanski rcpubliki na scveru. Bratska Čehoslovaška država pod modrim vodstvom Tomaža Masa* ryka prospeva in se razvija kot menda nobena država v srednji Ev* rcpi. Marljiv in razumen narod, sposobni politiki in razvito gospo* darsko življenje v mladi državi so položili močne temelje bodoči sla* vi in moči Čehov in Slovakov. Ugled, ki ga uživa Čehoslovaška nri svojih sosedih narašča vedno bolj. Njen zunanji minister dr. Be* neš jc že parkrat presekal v Dru* štvu narodov vozel, ki se ie zdel nc* razrešljiv. Zato pa velja njegova beseda v zboru državnikov več kot katerekoli druge države. Svoboden rod v svoji državi. Da so si mogli Čehoslovaki tako urediti svojo državo, je predvsem ZJisluga njihovih velmož. Ti so z Masarykom na čclu spoznali, da bo svetovna vojna zrušila trhlo in gni* lo avstrijsko monarhijo. Ta daleko* vidnost jim je narekovala že tedaj, naj se oprimejo zavcznikov. Čcški polki so sc bojevali na ruskih pla* njavah, češki legijonarji so butali ob nemsko fronto na Sommi in Marni, čcškc čcte so vodili k nasko* ku tudi na solunski fronti. kjer sc je odločila usoda svetovne vojnc. Zavezniki tudi niso pozabili porno* či čeških lcgijonarjev in so že tedaj obljubljali, da bo vstala nad razva* linami stare Avstrije ponosna češka rcpublika. Mladi češki rod je krvavel na bojnih poljanah za svobodo potom* cev; med tern so pa voditelji češke* ga naroda hodili iz države v državo, iz Evrope v Ameriko, preganjani in lačni, da so pripravili tla za novo državo. In zazorcl je tisti dan, ko je po čcški zcmlji odmevala himna: Kde domov mu j . .. Ob Labi in Mo* ravi, od gor Krkonoških do široke Donave! Izza tega dne je bilo treba zidati na močnih temeljih. Meje nove dr* /ave je že določcvala narava sama. Lc tarn v prikarpatski Rusiji, kodef bivajo Rusini, ne. Čcška diploma* cija je znala s pomočjo zapadno cvropskih držav učvrstiti položaj Češke napram dcdnemu sovražniku Nemcu. Žialostiti nas pa mora, da sc je skoraj prevcč vpregla pred voz za* nadnih velesil, ki hočejo izrabiti ^lehoslovaško za nasip proti Rusiji. Za danes nc bomo opisovali čcške zunanje politike: želimo le, da bi Čehi in Slovaki kmalu stali ob stra* ni slovanske, ne boljševiške Rusi* jc, in norem bo njih država rasla v silno moč. Tu sv. Vaclav — tam Hus. Še nekaj razjcda notranje silc na* ših severnih bratov. Prcd dolgimi stoletji jc bilo, ko je prišcl Ncmec v češko dežclo. Z mečem jo jc omajal, s krvjo doma* činov jo utrjeval, palil slovanske koče, če je Ijudstvo hotclo otresti raz tilnik nemški jarcm. Za voja* kom je prišel misijonar oznanjat blagovest Kristovo; toda neuko ljudstvo je zamenjavalo: meč in križ sta prišla z zapada, zato boj obema. Prišla sta potcm sv. Ci* ril in Mctod na Moravo, na Češkem nista imela toliko sreče; klical je blagoslov na češki rod sv. Vaclav, a pahnili so ga v Vltavo. Za vscmi tcmi pa je nrisel narod* ni blagovestnik Jan Hus. ki se je boril proti Nemcu in njih veri. In čcški rod je slušal svojega moža in drl za njim od zmage do zmage. Toda dra^o je zato plačai češki rod svoio bodočnost. Husov duh, ki se ie sprevrgel v ponolno svobodomiselstvo ie zajel del naroda: v prvi vrsti je razumni* štvo češkega naroda danes udano svobodomiselstvu ali vsaj ponolni brezbrižnosti za vse versko življe* nje. Del češkega ljudstva in verni rod na Moravi pa je ostal zvest naukom češkega mučenika sv. Va* clava in besedi sverih solunskih bratov. Tn vorska razklanost leži kot mo* ra na Čehih. Iz nje se porajaio tudi politični spori mcd Čchi in Slovaki, spori, ki toliko skodujejo uglcdu države. Svobodomiselstvo prcplcta precei tudi javno politično živlienje med Čehi in zlasti pri volitvah v parla* ment se čuti njegov vpliv. Nove volitve. V nedeljo 15. t. m. je pozvan vsak češki državljan, da stopi na voliŠče. Velika razburjenost in napctost se kažc v časopisju in na številnih vo* livnih shodih. Svobodomiselne stranke so odlo* čene. da bodo z vso silo pritisnile na češko in moravsko ljudsko stranko. Slednja jih zlasti bode. Pod vodstvom neustrašenega Hlin* ke se bori za samoupravo Slovaške j in za krščanska načcla v javnosti. Znani kulturni boj čeških svobodo* miselcev ob priliki Husove proslave jc najbolj razplamenel na Moravi, Stran 2. »GORIŠKA STRA2A< kjer se niso škof je in duhovniki ho« teli udati svobodomiselnemu pri? tisku. Slovaška ljudska stranka ima krcpko volivno geslo v poudarjanju samouprave, ki jo je priznal sam Masaryk še pred rojstvom češko ? slovaške republike v pittsburskih dogovorih. Dobila bo v nedeljo najbrže več mandatov kot pri zad* njih državnozborskih volitvah leta 1920. Tedaj je dobila češka socialna demokracija od 300 poslanskih se* dežev 82; koj za njimi so bili naj? močnejši češki agrarci, ki iih vodi ministrski predsednik Antonin Švehla; dobili so 42 poslancev. Ljudska stranka pod vodstvom mi* nistra Šramcka je dobila 32 poslan* cev, socialisti so dobili 27 in narod* ni demokratje 19 sedežcv v poslan* ski zbornici. Vse stranke so se v dobi zadnjih petih let preustrojilc. Socialna de* mokracija se jc razdclila na desno in na levo krilo, ki je prestopilo s svojimi 27 poslanci v komunistični tabor. Tudi čehoslovaška ljudska *stran* ka se je razcepila: češka ljudska stranka je ostala z 21 poslanci, slo* vaška pa z 11, ki je prešla v opozi* cijo proti vladi. Pri letošnjih novemberskih volit? vah sc bo teplo za poslanske sede* že 11 strank. Ljudska stranka upa, da se bo okrepila, ker ie vladina proticerkvena politika odbila od sebe velik del dosedanjih pristašev. Najhujši volivni boj pa se bo razvil na Slovaškem med slovaško ljudsko stranko in vscmi ostalimi. Tu se puli za 70 mandatov kar 20 strank. Od nedeljskih volitcv bo dosti odvisno, s kakšno politiko bo na* stopala vlada proti Cerkvi. Upcj* mo, da se ne bo vrgla v kulturni boj, ki je strl že žclcznega Bismar? cka in ponižal ponosno Nemčijo. Naj ne bi učakali bratje na scveru teh dni! DNEVNE VESTI. »Goriška pratika« za leto 1926. Ta teden bo izšlu širom dežele znana in našim ljudem zelo priljub* ljena »Goriška pratika« za prihod- nje leto. Produjalci jo dobe v Ka; foliški knjigarni, s primernim pot pustom. Kdor pa plača za celo leto naprej naročnino za »Goriško Stražo«, dos bi brezplačno na dom še »Goriško pratiko«. Torej! Osebna vest. Vlč. g. dekan Al. Novak v Čr* ničah je bil pri zadnjem konkurzu na lastno prošnjo imenovan za župnika na Vogerskem. Še enkrat. Da ne bo kdo dejal, da ni vedel, ponavljamo tudi cfanes, da bodo jutri t. j, v nedeljo popoldne ob 4. uri vprizorili »Mladikarji« žaloigro »Hanice pot v nebesa«. Prvi nastop je krasno uspel; zdaj se bodo od; pravile še tjste hibe, ki smo jih opazili pri nrvem nastopu. Vstop- nice se dobe v predprodaji v Kato- liški knjigarni. Zlasti okoliška dnu štva, naj se vdeleže te predstave! Pravo ime so si izbrali. V Ljubljani izhaja »Kmetijski. list«, rtlasilo samostojne kmetske stranke, v resnici limanice demo* kratske gospode za kmečko Ijud; stvo. Dne 29. pret. m. se je v tern listu nek gospod zelo razkoračil nad goriškimi krščanskimi sociulci. Vpije nad njimi kakor agitator, ki je bil ie za »feldbebeljna«, ker ne delajn tako kakor se zdi prav ome; njenemu listu. lzdajatelji so imeli pac pravo srečo, ko so svoj list kr- stili. Ime ze izdaja, da je še prav po »kmečko« neotesan. Trgovska sola v Gorici. Sprejemni, vsposobnostni in ponavljalni izpiti so se začeli dne 5. novembra po redu, ki je razglašen na šolski tabli. Začetek rednega pouka bo v so- boio dne 14. novembra ob 8. uri. Poslanca Wilfana tirajo pred sodnike. Državni pravdnik v Pulju je po? slal na zbornično predsedstvo v Rim vlogo, nai se dovoli sodnijsko postopanje proti poslancu Josipu Wilfanu. Državni pravdnik ga ob; tožuje, da je imel dne 2. avgusta javen shod na cesti med Lovrano in Opatijo, ki ga ni javil oblast* vom; na tem shodu da se je pela tudi srbska himna in druge sloven* ske pesmi. Poslanec Wilfan pa izjavlja, da je bil dne 2. avgusta s svojimi otro* ei na izletu v tržaški okolici. Italijanski dolßovi. Italijansko finančno odposlan* stvo, ki se pogaja v Washingtonu radi odplačevanja dolgov, ima zelo neprijetno nalogo. Amerikanci so se zdaj udali in obljubili Italiji, da bodo zatisnili eno oko. Finančni minister Volpi pa je predložil Ame? rikancem dolge spomenice, kjer to? ži, da je italijanska država imela v svetovni vojni največ bremen. Brez poslancev. Kakor se sliši iz Rima, bodo po* slance še le po novem letu poklicali v zbornico. Senatorji pa bodo prišli skupaj že 14. t. m. in sprejcli »fa* šistovske« zakone, ki jih ie vladna večina v zbornici že odobrila. Ti so: zakon o tajnih udruženiih, o ti* sku, o uradništvu in pravici vlade, da sme brez zbornice izdaiati odlo* ke z zakonsko veljavo. Brez pred* hodne razprave v parlamentu sc bo odredba o »potcštatih« spremenila v zakon. Po novem letu bomo že imeli namesto naših županov »po* testate«. To gre kar naglo naprej. Vseučiliščni profesorji in politika. Ko so bili radičevci še »protidr* žaven element« v Jugoslaviji so bili vpokojeni zagrebški univerzitetni profesorji dr. Bazala, dr. Polič, dr. Barac in dr. Mikuličic. Grešili so, ker so preveč javno hvalili Radiča. Že takrat je bilo vse r azburjeno, ker je prosvetni minister, srednje? šolski učitelj Pribieevic, sam vsl.ed političnih razlogov odstavil univer* zitetnc profesorjc. Ti so se pritožili na državni svet. Te dni ie bila pri* tožba zavrnjcna. Ti profesorji so namrcč zdaj obrnili hrbct Radicu; ta pa v Beogradu zdaj nekai pome* ni. — Politika v vsakcm kotu. Sedem Mussolinijevih zapovedi. Kongres zastopnikov italijanskih snopov v inozemstvu je zaključil svoje zasedanje. Na zakliučni seji je vodja fašizma dal še sedem za* povedi, ki sc jih morajo držati fa* šisti izven Italije. Med drugim pra- vi Mussolini, naj se fašisti v ino* zemstvu ne vtičejo v domače raz* mere držav, v katerih bivajo. Tri milijone lir. Kakor znano jc odposlala naša vlada v Združene ameriške države posebno odposlanstvo, ki naj uredi vprašanje dolgov, katere ima Italija v Ameriki. Delegaciji načeluje fi* nančni minister Volpi. Stroški za potovanje so proračunjeni na tri milijone lir. Dolarska Amerika je res draga, toda s tremi milijončki se že da nekoliko živeti! Poroka. Poročila sta se v Kozani g.cna Milena pl. Reya, hčerka iz zavedne narodne družine poštarjeve, z g. Jožcfom Školaris, učitcljem v Ko* zani. Mlademu paru iz srea kliče* mo — obilo sreče! Pojasnilo in poziv. Kdor ima svojce v Južni Amcri* ki, naj pošlje takoj njih naslov (nai stov izseljenci) namreč; zadnji po* ziv so nekateri napačno razumeli in so noslali svoj naslov!) Če vam je kaj do tega, da bodo vaši iz6es ljenci dobivali izseljeniški list »Niiš zvon«, pošljite tukoj njih na = slov na upravo Straže! »Popolo« drugič posvarjen. Popolarsko vodilno glasilo »Pos polo« je bilo te dni drugič posvar? jeno. Od prve posvaritve radi ka= tere je moral odstopiti odgovorni urednik Donati je bil list 47 krat zanlcnjen. Pisal je o slabem finan* čnem položaju. Vsled tega je roka pravice zopet planila po njem in ga bo bržkone ustavila. Največje podzemeljsko delo dovršeno. V svetovno znani »Postojnski ja= mi« so dovršena otvoritvena dela, katera so bila zasnovana že leta 1915. — Zadnji del rova med orjašs ko votlino podzemeljske Pivke in 2.8 km dolgo »Orno jamo« so prebili v noči od 30. na 31. oktobra. — V maju leta 1926. bo dostopnih nie manj nego 61 ^ km novih podzemelj^ skih hodnikov za mednarodno ob? činstvo. Skozi »Rajsko jamo«, brez= dvomno najlepšo kapniško jamo na svetu, dalje skozi 500 m dolgo Ber? tarellisjcvo galerijo bo obiskova= lec dospcl v »C'rno jamo«, tako ime= novano po črni kapniški plasti, ki pokriva stene, strop in orjaske sta? lagmite. Odtod še skozi 106 m dolg rov in boš v »Pivka jami«, ki je struga podzemcljskega Pivki= nega toka. Kakor znano se Pivka zliva pri Postojni v 23 km dolgo Po* stojnsko jamo, teec 15 km pod zem* ljo in pride pri Planini kot Unec zo- pet na dan. Stotine neustrašenih ru* darjev je s pomočjo nncumatičnih vrtalnih strojev zgradilo široka pota v navpične in predviseee jamske stene ob podzcmcljski strugi reke Pivke. Ko se bo obiskovalec prepe* ljal V/2 km pod zemljo s čolnom, bo dospel pod 75 m globoko brezno, odkoder vodijo železne betonske stopnice, katere so bile izdelane z nepopisnimi tchničnimi težkočami ob navpičnih skalnatih stenah ime* novanega brezna na površje. Novo* zgrajena 51/» km dolga cesta za av? tomobile pelje skozi senčnate goz* dove nazaj v Postojno. Zopet razkol v pravoslavni cerkvi. Dne 17. septembra so na Polj= skem slovesno proglasili samostoj* nost poljske pravoslavne cerkve, ki je doslej spadala pod patrijarha iz Moskve. 3 milijone poljskih pra= voslavccv je sedaj neodvisnih od ruske pravoslavne cerkve. ki je po? stala politično orodje v rokah bolj* ševikov. Samostalnost poljske pra- voslavne cerkve pa je naletela na hud odpor pri ruski pravoslavni cerkvi. Zadnji ruski cerkveni zbor7 ki se je pred kratkim sestal v Mo= skvi, je proklel svojo najmlajšo po? sestrimo na Poljskem. Tako posta* jajo skoro povsod pravoslavne cer; kve le državne ustanove brez živih vrelcev. Ne puščajte otrok samih! V torek se je dogodila na Do- lenjskem v preloški fari strašna ne* sreča. V neki hiši je pustila mati doma svojih pet otrok, starih od dveh mesecev do štirih let in pol, in šla na polje. Med tem so otroci za= netili ogenj; v hipu je bila vsa hiša v plamenih. Ko so prihiteli ljudje je že vse zgorelo. Pod kupom ogor* kov so našli vseh pet otročičev grozno spečenih ... H loncem in kozicam naj gredo! V Budimpcšti imajo veliko in ele* gantno igralnico, kamor hodijo bo= gate dame zapravljat visoke svote denarja. Pred par dnevi so tudi igrale žene visokih državnih urad= nikov. Med igro pa se je med žen* ščinami vnel tak prepir, da so se pošteno zlasale in potrgale. S poli* caji so jih morali domov gnati. Za kinosobiskovalce. | Znani film ski igralec smešnih vlog Max Linder se je v soboto umoril s svojo ženo vred v nekem pariškem hotelu. Perzijski šah — odstavljen. Perzijskega sultana Ahmed * šaha je zbornica odstavila. Na prestol je prišel leta 1909 kot 11 letni deček. Vladne posle je vodil za njega mi? nistrski predsednik Riza Khan. Te? mu mogočnemu gospodu, katerega imenujejo nekateri listi perzijskega Mussolinija, se je sedaj zahotelo postati vladar. Napravil je revolu? cijo, vsled katere je moral sultan zbežati v Evropo in sedaj se pri? pravlja sam, da zasede perzijski prestol kot kralj Pehlevi. Kakor e videti tudi v pravljični Perziji kro* nanim glavam ne cvetejo rožice. Proč z modrimi svinčnikit Modri svinčniki (Tintenbleistift) so silno nevarni, čeprav nedolžno izgledajo. \\ svinčniki so prepojeni z barvilom, ki silno žge. Čc pride le majhen košček svinčnika v člo? veško oko se beločnica oplavi, več? krat pa celo oko vniči. To se je že veckrat pripetilo. Ameriški petrolej. Učenjaki so izracunali, da prido?^ biva Amerika v svojih severnih pokrajinah, zlasti v Pensylvaniji, dnevno po 200 miljonov litrov pe? troleja. Ameriki se torej ni potre* ba bati, da bi izgubila v kratkem časii glavno besedo v petrolej ski kupčiji. In vendar se tega boje. Za? to uporabljajo vse nove načine, da se povecuje pridobivanje petrole? ja, ki je danes stalna nevarnost, da si skočita Amerikancc in Anglež v lase. Za lahkoverne. Na otoku Madagaskarjn ob juž? ni Afriki je v rekah vse polno kro? kodilov. Otok pa je bogat tudi na pasjem rodu. Pes pa je največja slaščica za krokodilje žrelo. Za pse je torej od sile nevarna reč, če mo? rajo kako reko preplavati. Pa so jo stuhtali. Pcs začne na bregu straš? no lajati. Krokodili se vsi zberejo na tistem mestu in čakajo, kdaj bo pasja mrcina planila v vodo. Pes pa, ne bodi len, stece ob bregu navzdol in prenlava reko nižje doli, kjer ni nobenih krokodilov. Zadnje case so se pa menda tudi krokodili snametovali. Ko zasliši* jo pasji lajež, začno brž plavati po reki navzdol in čakajo, kie bo sku? sal pes čez vodo. Kitajska univerza v Moskvi. Sovjetska vlada bo nrihodnji mesec otvorila v Moskvi kitajsko univerzo. Za rektorja je izbran znani boljševik Radek. Na to uni? verzo bodo sprejemali kihijske s*u? dente, ki se bodo učili socialnih in političnih ved. Del predavanj bo posvečen tudi ruski revolucijj. Bela smrt. Na Češkem umira vsako leto 50 tisoč ljudi na jetiki. V Nemčiji bo* leha letos 200.000 oseb na odprti jetiki. Za novi rod. V francoski zbornici so stavili predlog, da mora vsak mož, ki ima manj kot tri otroke plačati pose? ben znesek v narodno blagajno za rojstva, ki skrbi za pomoč rodbi* nam s številnimi otroci. Na Fran* coskem se rodi letno 250.000 otrok premalo. — Na Češkem je izšla na? redba, da ne sme pod zelo strogimi kaznimi sprejeti mati sluzbe do? jilje, če mora še lastnega otroka dojiti. — V Rotterdamu na Nizo* zemskem so morali letos zapreti 21 ljudskih šol, ker silno pada šte? vilo otrok. — V Londonu pride na 1000 prebivalcev 19 rojstev, 1. 1923. pa še 24! — Žalostne slike. Rusija se približuje zapadu. Moskovski vodilni list »Pravda« prinaša v uvodncm članku svoje mnenje o locarnskih dogovorih. Pravi, da so prešli časi diplomat* skih spletk in >Straži«. Kante Alojz, $ma* rje št. 82 pri Vipavi; Petrevčič Karlo, Ravne št. 51; Fabjan Mihael, Ravne št. 76; Koglot Ciril, Bilje št. 74; Kerševan Ivan, Rihenberg. Mestne novice. Obletnica zmage. V sredo so po vsch večiih, zlasti obmejnih krajih, slovesno proslav* Ijali obletnico zmage. Tudi v Gori* ei so zjutraj vojaške godbe trobile budnico in so grmeli topovi raz grad. Popoldne pa je šla vrsta za* stopnikov oblastev in šolar ii na sta- ro pokopališče, kjer je govoril ob* činski komisar Jurij Bombig. Nato je bil položen venec na grob padlih Goričanov. Zvečer pa je bil banket na mestnem magistratu. * V zmedenosti. Pred par dnevi je nekdo pustil v neki gostilni v okolici Podturna kolo znamke »Stiria« št. 564505. Ker dotični ni znan v tem delu mesta, se ne spo* minja v kateri gostilni se je to zgo* dilo, zato naproša, da naj dotični gostilničar, ki hrani kolo, javi to na upravo lista. Dobi 50 lir nagrade. * »Artostolsivo moliive« vabi može in fante na sestanek, ki se bo vršil danes 6. t. m. zvečer ob 8. uri v cerkvi sv. Ivana. Govoril bo g. Leopold Cigoj, vieerektor v nad* škofijskem zavodu. GOSPODARSTVO. Odgovor kmetom s mlinarjem na Cerkljanskem. Tajništvo Kmečko * delavske zveze je prejelo iz Cerkljanskega več vprašanj, če so kmetje, ki ima* jo ma'hne mline in v katerih me? ljejo svoje žito samo za svojo ra* bo, onroščeni davka na stavbe za te mline? Prav o tem predmetu ie sicer tajništvo K. D. Z. že pisalo v »Gor. Straži«; ker je pa po naši dežcli zclo veliko kmetov, ki imajo lastne mline, radi pojasnimo to vprašanie še enkrat v našem listu. Kmečkc hiše so proste davka, če služijo za stanovanje kmečki dru* žini, za shrambo in prvo predelo* vanje kmetijskih pridelkov. Za prvo predelovanje je n. pr. sma* trati izdclovanje masla in sira iz mleka, vino iz grozdja, slad- korja iz sladkorne pese, žganja iz tropin in sadja itd. zato je tudi pro? stor (mlekarna, klet itd.) v katerih se izvršujejo te kmetijske obrti prost davka na stavbe. Po zakonu pa ni oproščen davka na stavbe n. pr. mlin, četudi v njem melic kmet svoje žito samo za la* stno potrebo; mlenja namree ni mogoče ^rištevati med kmetijske obrti. Tudi kmeeki mlini so podvrženi davku na stavbe. Tuš. 1. Straža 24 (Cerkno) in vsem drugim, ki so vprašali tajni* štvo K. D. Z. pojasnila v tem vpra* šanju sporoeamo še sledeče: Dav* karija Vam je poslala takoimeno* vani »Avviso d' Accertamento« za davek na stavbe in sicer za mli* ne. Na papirju, ki ste ga prejeli od idrske davkarije, Vam davkarija javlja: 1. dohodek od mlina, ki ste ga vi prijavili, je davkarija zvišala n. pr. pri Tus. I. od 3 lir na 200 lir; 2. davek vam predpisuje davka* rija od 1. januarja 1924 dalie; 3. davkarija vas opozarja, da morate rekurirati tekom 20. dni, ko ste prejeli to obvestilo (avyiso d'Accertamento) če niste zadovolj* ni z povišanjem dohodka ali na da sklenete v istem času davčni kon* kordat pri davkariji v Idriji. Dohodek lir 200 se nam zdi za skromni kmeeki mlin vsekako pre* visok. Zato svetujemo prizadetim kmetom * mlinarjem, da pošljejo enega ali dva zastopnika v Idrijo k davkariji. da skleneta konkordat za nižje dohodke Tajništvo K. D. Z. je tudi pri* pravljeno sestaviti prizadetim re*/ kurze. Opozarjamo pa, da je treba rekurirati tekom 20 dni in da nam morajo prizadeti takoj doposlati papirje, ki so jih preieli od davka? rije. Sporoeiti nam je treba tudi: 1. koliko žita (pšenicc, ajde itd.) v kilogramih zmeljejo kmetje letno v svojem mlinu: 2. koliko bi morali plačati, če bi mleli svoje žito pri mlinarju * obrtniku. Tajništvo K. D. Z. v Gorici. Važno za vinogradnike! Oskrbništvo posestev bar. Teuf? fenbach*a v Vipolžah naznanja, da je uredilo popoln obrat za žganje* kuho od najnižjih do najvišjih sto* pinj alkohola. Po 2. X. se spre* jema vsaka množina zdravih tropin od 5 q naprej pod jako ugodnimi pogoji. Tostvarne priglasitve se Iahko podajajo v oskrbn. pisarni v Vipolžah od 9. ure predpoldne do poldneva, kjer se dobe tudi na* tančnejši pogoji. Kaj je novega na cleželi? Solkan. Odbor podružnice »Zelenega križa« v Solkanu sporoea svojim članom, da ie pooblaščen pobirati članarino, kakor tudi sprejemati nove clane g. Miha Boltar, pismo* noša v Solkanu. Naše »Katoliško slov. izobr. društvo« se pridno giblje. Dne 27. septembra je vnrizorilo igro »Po* slednii mož« z zelo dobrim uspe* hom. Dne 29. novembra pa vprizo* ri »Miklovo Zalo«, in prepričani smo, da tudi ta težka igra izpade dobro, ker so vloge v dobrih ro* 1 kah. Dne 6. decembra pa '^riredi za naše maleke »Miklavža«. Dajemo to bratskim društvom v znanje in jih prosimo. da 29. t. m. ne prirejajo nobenih veselic, ter se naše prire* ditve gotovo polnoštevilno udele* že. Naj nas prcšine vse zavest, da v vzaiamnosti je naš obstoj in na* nredek. Osek. Pri nas bomo imeli od 15. do 22. t. m. sv. misijon. Že v naprej &e veselimo lepih dni, ko se bomQ v duševni zbranosti Iahko nekoliko približali svojemu Stvarniku. Podmelec. V nedeljo dne 8. t. m. vprizori »Kmetska Čitalnica« Bron. Nušiče* vo komedijo »Navaden človek«. Tudi par pevskih točk je na vspo* redu Zaeetek toeno ob 15.30 pop. K obilni udclcžbi vabi odbor. Sv. Lucija. (Poroke.) Pri nas smo imeli v teku zadnjih dveh tednov kar tri poroke. Poro* eili so se: dne 9. oktobra kolarski mojster g. Kpvaeie Ciril in g.čna Marijanica Mengorjeva; 19. okt. mesnr g. Taljat Andrej in g.čna Erna Toncava; 31. okt. pa kovaški mojster g. Kenda Valentin in g.čna Kati Krajnikova. Ker so novopo* ročenci elani in deloma pevci tu* kajšnjcga domačega društva, jim je naš pevski zbor ob tej priliki za* pel vep krasnih nesmic. Novoporo* čencem voščimo obilo sreče v no* vern stanu! Avče. Naše prosvetno društvo se bo po* kazalo zopet na odru dne 11. (sv. Martin) in 15. (nedelja) t. m. z Ja* lenovo dramo »Dom«. Igra je vzeta iz našega kmečkega življenja in je žela povsod, kjer so jo igrali, mnogo uspeha. Zato se tudi pri nas priča* kuje obilna udeležba. Pri prireditvi sodcluje tudi društveni pevski zbor z dvema pesmima. Vstopnina je nizka. Začetek toeno ob 3. uri pop., tako, da bo konec že pred odho* dom vlakov. Bukovo. (Smrt.) Neizprosna smrt ima letos pri nas nenavadno žetev. Dne 31. m. m. nas je zopet obiskala. Pokosila je 66. letnega cerkovnika Franca Mavriča. Štirideset let je vestno in točno opravljal svojo službo. Naj mu bo zemljica lahka! Oslavje. (Nesreča.) Pri nas se je v torek popoldne pripetila grozna nesreča. Anton Mikluž iz Oslavja St. 120 je pri ko* panju novega vinograda udaril na šrapnel, ki je razpoeil. Drobci šrap* nela so zadeli nesrečnei* talnica« igra med dejanjem važno vlogo orgovarjajoča razsvetljava, posebno v 6. sliki na pokopališču, ko vidi Konrad v sanjah duhove * Jjudi, ki bodo še isto leto umx^li, med njimi svojo Marico in njenega skopega očeta. Ker ima »Citalnica« tudi za raznobarvno spreminjanje odgovarjajočo električno napelja* vo, smemo pričakovati, da bo s tem igra zanimivejša in bo prišla do popolne veljave. Kot smo izvedeli, nam bo »Čitalnica« v zimski sezo* ni nudila še mnogo lepega in do* brega; vredna ie zato, da jo vse* stransko podpremo v njenem kul* turnem stremljenju! V nedeljo k predstavi v Dornberg' Igra se bo vršila ob vsakem vremenu. Kozana. V poslednjih letih so bile tatvi* ne v naši vasi na dnevnem redu. Ni boljšc družine v Kozani, da ne bi je obiskali nepoklicani gostje. Ravno tako se godi po bližnjih va* seh, a središče tatvinskih slueajev je tarn nekje blizu Dobrovega. Vsaki dan se sliši: tega so napad* Ii, temu so pokradli to, — oneinu ono itd. f'lovek jc po noči in po dnevi v strahu. Tako so v noei od torka na sredo vlomili v hišo Ja* koneieevo in odnesli kolo, nekaj denarja, obleko — vse skupaj v vrednosti 1000 L. Spet se je s stra* hom šepetalo po vasi kaj je to, kdo je bil in vsak je seyeda sumnjal pa domače ljudi. Prišli so orožniki, — ali kaj, oni nam ne morejo poma* gati. To pot pa so imeli sreeo in iz* sledili tatu. In pomislite, kje to gnczdo tiči: tarn na poti med Bilja* no in Dobrovem. Kdo bi si mislil, da vsa nesreča prihaja ravno od tarn. Vse ukradeno blago so našli, in mislimo, da tudi druge tatvine je izvršila ena in ista roka. V njegovi hiši so našli mnogo pokradenega blaga, polno klet šalamov in pršu* tov in še mnogo drugih reei. Zdi se nam, da jc to dobro organizirana tolpa, — ali do sedaj je samo tp znano, da je tatinska dela izvrševal mož skunno s svojo bolj so polo vis co. Lpamo in zahtevamo, da se ta človek strogo kaznuje in odstrani iz naših krajev, — da bodo ljudje vsaj pred to golaznijo imeli mir. Gaberje na Vipavskem. Tudi mi eutimo potrebo, da se enkrat oglasimo v našem priljub* ljenem listu. Ker so danes slabi časi tudi pri nas, pa se tolažimo s tem, ko vidimo, da se naše prosvetno društvo »Danica« pridno giblje. Zlasti se opaža, da elani vedno bolj skrbno berejo časonise. Javnih pri* reditev pa še nismo mogli imeti ra« di raznih zaprek. Brje. Po nad petdesetletnim pričako* vanju, ugibanju in željah Brejcev, da bi imeli svojo lastno cerkev, je ta namera koneno dosegla svoj cilj: pričeli smo graditi novo cer* kev. Menda ni obeine na Goriš* kem, na Vipavskem prav gotovo ne, ki bi bolj potrebovala svojo cerkev kakor Brje, katere tvonjo skupino 10 raznoimenskih vasi in od vsake teh vasic je do kake so* sedne fare najmanj eno uro dalee. Po trudapolnem prizadevanju in žrtvovanju uglcdnih brejskih mož, smo pričeli z gradnjo po naertu os* novanem od g. inž. Fabijanija, ki se za stvar posebno zanima. Lep vzgled požrtvovalnosti kaže dej* stvo, da domačini sami spravijo skupaj ves gradbeni materijal; ka* menje je tudi brezplaeno, kakor tudi vse delo pri gradnji razun zi* darjev. »Vinarsko in sadjarsko društvo« je darovalo svoj prostor in vse svoje premoženje. Le v skupnosti in vzajemnosti se da kaj doseei! Vasem v Dolnjih Brjeh menda ni prostor primeren, češ, da je preoddaljcn od njih, toda vsak* do ne more imeti cerkve pred hišo. Prostor i#e vendar na sredi obcine. To uvidevajo tudi pametni možje od Kodrovih ki niso dovzetni za razne puhle kvante. Tako je prav! V nedeljo na praznik sv. Martina, to je 15. t. m. patrona naše podruž* nice, se bo vršila slovesna blago* slovitev temeljnega kamna s sveto mašo na prostem, če bo ugodno vreme. Ponikve. Pred kratkirn je »Straža« pisala o tatvinah ki so sc razpasle po naši vasi. Danes moramo zopet pisati o tatovih, katerim je zelo priljubljen naš kraj. — V četrtek 29. pret. m. so noznani tatovi zopet vlomili v gostilno in trgovino g. Lapanja, kateremu so že zadnjič prizadeli občutno škodo. To pot so vlomili zjutraj okoli 4. ure skozi okno v spodnjo klet in nato šli v gorenje prostore — v trgovino, kjer so si vsega nabrali. Pokradli so ves to? Jbak, ki ga je imel v zalogi, precej kave sladkorja — žganja in drugih stvari, denarja le, kar je bilo dro* biža — Ker pa niso mogli odnesti vsega. so pa eno vrečo sladkorjr. iztresli na tla in ga oblili z žga? njem, da so ga tako uničili Škode so mu napravili nad 3000 L. Za tatovi ni ne duha ne sluha. in dvomimo, da bi se tudi topot po* srečilo varnostnim organom zasa* čiti tatove, ki nas /e tako ogoreajo, da bomo morali postaviti noene čuvaje. — Omenjamp tudi, da so hoteli ulomti ravno tedaj kot pri g. Lapanju tudi v pozdru/nico kon* sumne prodajalnc, a so jib pre* podili. Stran 4. »QORISKA STRA2A< Zanimivosti. Harakiri. »Na ta način,« pravi japonsko po? ročilo, so se obnašali ronin nas* proti Kiru radi nje^ovega visokega dustojanstva. Opetovano so posku* šali pregovoriti ga, naj izvrši hara? kiri nad samim seboj. Toda ostal jc brez besed, strahopetno se je trescl in sključen sedel na tlch.« Ko je Oiši videl, da se zastonj trudi pregovoriti ga, da bi si prosto* voljno izvolil častno smrt, ki se spo* dobi za plemenitnika, ga vrže na tla in mu z istim mečem odseka glavo, s katerim si je njegov gospod sam zadal smrt. Tovariši so položili nato glavo svojega sovražnika v neko po? sodo in se pripravili na odhod. Pre* den pa so zapustili hišo, so skrbno pogasili ulči in ogenj, da ne bi mor? da slueajno nastal kak požar in ško= dova-1 sosedom. Stopili so v vrsto in ob svitu dne* va so se odpravili na pot k templju v Sekangudži, kjer je bil pokopan Azano. Vsi stanovalci hiše so prišli ven, da bi videli sedem in štirideset roninov, ki so nudili v krvavih oble* kah strašen pogled. Vsakdo jih je hvalil in obeudoval njih zvestobo in junaštvo. Nek odlieen knez je rekel svojcmu svetovfilcu, ko so šli ronini mimo njegovega gradu: »Azanovi možje so umorili sovražnika svoje* ga gospoda in gredo zdaj jnimo. Njih zvesrobe ne morcm dovolj ob* čudovati. Ker so od svojega nočnc* ga opravka gotovo zmučeni in lač* ni, pojdi k njim in jih povabi, naj pridejo notri in postavi pred nje ne* kaj kaše in kozarec vina.« Ronini so se okrepčali in šli na* prej. Pri vhodu v tempelj jim pride naproti predstojnik bližnjega samos stana in jih pelje na grob njih go? spoda. Kirovo glavo operejo in jo polože na Azanov grob kot spravni dar. Zraven pa polože še spomcni* co, v kateri razlože svojemu ljublje* nemu gospodarju razloge svojega dejanja. Ko so nato skupno z bond opravili običajne dolžnosti za raj? nega Azana, so se ronini vsedli na grobove in mirno pričakovali dolo* čil gosposke. Vsi so bili obsojeni na harakiri. Njih trupla so pokopali na tempelj? ' novem dvorišču pred nagrobnim spomenikom njih gospoda. »In ko se je raznesla vest o vsem tern, so se zgrinjale cele množice ljudi, da bi molile na grobu zvestih služabni* kov.« Med obiskovalci je bil tudi ti* sti mož, ki je prijanega Oiši oplju* val. Skesano je prosil mrtvega, naj mu odpusti, in se je v zadoščenje zabodel z bodalom. Dali so mu grob poleg roninov, tako da ne stoji da* nes 47, ampak 48 nagrobnih kam? nov okoli Azanovega groba. Ta kraj je postal znamenita božja pot in bo ostal v časti, dokler ne bo ugasnila zadnja iskra starega japonskega ju? naštva. Dvoboj s — krompirjem. Tudi ta se je zgodila onkraj veli* ke luže. Tako*le je bilo: protestant* ski pastor Bowman je pridigal na prostem v Kentuckyu. Pa pride gi? zdalin in začne motiti vernike. Pri? digar pa imenitno zafrkne gospodi? ča, da se mu vse reži. Užaljeni gi* zdalin pošlje drugo jutro svoje se? kundante, ki napovejo pastorju dvoboj in ga povabijo, nai izbere on orožje, kot je že med viteškimi ljudmi navada. »Ne boš kaše pi* hal,« si je mislil pastor in naznanil nasprotniku, da se bosta obmetava* la s krompirjem na 15 korakov da? ljave. Ta je moral rad ali nerad v to privoliti. Velika množica ljudi se zbere. Prinesejo cajno z lepim de? belim krompirjem; dajo iih vsake? mu polovico. »Pozor!«, nasprotnika se postavita naproti in — flosk, pa ima gospodič ves obraz okrompir? jen. Ves bled od sramotc in gnjeva vrže on, a ne zadene. Pastor pa krepko meče naprej. Ko jc gizdali? nu prilctel v bučo peti krompirček, se zgrudi s krvavim obrazom na tla. Od takrat ni vee izzival. Klobuk — fes. Turški vladar Kemal paša vsak dan bolj modernizira svoje Turke. Angorska vlada je izdala naredbo, da mom jo vsi nositi klobuke na? mesto starega narodnega pokriva? la fesa ali pa naj hodijo razoglavi. V turški prestolici kar policaji ustavljajo in snemajo fesc. Druga odredba, da morajo Turkinje ho? diti odslej brez zagrinjala eez ob? raz, pa menda zelo ugaja turškemu ženskemu svetu. Amerikanski domisleki. V deželi vseh izvirnosti na sve? tu je neki bogataš razpisal nagrado 1000 dolarjev tistcmu, ki rabi naj? več let eden in isti dežnik. Znano je, da je dcžnik tisti predmet, ki ga vsakdo, ne lc zamišljeni profesorji, najhitreje izgubi. In se je javil neki Amerikanec, ki ima en dežnik že 50 let. Višek pa je dosegel Anglcž Hvajt, ki rabi en dežnik že 61 let. To mora biti prava »marela«. Pozdraui fantov - uojahou Podpisani vojaki Slovene!, ki slu? žimo pri eetrtem (4.) ženijskem polku v Bolonji scdaj v Civitavec- chia blizu Rima pošiljamo pozdr?vr starišem, bratom, sestram, fantom in dekletom; posebno pa tovarišem letnikii 1906., kateri bodo priliod? njo pomlad prišli med nas, da oku* sijo sladkosti vojaškega življenja. Bog živi Vas in »Goriško Stražo«! Drekonja Jožef, Solkan; Pahor Jo* žef, Lokvice; Vendramin Mirko, Sovodnje; Vovk Jožef. Male Žab? lje; Mozetie Mario, Rcnčc; Pahor Ljubomir, Miren; Žnidarčič Feliks, Renče; Gorjan Karl, Opatjeselo; Čufar Gabrijel, Cerkno; Sardoč Jo? žef, Preenik; Rovšček Ivan, Mo? drejc; Leban Vincenc, Knež:i; Si? gulin Karol, Markovščina. Ljudska posojilnica, registrova? na zadruga z neomejeno zavezo v Solkanu, bode imcla svoi redni občni zbor dne 22. novembra 1925. ob 3. uri popoldne v prostorih g e Franko z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva in raeunskih pregledovalcev. 2. Potrjenje raeunskega sklepa za upravno leto 1924. 3. Volitev načelstva in raeunskih pregledovalcev. 4. Prečitanje revizijskega poročila. 5. Sprememba pravil. 6. Slučajnosti. Načelstvo. VOJNI OŠKODOVANCI!!! Še nekaj časa imate na razpolago, da predložite prosnje za predujme na škodo pri stavbah. Vsi ti in oni, ki so že sklenili konkordate, naj se obrnejo za pojasnila in hitFo re? šitev na DAVIDA SOBAN, GORICA, Corso Vitt. Eman. III., št. 28/II. i__________________________________________________________________________________________________ Hlede Hilarij, priporoča svojo krojaško delavnico, Via S. Giovan? ni 2, Gorica. — Sprejema vsa v to stroko spadajoča dcla. Gene zmer? ne, delo solidno. Vsem ljubiteljem zimskega cvet? ja naznanjam, da imam v zalogi ho? landske čebule polnih in enostavnih hijacint, tulipanov in frezij. Naro? čila izvršujcm tudi po pošti. Just Ušaj, Gorica, ulica Favetti 6. Pozor! — Edina slovcnska trgovi? na v Gorici v Raštelu pod oboki St. 37. z mrtvaškimi predmeti. Velika zaloga vsakovrstnih rakev, vencev, voščenih sveč, cvetlic za cerkve, no? vomašnike, sv. obhajilo, birmance, neveste itd. Skladišče v prvem nad* stropju. — Gene brez konkurence, postrežba toena. — Poskusite in prepričajte se! — Priporoea se slav? nemu občinstvu Terezija Pavsič. POZOR! Obleke in površniki (na mero) za moške, ženske in otroke. Perilo različno. Volneno blago (čehoslovaško). Bombaževino. Fruštanj. Tralič za blazine. Blazine volnene in žimnate. Žametspliš (angleški). Odeje volnene in šivane. Prinoroča po tvorniških cenah -------------- tvrdka -------------- RUDOLF KNEZ GORICA Piazza E. d'Amicis 13 (na Kornu). ZOBUZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA specialist za ustne in zobne bolezni, ordinira v GORICI na Travniku 5 II od 9. do 12. in od 3, dO 5. V IDRIJI vsako prvo in tretjo so* boto in nedeljo v mesecu (okr. hranilnica). Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: „Conte Biancamano" 20. 11. 1925. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: „Conte Verde1' 14. 11. 1925. Iz Genove v Buones Ayres v 13VS dneh. „Principcssa Giovanna" 8. 11. 1925. „Principe di Udine" 19. 11. 1925. Iz Genove v Buones Aires 19 dni. v Avstralijo: „Re d'Italia" 25. 11. 1925. Informacije daje in sprejema pred- naročila na vozne listke zastopnik F. Rosich. Gorica, Via Contavalle St. 4. Častitim župnim uradom naznanjam, da imam razstavljene orglje za cerkev na Stari sv. Gori (Čedad) do 10. XI. 1925. Orglje si vsakdo lahko ogleda in preiskusi. Ivan Kacin tovarna orgelj, Placuta St. 29. fllEOeflTFJSO IZBERO KLOBUKOV gosgpX„ine dobite v dobroznani modni trgovini 0TT1LI39 G9LLIG9RIS Ulica Mameli 4. (prej Scuole) Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko primapijaQRJJEFIORI Ü GORICI, CORSO VITT. EM. III. Št. II SPRE3EMÜ OD 9 - IZ IN Z - Y Ljubljanska posojilnica -------- r. z. z o. z. v LJÜBLJflNI == Megtiii trgr stev. O, Hranilne vloge na knjižnice in tekoči račun obresfuje najugodneje z= Posojila dsje proti popolni varnosti na vknjižbe in dobremu poroStvu. Kdol hoče blti postrežen z dobrim blagom, uaj obišče novo trgovino na TRAVNIKU St. 17. Došlo je ravnokar jesensko in zimsko blago za moške obleke iz najboljših čeških in domačih tovarn po najnižjih cenah.------ Trgovina združena s prvovrstno krojačnico in konfekcijskim blagom. BRATA ZOTTER v (iorici Travnik - Piazza della Vittoria 17 - tik kavarne „Evropa„ „Mundlos" šivalni stroji „Göricke^ dvoholBSfl, motorini „Fiam11 belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kersevaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 IHehanična delavnica, Piazza Cavour šteu. S.