PoltalM plačaaa t fatoriai
RADIO LJUBLJANA
cena Številki pet din ar j et
OD 28. SEPTEMBRA DO 4. OKTOBRA
59
ilustrirani tednik za radi0f0ni|0
NAROČNINA ■ Četrtletno 40 Din ■ Polletno 75 Din ■ Celoletno 140 Din Za inozemstvo ■ Četrtletno 50 Din ■ Polletno 90 Din ■ Celoletno 170 Din
LETNIK H.
OGLASI po dogovoru
1930
Uspeh ankete
n.
Prinašamo v naslednjem eno izmed pisem, ki so došla kot odgovor na anketo naše postaje. V 'bistvu je gledanje g. I. V. (iz Štajerske) tako zdravo in pravilno, da smo mu za nijegova izvajanja mi, da mu pa bo za njegovo iskrenost brez dvoma tudi naš radio zelo hvaležen.
Z doposlano dopisnico sem odgovoril na stavljena vprašanja glede ankete o programu oddajanja Vaše postaje. Ker pa bi rad malo več omenil, kakor samo »da« ali »ne«, oziroma »dobro« ali »slabo«, in ker iz vprašalnih kart ne boste dobili popolne slike, kakšen naj bo program, ampak samo, kako so poslušalci s tem zadovoljni in to zaradi premajhnega prostora na karti, sem Vam namenil še par vrstic, ki jih blagovolite vzeti dobrohotno kot so namenjene od človeka, ki želi največ uspeha slovenskemu radiu in ki ljubi svoj rod in kar je njegovega.
Radio-Ljubljana, t. j. Vaša postaja, je edina slovenska in bo najbrž ostala edina slovenska radio-oddajna postaja (Maribor bo ali ne???). Od te postaje dobimo mi Slovenci in ves ostali sveti edino slovensko besedo potom etra, zato naj bo program te naše postaje tudi res slovenski in tuj le toliko, kolikor je potrebno za splošen dvig duševnega obzorja našega človeka, tako da bo vsak prepričan o lepoti slovenske pesmi, glasbe in kulture. Tujci nas bodo potem bolj spoštovali, domač človek pa bo bolj ljubil svoj rod, ko bo videl, koliko lepega imamo za pokazati na vseh poljih kulture, da nas ni treba sram biti in da nam se ni treba dičiti s tujim pa-vovim perjem. Oddajanje duševnih dobrin tujih narodov naj bo v splošnem, kar se tiče glasbe, po možnosti večji del originalno iz tujine potom prenosa programov tujih postaj.
Kako žalostno je sedaj zlasti z repro-ducirano glasbo. Večne arije in arije tujih oper, moderni plesni šlagerji, jazz-band, vmes vsake svete čase kak zbor donskih kozakov, in potem zopet foxtrot, tango itd., arije in zborovo petje iz oper, samo slovenske pesmi in glasbe ni čuti ali komaj vsake kvatre. Človek ne bi vedel, da je to slovenski Radio-Ljubljana, če ne bi slišal vmes napovedovalca, prej bi mislil, da je radio-Milano, Dunaj, Pariš, London, samo Ljubljana in slo-
venski radio ne. Nisem ozkosrčen. Vem, da kar meni ne dopade, drugim dopade in da vodstvo mora gledati, da zadovolji splošnost, vendar tako pretiravanje moderne glasbe ni na mestu. Če res nori ves svet, da hoče samo moderno, vsaj vodstvo domačega radia naj bi imelo malo več smisla za lepoto slovenske pesmi, glasbe in besede. Pospeševala naj bi čut za narodno lepoto in tako ne pomaga ubijati okus v narodu še, kar ga ima, ker hvala Bogu, je v narodu še vedno dober čut: Poprašajte pri trgovcih, ki prodajajo gramofonske plošče, a boste uvideli, da še vedno gre najbolj narodno blago v denar, izvzemši mestno ... mladino. Človeku se nehote poraja misel, da delate reklamo za plošče, ki jih drugače trgovci ne morejo prodati. Pa jim delate slabo uslugo, sebi pa tudi slabo. Ali ni zadosti najmanj tri ure na teden jazza iz Bleda? Arij in oper se sliši zvečer več kot dovolj. Naj bo opoldne v večini posvečeno slovenski in slovanski pesmi in besedi, naj zaigra harmonika, citre, gitare, tamburice, marši, valčki in polke, predvsem slovenske skladbe, kar se zvečer redkokdaj sliši, pa boste pridobili veliko več prijateljev zlasti med prostim ljudstvom, ker to morate predvsem pridobiti za radio. Če ne pridobite maso naroda za radio, ste ustrelili mimo cilja...
Isto, kar velja za opoldne, velja za večerno glasbeno oddajanje. Iz celotnega porgrama naj odseva, kolikor je največ mogoče, da je radio-postaja slovenska in jugoslovanska. Tuje naj bo le najlepše in izbrano, kolikor je tako lepega in slavnega, da se smatra za last celotnega kulturnega človeštva. Zato so večeri tuje glasbe, pa bodisi slovanske, bodisi rp-manske ali germanske na mestu. Naj bodo tudi v bodoče češki, poljski, nemški, francoski itd. večeri, pa vendar ne več kot eden na teden.
Želeti bi bilo več vojaške godbe, harmonike in citre. Da so bili vsi pevski zbori, kvarteti, okteti in solisti, ki so prednašali slovenske pesmi, z veseljem in užitkom poslušani, ni treba posebej omenjati, ko tako poudarjam, da je treba še več narodnega blaga.
Ideja oddajanja programa iz posameznih krajev sirom domovine je vse hvale vredna. Le pri tem je treba pozabiti na osebnosti in skušati podati vse, kar ima lepega en kraj za pokazati in popolnoma objektivno poročati. Radio naj bo last vsega naroda, kakor je univerza. Do-
IA3A KUKAVICA
Nedelja
□ Koncert Trnovskega cerkvenega zbora, ob 15.30.
O Novačan, »Veleja«, drama (Šentjaikob-čani), ob 16.30.
Q Dvorak, Slovanski plesi (prenos iz Prage), ob 19.30.
Ponedeljek
q Boieldieu, »Bela žena«, kom, opera (prenos iz Prage), ob 19.30.
Torek
O Prenos iz Zagreba, ob 20.30. Sreda
q Koncert češke Filharmonije, preno« iz Prage, ob 20.
Četrtek
O Koncert »Ljubljanskega zvona« (mešani zbor in oktet), ob 20.30.
Petek
q Prenos iz Beograda, ob 20,30. Soboto
Q Prenos iz Beograda ob 20. \
bro bi bilo upeljati po vzorcu dunajske oddajne postaje »potujoči mikrofon«, kar ste izvedli parkrat z dobrim uspehom.
Težko je sestavljati programe in pridobiti potrebne sile, a z dobro voljo vse gre. Veliko se je napravilo, a še več bi se dalo. Ni vse, da se reče: toliko predavanj je bilo iz te stroke, toliko iz te, toliko je bilo opernih prenosov, toliko ur glasbe, toliko repro-ducirane glasbe itd., ampak glavno je vsebina in kako se je podalo.,.
Če boste te nasvete poslušali, bo dobro za Vas in se bo radio širil med narod, če ne, ne boste prodrli med maso naroda...
Če mislite, da nimam prav, naj napovedovalec prebere moje pismo v radiu (seveda brez navedbe imena) in videli boste, da se bo najmanj 80% poslušalcev izreklo, da imam jaz prav.
Povedal sem Vam to odkrito, kot prijatelj in navdušen radio-amater, ki mi je na srcu procvit slovenskega radia, kot bi bil moja last, in ki ljubim svoj rod in kar je njegovega — kot sebe.
Brez zamere! Prejmite tudi ob tej priliki izraze mojega spoštovanja navdušen radio-amater
I. V.
Proglas proti motfnjam
»Elektrotehniška zveza Češkoslovaške« je pravkar izdala letak proti motnjam v radiu. Letak se je natisnil v nakladi pol milijona in ga bodo dostavili vsakemu odjemalcu električnega toka. Nadalje bo v kratkem izšla brošura dr. Rousa »Motnje v radiu in njih odstranjevanje«. Letak se je izdal v češkem, slovaškem, nemškem in madžarskem jeziku, zasluži pa, da se z njegovo vsebino seznani tudi slovenska javnost, ki ji ga v naslednjem podajamo:
Vsem posestnikom električnih naprav!
Ne motite radia!
Radio je prav tako važen in razširjen kulturni faktor kakor sta šola in tisk. Njegov pomen in poslanstvo nalagata vsem državljanom dolžnost, da odstranijo vse, kar bi utegnilo škoditi njegovemu razširjenju. Pomislite, da je radio često edini svetli žarek v življenju slepcev in bolnikov in da pač nihče ne bo tako brezobziren, da bi jim namenoma kratil to edino veselje.
Pomislite, da se radio moti najbolj z različnimi električnimi napravami, ki se uporabljajo v gospodarstvu, v trgovinah in delavnicah.
Naprave, ki motijo radio, ako nimajo varovalnih naprav, so v glavnem sledeče:
1. Električni motorji in generatorji z iskrnimi kolektorji, motorji pri šivalnih strojih, ventilatorji, črpalci prahu, sušilci las, masažne priprave i. dr. — 2. Električne priprave, pri katerih se tok prekinja (n. pr. električni zvonec, svetlobne reklame, električni li-kalnik, regulatorji toplote itd.). — 3. Zdravniške priprave za diatermijo, rontgen, obsevanja itd. — Prosimo Vas torej, da teh motečih naprav ne uporabljate vsaj ob delavnikih od 19 do 23, ob praznikih ali nedeljah od od 11 do 13, od 16 do 18 in od 20 do 23, ko se oddaja glavni program.
Vse te naprave so neškodljive, ako so opremljene z varnostnimi pripravami.«
fl^JOMAČB^AU^
Trije prenosi iz Prage
Trikrat bomo v teim tednu slišali Praigo. Prvič v nedeljo zvečer s slovitimi Dvofakovimi slovanskimi plesi, drugič v ponedeljek zvečer s prenosom iz Nar. Divadla Boieldieujevo komično opero »Bela žena« in tretjič v sredo s koncertom češke filharmonije. Praški koncerti so za ljubitelje resne glasbe vedno vir neskaljenega užitka.
Dva pevska koncerta
poldne Trnovski cerkveni zbor s pretežno narodnim (bolje: ljudskim) programom. Drugi pa je »Ljubljanski zvon«, ki nastopi v četrtek s svojim mešanim zborom in oktetom. Nekaj pesmi bo celo spremljal orkester. Oktet bo pel koroške ljudske pesmi. Oba ta dva koncerta bosta ustregla ogromni večini našega poslušalstva.
In še prenosi
Večerne oddaje iz ljubljanskega studia se reducirajo na minimum . .. Vsaj ta teden. Ne vemo, kaj' porečejo k temu naši naročniki. V torek je prenos iz Zagreba, v petek in soboto pa še prenos iz Beograda (drugič bo prenos opere).
prosvetu radio
Kmetijska ura v nedeljo ob 10.20.
Nasveti za kmeta v nedelj o ob 15.
»Stroj' v hiši in kuhinji«, pred. g. prof. Fr, Pengov, v torek ob 19.
»Žena in literatura«, pred. ga. Bartolo-v a v t o r e k o b 20 .
»Ura dobre knjige«, govori g, Silvester Škerlj, v sredo ob 19.30.
Otroška ura (ga. Gabrijelcičeva) v č e -t rte k ob 17.30.
»Telesna vzgoja otrok«, pred. g. Pero Horn, v četrtek ob 19.
»Vrtnarski pomenki«, pred. g. Ciril Jeglič v četrtek ob 20.
Gospodinjska ura (gdč. Cilka Krekova) v petek ob 19.30.
Športna ura, govori g. Drago Ula-ga, v petek o(b 20.
Aktualna ura, govori dr. Valter Bohi-nec, v soboto ob 19,30.
Nedelja
Beograd, 19.15, 100 letnica Luke Bo-tiča.
Breslau, 17,10, Šah in moj .sistem. Niem-covič.
Ponedeljek.
Dunaj, 18.30, Dunajska umetnostna razstava.
Breslau, 17.25, Politične osebnosti nove dolbe, — 18.10, Politika — umetnost ali znanost. — 20.00, Znanstvena podlaga politike.
Torek.
Beograd, 20.30, Začetek novega šolskega leta.
Dunaj, 18.30, Foto-kemija.
Breslau, 17.40, Politične osebnosti nove dobe. — 18.10, Zunanja in notranja politika, — 20.00, Znanstvena podlaga politike.
Sreda,
Dunaj, 17.05, Nietzsche in glasba. — 17.30, Telesna in duševna vzgoja otrok. —- 18.00, Gibanje alpskih cest.
Breslau, 20.00, Problemi svetovne politike.
Četrtek.
Breslau, 17.15, Politične osebnosti nove dobe. — 17.45, Politika in časopisje. — 18.10, Politika — umetnost ali znanost. — 18.35, Osebnost v politiki.
Petek.
Breslau, 17.45, Politika — umetnost ali znanost. — 18,35, Znanstvena pod-lalga politike.
Sobota.
Dunaj, 18.10, Veseli — roparji.
Breslau, 17.15, Politične osebno,sti nove dobe, — 19.00, Pregled predavanj.
iajb0uše iz etra
Opere in operete
Nedelja.
Dunaj, 13.00, »Carnem«, opera na ploščah, Bizet. — Langenberg, 20.10, »Eur-ganthe«, romantična opera, Weber. — Milan-Torino, 20.30, »Bocoaoio«, opereta, Suppe.
Ponedeljek.
Beograd, Zagreb, Praga, Bratislava,
19.30, Prenos iz praške opere. — Miinchen, 19.35, »Marta«, romantična opera v 4 dej,, Flotow. — Milan-Torino, 20.30, »Ples v maskah«, opera, Verdi.
Torek.
Dunaj, 20.05, »Dalibor, opera v 3 dej, Smetana, — Breslau, 19.10, »Čarostie-lec«, opera, Weber. — Budapest, 19.30, »Čeherazada«, balet v 4 dej., Rimski-Korzakov in »Vagabund in kraljičina«, Poldini, — Varšava, 19.50, Prenos iz po-znanjske opere.
Sreda.
Leipzig, 20.00 »Don Pasquale«, komična opera v 3 dej., Donizetti.
Četrtek.
Berlin, 20.00, »Riigoletto«, opera v 4 d., Verdi. — Rim, 20.35, »Lindia di Chamou-nix«, Donizetti. — Milan-Torino, 20.30, »Ples v maskah«, opera, Verdi.
Petek.
Budapest, 19.30, »Hary — Jan oš«, opera, Kodaly. — Rim, 20.35, »Bajadera«, opereta.
Sobota.
Beograd, Zagreb, 20.00, Prenos iz beograjske opere. — Breslau, 20.30, »Oba slepca«, opereta, Offenbach. — Bucarest, 21.00, Prenos iz opere.
Koncerti
Nedelja.
Beograd, Zagreb, 20.00, Koncert češke filharmonije. — Dunaj, 19.20, Koncert mešanega zbora. — Berlin, 20.10, Koncert filharmoničnega orkestra. — Breslau, 20.00, Koncert vojaške godbe. — Miinchen, 20.00, Večerni koncert orkestra. — Praga, M. Ostrava, 20.00, Koncert češke filharmonije. — Varšava, Katovice, 20.15, Veliki koncert operne glasbe.
Ponedeljek.
Beograd, 20.00, Simfonični koncert. — Dunaj, 20.20, Koncert simfoničnega orkestra. — Breslau, 20.30, Koncert mandolin. — Leipzig, 20.00, Koncert simfoničnega orkestra. — Langenberg, 21.00, Bach (VII.). — Budapest, 20.00, Mozartov večer. — Bucarest, 21.00, Koncert priložnostne glasbe in klavirski koncert, — Rim, 20,55, Pevski koncert.
Torek.
Zagreb, 20.30, Klavirski konicert. 21.30, Pesmi. — Breslau, 20.30, Koncert šleske filharmije. — Leipzig, 21.40, Koncert današnje glasbe. — Langenberg, 20.00, Operetna glasba. — Miinchen, 21.20, Koncert komornega orkestra. —■ Praga, 20.30, Koncert komorne glasbe. — Rim, 20.30, Pestri koncert.
Sreda.
Beograd, Zagreb, 20.00, Koncert češke filharmonije. — Berlin, 21.10, Koncert radio orkestra. — Breslau, 20.30, Pevski večer. — Bucarest, 21.00, Pevski koncert.
—	Praga, 20.00, Koncert češke filharmonije. — Varšava, Katovice, 20.15, Večerni koncert zabavne •glasbe. — Rim, 20.30, Simfonični koncert. — Milan, Torino, 20.40, Večerni koncert zabavne glasbe.
Četrtek.
Dunaj, 21.00, Pesmi in arije. — Langenberg, 20.00, Pestri koncert. — Miinchen, 20.15, Koncert simfoničnega! orkestra. — Budapest, 20.00, Ogrski večer. — Bucarest, 21.00, Simfonični koncert. — Praga, 21.00, Koncert na mandoline. —• Bratislava, 21.00, Koncert narodne glasbe. — Varšava, Katovice, 20.15, Koncert gojencev konservaitorija.
Petek.
Beograd, 20.30, Koncert beograjskega kvarteta. — Zagreb, 20.30, Koncert komornega kvarteta. — Dunaj, 19.35, Koncert zbora domskih kozakov. 20.30 Koncert orkestra in solistov. — Berlin, 21.00, Koncert komrnega kvarteta. — Breslau, 21.15, Pevski koncert. — Leipzig, 21.30, Jazz orkester. — Miinchen, 21.30, Koncert komornega orkestra. — Bucarest, 21.00, Harfa. — Praga, M. Ostrava, 21.40, Koncert godbe na pihala. — Bratislava, 19.35, Pevski koncert.
Sobota.
Miinchen, 20,30, Veliki pestri koncert.
—	Budapest, 21.30, Koncert zabavne glasbe, — Milan, Torino, 21.15, Pestri koncert. — Varšava, 20.15, Pester koncert zabavne glasbe.
0RGA1IZACIIA
Angleški obisk
16. t, m. je na potu skozi Ljubljano obiskal našo postajo direktor »Radio International Publicity Services Ltd« in guverner »International Broadcasting Company«, kap. Leonard F. Plugge iz Londona. Na svojem potovanju obiskuje, kot je izjavil našemu uredniku, vse radio postaje, da jih pridobi za prirejanje koncertov za angleško občinstvo, oz. za reklamne koncerte angleških firm.
UIR
Mednarodna radiofonska unija (Union Internatiionalle de Radiophonie) se bo zbrala letos v Budimpešti 13. oktobra. Nasprotno dosedanjim vestem se praški načrt ne bo revidiral, ker UIR ni v to kvalificirana. Ker pa so se razmerja v unijii v zadnjem času dokaj izboljšala, ie upati, da 'bo delo kongresa uspešno, kar se tiče sporazumevanja, posameznih oddajnih postaj1. Pač pa bo pretresala praški načrt kasneje oficielna mednarodna konferenca, iki jo bo sklical Mednarodni telegrafski urad v Bernu.
Katoliški kongres za radiofonijo
Istočasno s katoliškim filmskim kongresom se bo vršil v Parizu 4., 5. in 6. no-vemlbra katoliški kongres za radiofonijo pod predsedstvom kardinala Verdierja.
Med drugimi stvarmi se bodo obravnavala predvsem sledeča vprašanja; vloga in organizacija poslušalcev, predavatelji v radiu, otrok pred zvočnikom.
Sv. maša za udeležence se bo brala v cerkvi Madeleine v torek, dne 4. nov. ob 11 dopoldne. Msgr. Fillon, škof iz Langres-a, bo imel nagovor. Udeleženci kongresa bodo imeli 50% popusta za glavne železniške proige.
Informacije daje »Comite catholique de la Radiophoniie«, 5, boulevard Montmar-tre, Pariz II.
RADIO DRUGOD
Radio v Ženevi
Otvoritvena seja in važnejši govori 11. zbora Društva narodov v Ženevi so se zopet oddajali večini evropskih radio-postaj. Kakor v prejšnjih letih, je prevzelo organizacijska dela v ta namen glavno tajništvo Svetovne radio-zveze. V prejšnjih ietih so povabili francosko poštno upravo, da izvede prenose, pri čemer so se kajpak le francoske poštne postaje posluževale teh prenosnih naprav. Letos pa se je Švica branila, izdati tuji poštni upravi dovoljenje za izvršitev prenosov. Ker pa švicarska poštna uprava ne premore zadostnega števila osobja v te namene, so poverili z deli za prenos oddajno družbo Radio-Geneve. Ista družba je izvršila za nekatere države slične prenose v popolno zadovoljnost.
Mikrofonske in ojačevalne naprave kakor tehniško osobje je dal na razpolago Radio-Ženeva in običajni ojačevalni prostor Radio-Ženeva je tvoril izhodišče za kabelski vod v vsako poljubno tujo postajo. Tu je stal izhodiščni ojačevalec, dočim se je mikrofonski ojačevalec nahajal v sejni dvorani sami. Veliko število držav se zanima za prenose otvoritvenih govorov. Med drugimi so Anglija, Danska, Avstrija, Češkoslovaška ter ena nemška postaja prijavili svoje prenose. Povečini pa se odločijo postaje za prenašanje v zadnjem hi]?u.
V preteklem letu so nekateri člani angleške, nemške in drugih delegacij ob različnih dneh poročali iz Ženeve direktno domači postaji svoje dnevne utise. Letos si je rezervirala angleška radio-družba enkrat v tednu mali studio ženevske postaje za direkten prenos takega opisa na angleške postaje, Norveška si dovoljuje tudi enkrat tedensko tako poročilo in v minulem tednu je govoril poljski državnik Zaleski iz Ženeve poljskim postajam. Oddaje se vrše iz posebnega oddajnega prostora, med tem ko oddaja Radio-Ženeva nemoteno svoj lastni program. Delegat govori običajno le preko svojih domačih postaj.
Omeniti pa še moramo, da se je v četrtek 11. t. m. prenašal iz Ženeve k nam Briandov govor. Prenos se je vršil preko Dunaja iz Zagreba. Slišati je bilo govor v francoščini, pred koncem angleškega prevoda je vključil Dunaj svoj koncert. Prenašanje govora našega zunanjega ministra g. dr. Marinkoviča iz Ženeve v ponedeljek 15, t. m. dopoldne je moralo radi tehničnih neprilik izostati.
Najtežje rojstvo pač doživlja slavna postaja D uštva narodov.... Najprej so ?e vršila Dosvetovanja, komisije, razpisi in zopet komisije in posvetovanja. Končno se je v preteklem letu dovolila postaja Društvu narodov, a tudi to ni bila končnoveljavna odločitev, zakaj tudi letos se mora z zadevo baviti skupščina DN. Odobriti še mora predloge za izvedbo postaje kot jih je predložil tehniški odbor. Šele potem se bodo mogla razdeliti naročila. Predvidevno bodo dobile celotno delo tiste štiri firme, ki so vložile stroškovnik v maju t. 1, Bile so to; Telefunken, Berlin; Marconi Wireless, Co., London; Societe franpaise Radio-Electrique, Pariš; evropska Bell Comp.
Ako se predlogi tehniške komisije sprejmejo, bodo postaje — gre za dve kratkovalovni postaji in za obširno sprejemno napravo — do konca 1931 dovršene.
Novi izvedenec za radio pri tajništvu DN, van Dissel, upa, da se bo z novima postajama moglo storiti tudi dragoceno poizkusno delo glede vprašanja razširjanja valov. Saj bo baš postaja DN mogla ostati v stalni zvezi z vsemi državami sveta. Pravih oddaj v 'Ženevi pri DN ne bo. Oddajali se bodo le oficielni razglasi DN. Svoj pomen bosta novi postaji imeli tudi z ozirom na prenašanje zasedanj.
ItlOVE POSTAIE
Pišejo, da "je zgradil Radio L y o n novo postajo v Irignyju ' ih da bo postaja z energijo 25 RW kntailu začela s poskusnimi oddajami.
Nova poljska postaja se bo oglasila začetkom decembra. Nahajala se bo v Baszynu, 30 km od Warszawe.
S 1. oktobrom bo začela oddajati nova postaja Rejkjavik na Islandski Dolžina vala 1.200 m, energija 16 kW.
V Melbournu (Avstralija) deluje nova postaja na kratke valove. Valovna dolžina 32 m, znak VK—3U2.
Monopol za' radio-oddajanje za dobo 25 let je dobila končno v Luxembur-g u »Societe Luxembourgeoise d'Etudes Radiophoniques«. Pogodba pa predvideva jakost najmanj 100 kW (!) v anteni in oddaljenost psotaje 15 km zračne črte od glavnega mesta (!). Postaja bo morala začeti z delovanjem v 18 mesecih. Začasna postaja s 6 do 8 kW bo začela delovati pred koncem tega leta.
Radio-Paris namerava zgraditi oddajno postajo na kratke valove.
V Nemčiji demantirajo vest, ki so jo prinesli nekateri listi, da se namreč namerava zgraditi posebno močna postaja v Frankfurtu.
Glede postaje Društva narodov
glej naš člančič pod »Radio v Ženevi«.
Proglas proti motnjam
»Elektrotehniška zveza Češkoslovaške« je pravkar izdala letak proti motnjam v radiu. Letak se je natisnil v nakladi pol milijona in ga bodo dostavili vsakemu odjemalcu električnega toka. Nadalje bo v kratkem izšla brošura dr. Rousa »Motnje v radiu in njih odstranjevanje«. Letak se je izdal v češkem, slovaškem, nemškem in madžarskem jeziku, zasluži pa, da se z njegovo vsebino seznani tudi slovenska javnost, ki ji ga v naslednjem podajamo:
Vsem posestnikom električnih naprav!
Ne motite radial
Radio je prav tako važen in razširjen kulturni faktor kakor sta šola in tisk. Njegov pomen in poslanstvo nalagata vsem državljanom dolžnost, da odstranijo vse, kar bi utegnilo škoditi njegovemu razširjenju. Pomislite, da je radio često edini svetli žarek v življenju slepcev in bolnikov in da pač nihče ne bo tako brezobziren, da bi jim namenoma kratil to edino veselje.
Pomislite, da se radio moti najbolj z različnimi električnimi napravami, ki se uporabljajo v gospodarstvu, v trgovinah in delavnicah.
Naprave, ki motijo radio, ako nimajo varovalnih naprav, so v glavnem sledeče:
1. Električni motorji in generatorji z iskrnimi kolektorji, motorji pri šivalnih strojih, ventilatorji,'črpalci pra-... hu, sušilci las, masažne priprave i, dr. — 2. Električne priprave, pri katerih se tok prekinja (n. pr. električni zvonec, svetlobne reklame, električni li-kalnik, regulatorji toplote itd.). — 3. Zdravniške priprave za diatermijo, rontgen, obsevanja itd. — Prosimo Vas torej, da teh motečih naprav ne uporabljate vsaj ob delavnikih od 19 do 23, ob praznikih ali nedeljah od ' od 11 do 13, od 16 do 18 in od 20 do 23, ko se oddaja glavni program.
Vse te naprave so neškodljive, ako so opremljene z varnostnimi pripravami.«
Trije prenosi iz Prage
Trikrat bomo v teim tednu slišali Prago. Prvič v nedeljo zvečer s slovitimi Dvorakovimi slovanskimi plesi, drugič v ponedeljek zvečer s prenosom iz Nar. Divadla Boieldieujevo komično opero »Bela žena« in tretjič v sredo s koncertom češke filharmonije. Praški koncerti so za ljubitelje resne glasbe vedno vir neskaljenega užitka.
Dva pevska koncerta
poldne Trnovski cerkveni zbor s pretežno narodnim (bolje: ljudskim) programom. Drugi pa je »Ljubljanski zvon«, ki nastopi v četrtek s svojim mešanim zborom in oktetom. Nekaj pesmi bo celo spremljal orkester. Oktet bo pel koroške ljudske pesmi. Oba ta dva koncerta bosta ustregla ogromni večini našega poslušalstva.
In še prenosi
Večerne oddaje iz ljubljanskega studia se reducirajo na minimum ... Vsaj ta teden. Ne vemo, kaj' porečejo k temu naši naročniki, V torek je prenos iz Zagreba, v petek in soboto pa še prenos iz Beograda (drugič bo prenos opere).
prosvetii radio
Kmetijska ura v nedeljo ob 10.20.
Nasveti za kmeta v medel j o ob 15.
»Stroj1 v hiši in kuhinji«, pred, g, prof. Fr, Pengov, v torek ob 19.
»Žena in literatura«, pred. ga. Bartolova v t o r e k ob 20.
»Ura dobre knjige«, govori g, Silvester Škerlj, v sredo ob 19.30.
Otroška ura (ga, Gabrijelčičeva) v Je-trte k ob 17.30.
»Telesna vzgoja otrok«, pred. g. Pero Horn, v četrtek ob 19.
»Vrtnarski pomenki«, pred. g. Ciril Jeglič v četrtek ob 20.
■Gospodinjska ura (gdč. Cilka Krekova) v petek ob 19.30.
Športna ura, govori g. Drago Ulaga, v petek olb 20,
Aktualna ura, govori dr. Valter Bohi-nec, v soboto ob 19,30.
Nedelja
Beograd, 19.15, 100 letnica Luke Bo-tiča.
Breslau, 17.10, Šah in moj sistem, Niiem-covič.
Ponedeljek.
Dunaj', 18.30, Dunajska umetnostna razstava.
Breslau, 17.25, Politične osebnosti nove dolbe. — 18 10, Politika — umetnost ali znanost. — 20.00, Znanstvena podlaga politike.
Torek.
Beograd, 20.30, Začetek novega šolskega leta.
Dunaj, 18.30, Foto-kemija.
Breslau, 17.40, Politične osebnosti nove dobe. — 18.10, Zunanja in notranja politika. — 20.00, Znanstvena podlaga politike.
Sreda.
Dunaj, 17.05, Nietzsche in glasba. — 17.30, Telesna in duševna vzgoja otrok.
—	18.00, Gibanje alpskih cest.
Breslau, 20.00, Problemi svetovne politike.
Četrtek.
Breslau, 17.15, Politične osebnosti nove dobe, — 17,45, Politika in časopisje.
—	18.10, Politika — umetnost ali znanost, — 18.35, Osebnost v politiki.
Petek.
Breslau, 17.45, Politika — umetnost ali znanost. — 18.35, Znanstvena podlaga politike.
Sobota.
Dunaj, 18.10, Veseli — roparji, Breslau, 17.15, Politične osebnosti nove dobe, — 19.00, Pregled predavanj.
iajbouše iz etra
Opere in operete
Nedelja.
Dunaj, 13.00, »Carnem«, opera na ploščah, Bizet. — Langenberg, 20.10, »Eur-ganthe«, romantična opera, Weber. — Milan-Torino, 20,30, »Bocoaoio«, opereta, Suppe.
Ponedeljek.
Beograd, Zagreb, Praga, Bratislava,
19.30, Prenos iz praške opere. — Munchen, 19,35, »Marta«, romantična opera v 4 dej., Flotow. — Milan-Torino, 20,30, »Ples v maskah«, opera, Verdi.
Torek.
Dunaj, 20.05, »Dalibor, opera v 3 dej, Smetana. — Breslau, 19.10, »Čarostie-lec«, opera, Weber. — Budapest, 19.30, »Čeherazada«, balet v 4 dej., Rimski-Korzakov in »Vagabund in kraljičina«, Poldini, — Varšava, 19,50, Prenos iz po-znanjske opere.
Sreda.
Leipzig, 20.00 »Don P.asquale«, komična opera v 3 dej., DonizettL
Četrtek.
Berlin, 20.00, »Riigoletto«, opera v 4 d., Verdi. — Rim, 20,35, »Lindia di Chamou-nix«, Donizetti. — Milan-Torino, 20.30, »Ples v maskah«, opera, Verdi.
Petek.
Budapest,	19.30, »Hary — Jan oš«, opera, Kod.aly.	— Rim, 20.35, »Bajadera«, opereta.
Sobota.
Beograd, Zagreb, 20.00, Prenos iz beograjske opere. — Breslau, 20.30, »Oba slepca«, opereta, Offenbach. — Bucarest, 21.00, Prenos iz opere.
Koncerti
Nedeljo.
Beograd, Zagreb, 20.00, Koncert češke filharmonije, — Dunaj, 19.20, Koncert mešanega zbora, — Berlin, 20,10, Koncert filharmoničnega orkestra. — Breslau, 20,00, Koncert vojlaške godibe. — Munchen, 20.00, Večerni koncert orkestra. — Praga, M. Ostrava, 20.00, Koncert češke filharmonije. — Varšava, Katovice, 20.15, Veliki koncert operne glasbe.
Ponedeljek.
Beograd, 20.00, Simfonični koncert. — Dunaj, 20.20, Koncert simfoničnega orkestra. — Breslau, 20.30, Koncert mandolin. — Leipzig, 20.00, Koncert simfoničnega orkestra, — Langenberg, 21.00, Bach (VII.). — Budapest, 20,00, Mozartov večer. — Bucarest, 21.00, Koncert priložnostne glasbe in klavirski koncert, — Rim, 20.55, Pevski koncert.
Torek.
Zagreb, 20.30, Klavirski konicert. 21.30, Pesmi. — Breslau, 20.30, Koncert šleske filharmije, — Leipzig, 21.40, Koncert današnje glasbe. — Langenberg, 20.00, Operetna glasba. — Miinchen, 21.20, Koncert komornega orkestra. — Praga, 20.30, Koncert komorne glasbe. — Rim, 20.30, Pestri koncert.
Sreda.
Beograd, Zagreb, 20.00, Koncert češke filharmonije. — Berlin, 21.10, Koncert radio orkestra. — Breslau, 20.30, Pevski večer. — Bucarest, 21.00, Pevski koncert.
—	Praga, 20.00, Koncert češke filharmonije. — Varšava, Katovice, 20.15, Večerni koncert zabavne glasbe. — Rim, 20.30, Simfonični koncert. — Milan, Torino, 20.40, Večerni koncert zabavne glasbe.
Četrtek.
Dunaj, 21.00, Pesmi in arije. — Langenberg, 20.00, Pestri koncert. — Miinchen, 20.15, Koncert simfoničnega orkestra. — Budapest, 20.00, Ogrski večer. — Bucarest, 21.00, Simfonični koncert. — Praga, 21.00, Koncert na mandoline. — Bratislava, 21.00, Koncert narodne glasbe. — Varšava, Katovice, 20.15, Koncert gojencev konservatorija.
Petek,
Beograd, 20.30, Koncert beograjskega kvarteta. — Zagreb, 20.30, Koncert komornega kvarteta. — Dunaj, 19.35, Koncert zbora domskih kozakov. 20.30 Koncert orkestra in solistov. — Berlin, 21.00, Koncert komrnega kvarteta. — Breslau, 21.15, Pevski koncert. — Leipzig, 21.30, Jazz orkester. — Miinchen, 21.30, Koncert komornega orkestra. — Bucarest, 21.00, Harfa. — Praga, M. Ostrava, 21.40, Koncert godbe na pihala. — Bratislava, 19.35, Pevski koncert.
Sobota.
Miinchen, 20.30, Veliki pestri koncert.
—	Budapest, 21.30, Koncert zabavne glasbe. — Milan, Torino, 21.15, Pestri koncert. — Varšava, 20.15, Pester koncert zabavne glasbe.
ORGAIIZACIIA
Angleški obisk
16. t. m. je na potu skozi Ljubljano obiskal našo postajo direktor »Radio International Publicity Services Ltd« in guverner »International Broadcastimg Company«, kap. Leonard F. Plugge iz Londona. Na svojem potovanju obiskuje, kot je izjavil našemu uredniku, vse radio postaje, da jih pridobi za prirejanje koncertov za angleško občinstvo, oz. za reklamne koncerte angleških firm.
UIR
Mednarodna radiofonska unija (Union Internatiionalle de Radiophonie) se bo zbrala letos v Budimpešti 13. oktobra. Nasprotno dosedanjimi vestem se praški načrt me bo revidiral, ker UIR ni v to kvalificirana. Ker pa so se razmerja v uniji v zadnjem času dokaj izboljšala, ie upati, da bo delo kongresa uspešno, kar se tiče sporazumevanja posameznih oddajnih postaj1. Pač pa bo pretresala praški načrt kasneje oficielma mednarodna konferenca, iki jo bo sklical Mednarodni telegrafski urad v Bernu,
Katoliški kongres za radiofonijo
Istočasno s katoliškim filmskim kongresom se bo vršil v Parizu 4., 5, in 6. novembra katoliški kongres za radiofonijo pod predsedstvom kardinala Verdierja.
Med drugimi stvarmi se bodo obravnavala predvsem sledeča vprašanja: vloga in organizacija poslušalcev, predavatelji v radiu, otrok pred zvočnikom.
Sv. maša za udeležence se bo brala v cerkvi Madeleine v torek, dne 4. nov. ob 11 dopoldne. Msgr. Fillon, škof iz Langres-a, bo imel nagovor. Udeleženci kongresa bodo imeli 50% popusta za glavne železniške proge.
Informacije daje »Comite catholique de la Radiophonde«, 5, boulevard Montmar-tre, iPariz II.
RADIO DRUGOD
Radio v Ženevi
Otvoritvena seja in važnejši govori 11. zbora Društva narodov v Ženevi so se zopet oddajali večini evropskih radio-postaj. Kakor v prejšnjih letih, je prevzelo organizacijska dela v ta namen glavno tajništvo Svetovne radio-zveze. V prejšnjih letih so povabili francosko poštno upravo, da izvede prenose, pri čemer so se kajpak le francoske poštne postaje posluževale teh prenosnih naprav. Letos pa se je Švica branila, izdati tuji poštni upravi dovoljenje za izvršitev prenosov. Ker pa švicarska poštna uprava ne premore zadostnega števila osobja v te namene, so poverili z deli za prenos oddajno družbo Radio-Geneve. Ista družba je izvršila za nekatere države slične prenose v popolno zadovoljnost.
Mikrofonske in ojačevalne naprave kakor tehniško osobje je dal na razpolago Radio-Ženeva in običajni ojačevalni prostor Radio-Ženeva je tvoril izhodišče za kabelski vod v vsako poljubno tujo postajo. Tu je stal izhodiščni ojačevalec, dočim se je mikrofonski ojačevalec nahajal v sejni dvorani sami. Veliko število držav se zanima za prenose otvoritvenih govorov. Med drugimi so Anglija, Danska, Avstrija, Češkoslovaška ter ena nemška postaja prijavili svoje prenose. Povečini pa se odločijo postaje za prenašanje v zadnjem hipu.
V preteklem letu so nekateri člani angleške, nemške in drugih delegacij ob različnih dneh poročali iz Ženeve direktno domači postaji svoje dnevne utise. Letos si je rezervirala angleška radio-družba enkrat v tednu mali studio ženevske postaje za direkten prenos takega opisa na angleške postaje, Norveška si dovoljuje tudi enkrat tedensko tako poročilo in v minulem tednu je govoril poljski državnik Zaleski iz Ženeve poljskim postajam. Oddaje se vrše iz posebnega oddajnega prostora, med tem ko oddaja Radio-Ženeva nemoteno svoj lastni program. Delegat govori običajno le preko svojih domačih postaj.
Omeniti pa še moramo, da se je v četrtek 11. t. m. prenašal iz Ženeve k nam Briandov govor. Prenos se je vršil preko Dunaja iz Zagreba. Slišati je bilo govor v francoščini, pred koncem angleškega prevoda je vključil Dunaj svoj koncert. Prenašanje govora našega zunanjega ministra g. dr. Marinkoviča iz Ženeve v ponedeljek 15, t. m. dopoldne je moralo radi tehničnih neprilik izostati,
Najtežje rojstvo pač doživlja slavna postaja D ušiv3 narodov... Najprej so se vršila oosvetovanja, komisije, razpisi in zopet komisije in posvetovanja. Končno se je v preteklem letu dovolila postaja Društvu narodov, a tudi to ni bila končnoveljavna odločitev, zakaj tudi letos se mora z zadevo baviti skupščina DN. Odobriti še mora predloge za izvedbo postaje kot jih je predložil tehniški odbor. Šele potem se bodo mogla razdeliti naročila. Predvidevno bodo dobile celotno delo tiste štiri firme, ki so vložile stroškovnik v maju t. 1. Bile so to: Telefunken, Berlin; Marconi Wireless, Co., London; Societe franpaise Radio-Electrique, Pariš; evropska Bell Comp.
Ako se predlogi tehniške komisije sprejmejo, bodo postaje — gre za dve kratkovalovni postaji in za obširno sprejemno napravo — do konca 1931 dovršene.
Novi izvedenec za radio pri tajništvu DN, v a n D i s s e 1, upa, da se bo z novima postajama moglo storiti tudi dragoceno poizkusno delo glede vprašanja razširjanja valov. Saj bo baš postaja DN mogla ostati v stalni zvezi z vsemi državami sveta. Pravih oddaj v Ženevi pri DN ne bo. Oddajali se bodo le oficielni razglasi DN. Svoj pomen bosta novi postaji imeli tudi z ozirom na prenašanje zasedanj.
I0VE POSTAJE
Pišejo, da je zgradil Radio L y o n novo postajo v Irigriyju ' in da bo postaja z energijo 25 RW kiriailu začela s poskusnimi oddajami.
Nova poljska postaja se bo oglasila začetkom decembra. Nahajala se bo v Baszynu, 30 km od Warszawe.
S 1. oktobrom bo začela oddajati nova postaja Rejkjavik na Islandski Dolžina vala 1.200 m, energija 16 kW.
V Melbournu (Avstralija) deluje nova postaja na kratke valove. Valovna dolžina 32 m, znak VK—3U2.
Monopol za' radio-oddajanje za dobo 25 let je dobila končno v Luxembur-g u »Societe Luxembourgeoise d'Etudes Radiophoniques«. Pogodba pa predvideva jakost najmanj 100 kW (!) v anteni in oddaljenost psotaje 15 km zračne črte od glavnega mesta (!). Postaja bo morala začeti z delovanjem v 18 mesecih. Začasna postaja s 6 do 8 kW bo začela delovati pred koncem tega leta.
Radio-Paris namerava zgraditi oddajno postajo na kratke valove.
V Nemčiji demantirajo vest, ki so jo prinesli nekateri listi, da se namreč namerava zgraditi posebno močna postaja v Frankfurtu.
Glede postaje Društva narodov glej naš člančič pod »Radio v Ženevi«.
TEHNIKA
Pregled tehničnih novosti v razvoju radia
boljši, nadalje tudi elektrodinamični zvočnik z manjšim ali tudi zelo jakim ojačevalcem. Najdemo pa najboljšo napravo, z visoko ceno, na drugi strani pa skušajo ustvariti ljudsko tipo za nizko ceno, saj si dandanes že marsikdo želi imeti doma tako kombinacijsko napravo.
Normalizirali pa so se popolnoma ojačevalci. Obstoja že skoro enotna tipa, ki ima v zadnji stopnji zelo pogosto dve elektronki, ki sta vezani v protitaktu. Pred njo pa uporabljajo uporovno ali pa transformatorsko vezavo.
Ko vstopamo v novo sezijo, zanimajo slehernega, ki kaže količkaj interesa do radia, pa najsi tže ima aparat ali ga še nima, novosti, ki jih prinaša radio industrija na trg. Posebno se to opaža na raznih radiorazstavah in — sejmih.
Radio tehnika dela neumorno na razvoju radia in pokaže skoro vsikdar ob takih prilikah nekaj tako zvanih fenome-nalnih novostii Radio publika pa je že dandanes tudi tako razvajena, da če ne najde epohalnih novosti, kar ni več zadovoljna in ostalih, četudi dobrih izboljšanj ene ali druge naprave niti noče, niti ne ve prav ceniti.
V splošnem lahko rečemo, da se je razvoj raznih tip aparatov samih tako rekoč že ustalil. Ne pojavlja se več neštevilna vrsta novih sistemov, ampak izboljšujejo sedaj le one maloštevilne, ki so se izkazali kot najboljši. V glavnem imamo danes le sledeče tipe: detektor za amaterja, ki se zadovolji s poslušanjem domače postaje na slušalke, eno-, dvo- in navadne trielektronske aparate za poslušanje domače postaje na zvočnik in sicer postopoma po jakosti in za razne oddaljenosti od postaje same.
S specielnimi triielektronskimi aparati pa lahko že izločimo tudi domačo postajo in sprejemamo mnogo tujih postaj na zvočnik dovolj glasno. Ta specijelni tri-elektronski aparat ima namreč že kot prvo visokofrekvenčno stopnjo z elektronko z zaščitno mrežico kot drugi av-dion, kot tretjo pa jako nizkofrekvenčno s posebno tromrežno elektronko-ojače-valko. Seveda se aparati posameznik tovarn razlikujejo še med seboj po uporabi raznih specielnih žarnic, tako najdemo n. pr. aparate, kjer je tudi audionka elektronka z zaščitno mrežico, pri čemer pa odpade reakcija.
Pri površnem pregledu imamo utis, kot da so troelektronski aparati izpodrinili štirielektronske. Toda to je zmota, kajti kdor hoče imeti aparat večje jakosti s primerno rezervo, se mora le odločiti za štirielektronskega.
Seveda dominirajo še vedno večelek-tronski aparati, največ šesteilektronski, ki pomenijo nekako višek razvoja v radiotehniki sploh. Ti jamčijo za absolutno selektivnost in tudi ogromno rezervo jakosti.
Večji od razvoja baterijskih aparatov je bil v zadnjem času razvoj aparatov s popolnim priključkom na omrežje. V tem so aparate tako izpopolnili, da so glede kakovosti podajanja že popolnoma enakovredni baterijskim, v ekonomičnem oziru pa jih zdaleka prekašajo. Izločili so vse motnje omrežja in povečali so tudi varnost in trajnost te naprave. Nekatere tovarne delajo sploh samo še aparate s popolnim priključkom na omrežje.
Le počasi pa se razvijajo prenosni aparati, aparati v kovčkih, dasi so vsi pred nedavnim še pričakovali ravno v tej smeri hiter in ogromen razvoji.
Pač pa so se od letošnje spomladi sem zelo izpopolnile kombinacijske naprave radia in gramofona. Ne le v elektroaku-stičnem učinku, temveč sploh v celem ustroju so se te naprave zelo izboljšale. K vsaki taki kombinaciji spada zdaj že gramofonska aparatura s pogonom na električni tok, dober radio sprejemni aparat, pri nekaterih je vgrajen celo naj-
Pri zvočnikih pa se opaža poskus nadomestiti z jamiki štiripolnimi magnetnimi sistemi zaenkrat še drage elektro-dinamične zvočnike. Slednie so začeli izdelovati tudi za majhne jakosti, ki bi bili primerni za sprejem tudi v manjših prostorih.
Kot vmesno tipo med elektromagnetnim in elektrodinamičnim zvočnikom smo dobili tako zvanega magnetodinamičnega, ki se razlikuje po konstrukciji od slednjega po permanentnem magnetu. Cena tega zvočnika je mnogo nižja od elektro-dinamičnega, po kakovosti pa se mu skuša zelo približati.
Spomladi so mislili, da se bo lijak ponovno uveljavil, vendar ga je to pot stožčasta membrana spet popolnoma izpodrinila. Pač pa si še mnogo obetamo od elektrostatičnega zvočnika, iki ga imenujejo »zvočnik bodočnosti«.
Splošno pa dobimo utis, da se je razvil zvočnik že do visokovrednega muzikal-nega inštrumenta.
Izključna novost v letošnji jeseni so specialni aparati samo za kratke valove. Ti so bili skoro potrebni, ker je narastlo štvilo oddajnih postaj na kratke valove že znatno.
Tudi ostale aparate, začenši pri tri-elektronskem, konstruirajo skoro vse že za sprejem na vseh valovnih dolžinah, tudi na kratkih in sicer ne več z izmen-ljivimi tuljavami, temveč s pretikalom, ki priključuje odgovarjajoče tuljave v aparatu samem.
Tudi so novost posamezni sestavni deli radiosprejemne naprave, tako n. pr. nove tako zvane »paličaste« elektronke, nato kondenzatorji z ogromno skalo preko cele sprednje fronte aparata, ki nam omogoča točnejiše nastavljanje postaj. Na trgu dobimo tudi že elektronke z 400 do 550 Volti anodne napetosti. Novost so tudi novi usmerjevalci s selenom za vse vrste uporabe. V veliki izbiri pa dobimo tudi že aparate, ki služijlo izključno v obrambo pred raznimi motnjami;
Z vsem tem so v veliki meri ustregli radioamaterjem, ki si želijo tako eno in drugo za izboljšanje in izpopolnjevanje radiosprejema.
Kdaj bomo videli v daljavo?
Na nemški veliki radio-razstavi je bila podana bilanca o zadnjem razvoju na polju tehnike daljnovidenja. Vsiljuje se vprašanje, jie-li daljnovidenlje v današnji obliki že zrelo za praktično uporabo, da bi se namreč aikustiična podajanja po radiu optično izpopolnila? Nestrokovnjak bi na to vprašanje odgovoril pritrdilno in bi kazal na znaten napredek inozemstva, zlasti na Anglijo, kjer oddajajo že re-
doma po radiu zvočne in daljnovidne pošiljke.
Tehnika daljozorstva je že izredno napredovala in z velikimi koraki se bližamo k teoretično dosegljivemu, t. ij. tre-notno uporabljivi sistemi z Nipkovvsko ploščo ali zrcalnim kolesom se bodo kmalu izčrpali. Težkoče uporabljivega prenosa slik danes niso več v tehnični aparaturi, predpostavke uporabne ureditve so znane. Vemo tudi, kakšne aparature so pripravne za sprejemanje in danes že lahko rečemo, da je celo tehnika daljnovidenja kvalitativno izsilila zgradbo sprejemnih aparatov. Pokazalo se je namreč, da so posnetki za daljozorstvo odkrili pomanjkljivost sprejemnih aparatov, ki jih dozdaj z ušesi še nismo zaznali. Snem-ki za daljozorstvo so mogoči le s kvalitativno visoko vrednimi pripravami.
Dokler so daljozorne oddaje v mejah radio-valov in jim je na razpolago le ozek frekvenčni trak, se moramo pa žal zadovoljiti s sliko številnih pik (okrog 12.000 v sekundi). S to sliko pa ne moremo doseči polnovrednega prenosa slik. Število pik bi morali zvišati, in to zvišanje bi zopet dosegli le z uporabo drugačnega valovnega območja, kii bi dovoljevalo večjo frekvenčno širino. Tudi v tem oziru so že delali poskuse. Naj-prvo manjkajo potrebne postaje na kratkih valovih, da bi vpeljali daljozorstvo jutri ali pojutrišnjem. Pri previdnem presojanju in če daljozorstvo ne bo ubralo vsled novih iznajdb na tem polju novih poti, moremo računati, da bo Nemčija v teku dveh do treh let osnovala svojo daljozorno oddajno postajo.
Do tedaj bi se morale graditi nove oddajne postaje, ki bi delale v območju valov približno 50 do 150 m. Morda bo celo potrebno zgraditi dvojne oddajne postaje, da bo moči z istega kraja in z isto energijo oddajati govor in slike, da se bo dosegla pri sprejemnem aparatu ista jiakost polja.
Aparati za daljnovidenje po sistemu Mihaly-ja so se izboljšali z zelo duhovito konstrukcijo fazne regulacije. Tako moremo v bodoče sprejemati z enako opremo nemške kakor angleške daljnovidne pošiljke.
Aparati so že izdelani in so že na trgu. Velikost slik znaša 8X8 cm.
Halo! Tu Hamburg! Halo! Tu Bangkok!
Pred nedavnim časom je siameški princ Purachatra iz svoje palače v Bangkoku poldrugo uro govoril s svojim sinom v Hamburgu, kakor tudi z znanci v Berlinu.
Princ jte prijel za slušalko svojega telefona ter poiskal zvezo z radio oddajno postajo Bangkok, katera deluje na kratke valove, je v zvezi z Transradio d. d. v Nauenu. Iz Nauena je sledila telefonska zveza s Hamburgom. Torej telefonski abonent siameškega glavnega mesta govori z abonentom v Nemčiji, kot da bi 9000 kilometrov med Nemčijo in Siamom ne pomenilo nič. Tako jasen in razumljiv je bil pogovor, da vsa siamska daljava sploh ni prihajala v poštev, le časovna razlika je nekoliko motila. V Hamburgu je bilo namreč ravno poldne, medtem ko se je v Siamu že večerilo, ker je bila ura 18.
Princ Purachatra, ki je v svoji domovini minister za trgovino in promet, je velik propagaitor radia in baš po njegovi zaslugi je dobil Siam prvo oddajno postajo v Aziji,
SPOREDI
OD 28. SEPTEMBRA DO 4. OKTOBRA
RADIO UIIBIJANA
521 kc
2-5
ledelja, 28. sept.
9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 P. dr. Roman Tominec:
Versko predavanje 11.00 Koncert Radio-orkestra: Kalman: Čardaška knegi-nja; Morse: Pragozdna idila. Čelo solo: Sibelius: Valse triste; Lehar: Zlato in srebro. Hawai jazz: Kraus ELka: Veroval sem v tebe; Rotter: Samo en dan; Leoncavallo: Matti-nata; Lincke: Die Back-fisch-Parade 12.00 Tedenski pregled 15.00 Nasveti za kmeta 15.30 Koncert Trnovskega cerkven, zbora: Dev: O j tam za goro; Dev: Pojdem v ruite; Pavčič: Slovo; Adamič: Sem si vzela; Ferjančič: Na morju (ženski zbor); Vodopivec: Ptici; Ga-šparič: Kosa (moški ibor); Gerbič: Sijaj lunica (moški zbor); Schwab: Slanica (moški zbor); Dev: Prelepa je selška dolina; Hubad: Je dro uštno poloti; Hribar: Hišica očetova; Vodopivec: Ena ptica priletela 16.30 A, Novačan: Veleja, drama (Št, Jakobski gledališki oder) 19.30 Dvorak: Slovanski plesi,
prenos iz Prage 22.00 Časovna napoved in poročila
22.15 Koncert Radio-orkestra:
Fučik: Baletke; Fetras: Souvenir de Chopin; Mo-ret: Mak. Hawai jazz: Eise-mann: Ti si moja zvezda; Raymond: Rdeča kot roža; Jalowicz: Krakowiak; Katscher: Podarim ti srce 23.00' Napoved programa za naslednji dan
Poned., 29. septembra
12.00 Dnevne vesti, plošče 13.00 Čais, borze, plošče 18.00 Radio-orkester:
Kral: Dobirtek; Schubert: H-mol simfonija; Trobenta solo: Moszkowsky: Španski ples št. 4; Leopold: Gatnbrinus 19.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina
19.30 Prenos iz Prage: »Bela žena«, komična, opera v 3 dej., tekst Evg. Scribe-a,
glasba Adriena Boieldieu-;a (prenos iz Nar. Diva-dla)
22.00 Čas in poročila, napoved programa za nasled. dan
Torelt, 50. septembra
12.00 Dnevne vesti, plošče 13.00 Čas, borza, plošče 18.00 Radio-orkester:
Kollo: Eden pravi drugemu; Lehar: Modra Mazur. Saxofon duet: Yradier; La Paloma; Lincke: Kresni-čice. Hawai jazz: Love: Ne pridi mi z ljubavjo; Rotter: Poljubil sem te v maju; Ziehrer: Predpustna deca
19.00 Prof. Franc Pengov: Stroj
v hiši in kuhinji 19.30 Dr. Iv, Grafenauer: Nemščina
20.00 Ga. Bartolova: Žena in
literatura 20.30 Prenos iz Zagreba
22.30 Čas in poročila, plošče 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Sreda, 1. oktobra
Opoldanski program odpade
18.00 Radio-orkester:
Parma: Ml. vojaki; Wald-teufel: Drsalci; Beethoven: Andante iz V. simf.; Novak: Parada palčkov. Klavir in harmonij: Mozart: Romanca; Hiirsch: Ostanem ti zvest. Hawai jazz: Rosen: Prosim naslednji tango; Bootz: Naročil sem rožic zate; Aust: Vse miši za seboj 19.00 Dr. Nik. Preobraženskij: Ruščina
1930 Ura dobre knjige, Silvester Škerlj 20,00 Koncert češke filharmonije, prenos iz Prage 22.00 Čas in poročila, napoved programa za nasled. dan
Četrtek, 2. oktobra
12.00 Dnevne vesti, plošče 13.00 Čas, borza, plošče 17.30 Otroška ura, ga. Gabrrjel-
čičeva 18.00 Radio-orkester:
Fučik: Pohod gladiatorjev; Beccuci: Tesoro mio; Wodforde Finden: Suita indijskih Ijlubavnih pesmi; Violina solo: Saint-Saens:
Labud; Theimer: Rencon-tre. Hawai jazz: Moretti: V Parizu, tam so sladke deklice; Reuber: Klipp-klapp
19.00 Pero Horn: Telesna vzgoja otrok
19.30 Dr. Mirko Rupelj: Srbohrvaščina
20.00 Ciril Jeglič: Vrtnarski pomeni s prijateljico vrta
20.30 Koncert mešan, zbora pevsk. društva »Ljubljanski zvon« in društvenega okteta:
I.	Mešani zbor: E. Adamič: Zapuščena (sopran solo, gdč. Ram-šakova); S. Šantel: Pri zibeli; M. Železnik: Naši materi (s klavirjem); F. Juvanec: Izgubljeni cvet; V. Mirk: Nevenkolo
II.	Moški oktet »Ljubljanskega zvona«; Koroške narodne: O. Dev: Vigred približa se, Treba ni, Pastirc pa pase, Spev ptičke po-jo, Dobro jutro, ljubca moja; A. Mihelčič: Polje, kdo bo tebe tro-štal, Nad vasjo; J. Ma-rolt: Oj ta soldaški boben
IIL MeS, zbor s sprem-ljevanjem orkestra:
Dr. A. Schwab: Dobro juitro; J. Pavčič: Lenka (sklavirjem); D.Jenko: Vračara. Mešani zbor pod vodstvom Z. Pre-lovca. Oktet pod vodstvom D. Matula
21.30 Radio-orkester:
Transliateur: Dunajski listi; Mercadante: Prisega; Urbach: Iz Wagnerjeve junaške knjige; Dostal: Tempo, tempo
22.30 Čas in poročila, plošče 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Petek, 5. oktobra
12.00 Dnevne vesti, plošče 13.00 Čas, borza, plošče 18.00 Radio-orkester:
Donizetti: Lucia di Lam-mermoor; Becker: Bubi intermezzo. Flavta solo: Blumer: Cigan z medvedom; Rachmaninov: Sere-nada. Hawai jazz: Janko-vec: Zaigrajte na harmoniko; Stolz: Za tebe in mene cveto rdeče rože; Thurana: Billy 19.00 Dr. Lovro Suišnik: Francoščina
19.30 Gospodinjska ura, gdč. C.
Krekova 20.00 Drago Ulaga: Športna ura 20.30 Prenos iz Beograda
22.30 Čas in poročila, napoved programa za nasled. dan
Sobota. 4. oktobra
12.00 Dnevne vesti, plošče 13.00 Čas, borza, plošče 18.00 Radio-orkester:
Wallace: Maritana; Siede: Gudrun. — Klavir solo: Brahms: Intermezzo e-mol, Aletter: Reverie. Hawai jazz; Jolson: Theres; May: S teboj bi šel na ženito-vanjsko potovanje; Theimer: Mala Inge 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina 19.30 Aktualna ura, dr. Valter Bohinec
20.00 Prenos opere iz Beograda
22.00 Čas in poročlia, lahka
23.00 Napoved programa za naslednji dan
OSTALE POSTAJE
ledelja, 28- septembra
698 kc
Beograd
2-5 kW
9.00 Prenos iz Saborne cerkve 10.30 Plošče
12.00 Jugoslovanski koncert
radio orkestra 13.30 Dnevne vesti 16.00 Koncert ciganske glasbe 19.15 Stoletnica rojstva Luke Botiča. 1. Predavanje. 2. Odlomek iz drame »Mi Bijedna Mara« 20.00 Koncert češkega filhar-moničnega orkestra (prenos iz Prage)
22.00 čas in poročila
22.15 Sprehod po tujih postajah
977 kc Zagreb o* kW
11.30 Promenadni koncert vojaške godbe 16.00 Športna reportaža 19.40 Kulturna in društvena poročila
20.00 Koncert češke filharmonije. Slovanski plesi (prenos iz Prage) 22.00 Čas in dnevne vesti 22.10 Lahka večerna glasba
212 5 kc Varšava 12 kw
10.15 Prenos službe božje 15.50 Popold. koncert orkestra 17.25 Popold. koncert vojaške
godbe 19,25 Plošče
20.15 Večerni koncert operne glasbe
23.00 Plesna glasba do 24.00
545 kc Budapest 20 kW
10.00 Katol. služba božja, nato
koncert oper. orkestra 16.00 Pestra radio ura 18.00 Popold. koncert orkestra 19.15 Pevski koncert ogerske glasbe s koncertom ciganskega orkestra 20.30 Prenos iz studia; nato koncert radio kvarteta
563 kc Miinchen 4kw
11.20 Pevski, koncert 12.00 Opold. koncert orkestra 13,30 Poljedelska ura 14,00 Zabavni koncert 15.00 Koncert šramel tria 16.15 Koncert zabavne glasbe 18.15 Kitara
20.00 Večerni koncert orkestra 22.00 Lahko in plesna glasba
581 kc Dunaj 15 kw
10.30 Orgeljski koncert 11.30 Koncert orkestra 13,00 »Carmen«, opera na ploščah, Bizet 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Pevski koncert 19.20 Koncert mešanega zbora
(narodne pesmi) 20.10 »Pet sekund«, slušna igra, nato večerni koincert
599 kc Milan I kW 1031 kc Torino ^ kw
10.45 Nabožna glasba 12.15 Zabavni koncert 16.00 Komedija 16,30 Zabavni koncert 19.30 Popold. koncert zabavne glasbe
20.30 »Boccaccio«, opereta, kp. Suppe; nato plesna glasba do 24.00
616 kc praga s kw
7.00 Jutranji koncert 9.00 Koncert nabožne glasbe 10.45 Plošče
11.00 Koncert radio orkestra 12.04 Orkestralni koncert 16.00 Koncert vojaške godbe 18.30 Arije in pesmi 20.00 Koncert češke filharmonije
22.25 Koncert lahke glasbe
635 kc Langenberg 13 kw
8,00 Jutranji koncert 9.05 Katol. jutranja slovesnost 11.20 Vijolinski koncert 13.00 Opold. koncert orkestra 16.45 Pevski in godalni koncert 20.10 »Eutryanthe«, romantična opera v 3 dej,, Weber nato koncert zabavne glasbe
23.00 »Mojstri jaizza (plošče)
680 kc Rjm 50 kW
10,15 Nabožna glasba 13.00 Opold. koncert kvinteta 17.00 Popold. koncert zabavne i. glasbe
18.00 Plesna glasba 20.35 »Mefistofele«, opera, kp. Boito
851 kc Graz 7 kW
Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 do konca
871 kc Bucarest 12 kw
11.30 Nabožna glasba
12.00 Opoldanski koncert radio
orkestra 13.00 Plošče
17.00 Popoldanski koncert radio orkestra, vmes četrt ure smeha 20.40 Ljudska univerza 21.00 Večerni koncert radio orkestra 21.45 Pevski koncert 22.15 Koncert orkestra
923 kc Breslau * kw
9.00 Jutranji koncert 11.00 Evang. jutranja slovesnost 12.00 Opoldanski koncert radio
orkestra 15.00 Zabav, koncert na ploščah 17.10 Šah in moj sistem, predava Niemcovič
20.00 Koncert vojaške godbe 22.30 Koncert plesne glasbe
1076 kc Bratislava 12 kw
7.00 Jutranji koncert 10.45 Plošče
11.00 Koncert radio orkestra 16.15 Popold, koncert orkestra 17.45 Enodejanka 18.05 Plesna glasba 22.25 Koncert lahke in zabavne glasbe
1140kc M.Ostrava 10kw
7.00 Jutranji koncert 11.00 Koncert radio orkestra 16.00 Koncert vojaške godbe 20.00 Koncert češke filharmonije 22.25 Koncert lahke glasbe
1157 kc Leipzig * kw
8.30 Orgeljski koncert 9.00 Jutranja slovesnost 12.00 Opoldanski koncert radio
orkestra 16.40 Popold. koncert kvarteta 18.10 Zborovni koncert 20.00 Koncert radio orkestra 21.00 Glasbeni zabavni večer Nato plesna glasba
PonedeSjek, 29- septembra
698 kc Beograd 2-5 kw
10.30 Plošče
12.45 Opoldanski koncert radio
kvarteta 13.30 Poročila 17.05 Književna ura 17.30 Narodne pesmi in gusle 20.00 Simfonični koncert (iz
Budapeste) 21.30 Čas in poročila 21.45 Vokalni koncert g. Wit-tinga
22,15 Koncert zabavne glasbe
977 kc Zagreb o 7 kw
12.30 Plošče
13.30 Vreme in dnevne vesti 17.00 Prenos zvočnega filma 18.30 Poročila 19.00 Književna ura 19.15 Kulturna in društvena poročila
19.30 Prenos opere iz Prage
212 5 kc Varšava 12 kw
12.10 Plošče 16.15 Plošče
18,00 Popold. koincert orkestra 20.15 Zabavni koncert 23.00 Plesna glasba do 24.00
545 kc Budapest 20 kW
9.15 Violinski in klav. koncert 12.05 Opoldanski koncert radio orkestra
17.35 Popoldanski koncert ciganskega orkestra 20.00 Mozartov večer 21.35 Predavanje v nemščini o sodelovanju narodov; nato koncert ciganskega orkestra s petjem
563 kc Miinchen *kw
16.25 Koncert domače glasbe 17.30 Večerni koncert komornega kvarteta 18.45 Književna ura 19.35 »Marta« Romantična opera v 4 dej,, Flotow
581 kc
Dunaj
15 kW
12.00 Opold. koncert orkestra 15.20 Popold. koncert orkestra 18.30 Dunajska umetnostna razstava
20.05 »Don Quiseote«, predav. 20.20 Koncert dunajskega simfoničnega orkestra; nato reproducirana glasba
599 kc Milan ^ kw io3i kc Torino 7 kw
17,00 Plošče
19.30 Popold. koncert zabavne glasbe
20.40 »Ples v maskah«, opera, komp. Verdi
616 kc praga s kw
11,15 Plošče
12,20 Opold. koncert orkestra 16.30 Ženska ura 17.00 Popold. koncert orkestra 19.30 Prenos iz opere (v Zagreb
in Ljubljano) 22,15 Zabavni koncert orkestra
635 kc Langenberg 13 kw
13.05 Opold. koncert Orkestra 17.30 Večerni koincert orkestra 20.00 Pestri večerni koncert 21.00 Bach (VII.), pevski in godalni koncert — nato poročila in zabavna glasba
680 kc Rjm 50 kW
12.45 Opoldanski koncert radio
• kvinteta, vmes poročila 16.15 Poročila, nato mladin. ura 17.00 Popold. koncert zabavne g.asbe
22.15 Pevski koncert, nato plesna glasba
851 kc Graz 7 kW
Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 do konca
871 kc Bucarest 12 kw
18.00 Popc^cTanški koncert radio
orkestra 20.40 Ljudska univerza 21.00 Koncert priložnostne glasbe, kvartet 21.45 Klavirski koncert 22.15 Koncert kvarteta
4 kW
923 kc Breslau_
16.00 Pesmi
16.30 Koncert zabavne glasbe 17.25 Politične osebnosti nove dobe
18.10 Politika — umetnost ali
znanost 19.00 Plošče
20.00 Znanstveni osnovni pojmi
politike 20.30 Koncert mandolin
1076 kc Bratislava 12 kw
17.00 Popold, koncert radio
orkestra 18.00 Koncert komorne glasbe
(sonate za vijolino) 19.30 Opera iz Prage
1140kc M.Ostrava 10kw
17.00 Popold. koncert orkestra 18.25 La belle Valagni 20,00 Koncert radio orkestra, nato zabavna glasba
1157 kc Leipzig 4kW
15.00 Ženska ura 16.00 Koncert kvinteta na pihala 18.30 Književna ura 19.30 Pevski koncert kvarteta 20.00 Koncert simfoničnega orkestra, nato plesna glasba
Torek, 50- septembra
698 kc Beograd 2-5 kw
10.30 Plošče
12,45 Opoldanski koncert radio
kvarteta 13.30 Poročila
17.05 Književna ura 17.30 Jazz na ploščah 20.00 Začetek novega šolskega leta
20.30 Prenos iz Zagreba 22.30 Čas in poročila
Domati proizvodi!
Akumulatorje za radio, avto, telef Itd.
proizvaja in popravlja:
VATRA - AK U H UIATO R
ING. I. & F. DOMICELJ
CENTRALA: MARIBOR Zaloga Zagreb, Sajmište 55.Kaial. na zahtevv
22.45 Večerni koncert radio kvarteta
977 kc Zagreb 0 7kw
12.30 Plošče . 13.30 Vreme iin dnevne vesti 17,00 Koncert zabavne glasbe 18.30 Dnevne vesti 20.15 Kulturna in društvena poročila
20.30 Klavirski koncert ge. A.
Geiger-Eichhorn 21.30 Večer pesmi in arij. Poje
Ljudmila Slatin 22.30 Poročila in vreme 22.40 Sprehod po tujih postajah
212 5 kc Varšava 12 kw
12.10 Plošče
18.00 Popold. koncert orkestra 19.50 Prenos opere iz Poznanja
545 kc Budapest 20 kw
9.15 Plošče
12.05 Opoldanski koncert radio
kvarteta 17.30 Popold. koncert orkestra 19.30 »Šeherezade«, balet v 4 dej., kp. Rimski-Korsakov in »Vagabund in kraljič--na«, komp, Poldini; nato koncert cigan, orkestra
563 kc Miinchen 4 kw
15.10 Ženska ura
17.25 Koncert komronega orkestra
19.30 Večerni koncert radio orkestra
21.20 Koncert komorne glasbe
581 kc Dunaj 15 kW
15.20 Popold, koncert orkestra 18.30 Foto-kemija 20.05 »Dalibor«, opera v 3 dej., Fr. Smetania; nato večerni koncert j.azz-orkestra
599 kc Milan 7kw io3i kc Torino i kw
17.00 Plošče
19.30 Popold. koncert zabavne
glasbe 20.40 Klavirski koncert 21.05 Simfonični koncert-, nato zabavna glasba do 24.00
616 kc Praga s kw
12,20 Opold. koncert orkestra
16.30 Ljudska ura •
17.00 Popold. koncert radio
.orkestra 19.30 Koncert godbe na pihala 20.30 Koncert komorne glasbe 21.00 Koncert iz Brna 22.15 Koncert narodne glasbe
635 kc Langenberg 13 kw
T^S^^ečern^TToncert^rkestra 20.00 Operetna glasba 20.45 »Revolucijonarna svatba« Igra v 3 dej. — nato po-/ ročila
680 kc Rjm /50kW
12.45 Opoldanski koncert radio
kvinteta, vmes poročila 16.15 Poročila, nato mladin, ura 17.00 Popold. koncert zabavne glasbe
20.35 Pester koncert zabavne* glasbe, vmes komedija .
851 kc Graz 7 kw
C el odneven^renoT^^miaii^S 10,50 do konca
871 kc Bucarest 12 kw 1076 kc Bratislava 12 kw
18.00 Slovaške pesmi 18.20 Koncert na pianino 18.40 Koncert orkestra 19.35 Koncert zabavne glasbe 21.00 Plesna glasba 22.15 Ljudska glasba
1140 kc M. Ostrava 10 kw
11.00 Plošče
12.20 Opoldanski koncert radio
orkestra 17.00 Popoldanski koncert zabavne glasbe 20.00 Koncert 22.15 Ljudska glasba
1157 kc Leipzig 4kw
14.15 Pevski koncert 16.30 Mladi Wagner 18.0S Ženska ura
18.00 Popoldanski koncert radio
orkestra 20.00 Plošče 20.40 Ljudska univerza 21.00 Večerni koncert radio Orkestra 21.45 Pevski koncert 22.15 Koncert radio orkestra
923 kc Breslau 4 kw
16.00 Popold, zabavni koncert 17.40 Politične osebnosti nove dobe
18.10 Zun, in notranja politika 19.10 »Čarostrelec«, op., Neber 20.00 Znanstveni osnovni pojmi politike
20.30 Koncert šleske filharmonije
22.10 Politično časnikarstvo
Sreda, 1. oktobra
698 kc Beograd 2-5 kw
10.30 Plošče
12.45 Narodne melodije in
pesmi 13.30 Dnevne vesti 17.05 Mladinska ura 17.30 Popold. koncert radio
kvarteta 20.00 Koncert češke filharmonije (iz Prage) 22.00 Čas in poročila 22,15 (Plošče
977 kc Zagreb o ? kw
12.30 Plošče
13.30 Vreme in dnevne vesti 17.00 Koncert ruskih balalajk 18.30 Dnevne vesti * 19.45 Kulturna in društvena poročila
20.00 Simfonični koncert češke filhairm. (prenos iz Prage) 22,00 Poročila in vreme 22,10 Prenos zvočnega filma
212 5 kc Varšava 12 kw
16.35 Plošče	, _	. _ _, _
18.00 Popold. koncert orkestra 698 kc BeOPrad 2 5 kW
19.20 Plošče--
20.15 Večerni koncert orkestra 23.00 Plesna glasba do 24.00
545 kc Budapest 20 kw
16.30 17.30 18.15 18.40
1140
599 kc Milan 7 kw 1031 kc Torino ^ kw
17.00 Plošče
19.30 Popold. koncert zabavne glasbe
20.40 Večerni koncert zabavne glasbe; nato zabavna glasba do 24.00
616 kc Praga 5 kw
12,20 Opold. koncert orkestra
17.30 Plošče
20.00 Koncert češke filharmonije (prenos v Zagreb in Ljubljano)
22.15 Poročila
635 kc Langenberg i3kw
13.05 Opold. koncert orkestra
16.05 Ženska ura
17.30 Večerni koncert orkestra
Četrtek, 2. oktobra
20.00 Koncert zabavne glasbe nato poročila in lahka glasba
680 kc Rim 50 kW
16.15 Poročila, nato mladin. ura 17.00 -Popold. koncert zabavne glasbe
20.35 Simfonični koncert
851 kc Graz 7 kW
Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 do konca
871 kc Bucarest 12 kw
18.00 Popoldanski koncert radio
orkestra 20.00 Plošče 20.40 L udska univerza 21.00 Koncert pevskega zbora 22.15 Koncert na violoncello
923 kc Breslau 4kw
15.45 16.15 17.25 20.00 20.30 1076
Popoldanski koncert Zabavni koncert orkestra Ženska ura
Problemi svetov, politike Pevski večer
kc Bratislava 12 kw
fopoid. koncert orkestra Pevski koncert Koncert J. Simona Koncert radio orkestra
kc M. Ostrava 10 kw
16.30 18.20 19.40
20.40 21.40
1157
13.15 16.30 20.00
Ljudska ura
Koncert radio orkestra Večerni koncert radio orkestra
Deset dram v eni uri Današnja glasba — nato plesna glasba
kc Leipzig 4 kw
Koncert orkestra (plošče) koncert vojaške godbe »Don Pasquale«, komična opera v 3 dej., Donizetti; nato poročila in plesna glasba
12,05 Opold. koncert orkestra 17.30 Popoldanski koncert na kitaro
18.45 Pevski in klavir, koncert 20.00 Prenos iz studia, nato pa koncert cigan, orkestra
563 kc Miinchen 4 kw
16,25 Popold. koncert zabavne glasbe
19.45 Večerni zabavni koncert
radio orkestra 22.05 Plesnia glasba
581 kc Dunaj 15 kW
15.20 Popold. koncert zabavne glasbe
17.05 Nietsche in glasba 17,30 Telesna in duševna vzgoja otrok 18,00 Gibanje alpskih ledenikov 19,35 (Zabavna glasba 21,00 »Goldrausch«, veseloigra; nato večerni koncert lahke glasbe
10.30 Plošče
12.45 Narodne melodije in
pesmi 13,30 Dnevne vesti 20.00 Pevska ura 20.30 Prenos iz Ljubljane 22.30 Čas in poročila 22.45 Večerni koncert radio kvarteta
977 kc Zagreb o 7 kw
12.30 Plošče
13.30 Vreme in dnevne vesti 17.00 Popoldanski koncert radio
kvarteta 18.30 Dnevne vesti 19.45 Kulturna in društvena poročila
20.00 »Striček "Vanja«, kom. v
3 dej., Čehov 21.15 Prenos iz Ljubljane 22.30 Poročila in vreme 22.40 Sprehod po tujih postajah
212 s kc Varšava 12 kw
16.15 Plošče
18.00 Popold, koncert zabavne
glaikbe 19.25 Plošče
20.15 Koncert gojencev konser-
vatorija 23.00 Plesna glasba do 24.00
545 kc Budapest 20kw
9,15 Dopoldan, koncert radio kvarteta 12.05 Cello koncert 16.00 Pestra radio ura 18.00 Plošče
20.00 Ogrski večer, nato zabavni koncert 22.15 Koncert vojaške godbe 23.20 Jazz orkester
563 kc Miinchen 4 kw
12.30 Opold, koncert orkestra 16.25 Orgeljski koncert 17.25 Večerni koncert radio orkestra 18.45 Poljedelska ura 19.15 Koncert
20.13 Koncert simfoničnega orkestra 21.45 Književna ura
581 kc Dunaj 15 kw
11.00 Plošče
12.00 Opoldanski koncert 15.20 Plošče
17.00 Zgornjeavstrijske pravljice

19.35 Večerni koncert zabavne
glasbe 21.00 Pesmi in arije 22.00 Lanoile za rog in klavir; nato koncert jazz orkestra
599 kc Milan 7kw io3i kc Torino 7 kw
T9!30"TopoIdTT{ončen^ab^ne
glasbe
20.40 »Ples v maskah«, opera, komp. Verdi
616 kc Praga s kw
16.30 Popold. koncert orkestra 19.35 Pevski koncert 20.15 Koncert orkestra 21.00 Mandoline 21.35 Koncert na pianino 22.20 Koncert zabavne glasbe
635 kc Langenberg 13 kw
17,30 Večerni koncert operne glasbe
20,00 Pestri koncert — nato koncert zabavne glasbe
680 kc Rim 50 kW
16.15 Poročila, nato mladin. ura 17.00 Popold. koncert zabavne glasbe
20.35 »Linda di Chamounix«, opera, komp. Donizetti
851 kc Graz 7
Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 do ,konca
871 kc Bucarest 12 kw
18.00 Popoldanski koncert radio orkestra
20.00 Plošče 20.40 Ljudska univerza 21.00 Simfonični koncert 21.45 Pevski koncert 22.15 Nadaljevanje simfoničnega koncerta
923 kc Breslau * kw
16.00 Popoldan"konc^rt"7pIošče) 17.15 Politične osebnosti nove dobe
17.45 Politika in časopisje 18.10 Politika — znanost ali
umetnost 18.35 Osebnost v politiki 19.00 Večerni koncert 20.30 Koncert radio orkestra 22.40 Zabavna in plesna glasba
1076 kc Bratislava 12 kw
17.35 Pevski koncert 18.00 Ljudski večer 20.15 Koncert orkestra 21.00 Koncert narodne glasbe 22.20 Koncert zabavne glasbe
1140 kc M. Ostrava 10 kw
16,30 Popold. koncert orkestra 18.35 Ljudski večer 19.20 Koncert narodne glasbe 22.20 Koncert zabavne glasbe
1157 kc Leipzig * kw
16.30 Popoldanski koncert radio
orkestra 17.30 Otvoritev kongresa komponistov 19.35 Zabavni koncert orkestra 20.40 Reportaža iz varijeteja 21.10 »Smrt Tintagile«, drama, M. Maeterlink
Pepeli, 3. oktobra
698 kc Beograd 2*5 kw
17.30 Nemška ura 20.00 Plošče
20.30 Koncert beogr. kvarteta. Gg. C. Ličar, M. Mihajlo-vič, J. Zorko ini Dj. Tkal-6ič. 1. Beethoven: Trio; 2. Mozart: Klavirski kvartet
21.30 Čas in poročila 21.49 200 letnica Vergilovega rojstva
22.45 Večerni koncert radio kvarteta
977 kc Zagreb o 7 kw
17.00 Koncert lahke glasbe 18.30 Poročila
20.30 Prenos iz Beograda: koncert komornega kvarteta 21.30 2000-letnica Vergila 22.30 Dnevne vesti in vreme 22,40 Plesna glasba
212-s kc Varšava 12 kv
I®!oo"lPopoIdan!nT™Tiončert,^>r^
ikestra na mandoline 20,15 Simfonični koncert varšavske filharmonije
545 kc Budanest 20 kw
lMoTopold, koncerTTrkestra 19.30 »Hary-Janos«, opera, kp, Kodah; nato koncert ciganskega orkestra
563 kc Miinchen 4kw
19.45 »Advokat iz Pappenhau-sena«, veseloigra 'v 3 dej, 21.30 Koncert komornega or-kcstrs
581 kc Dunaj 15 kw
17,00 Ženska ura
19.35 Koncert zbora »Donskih
kozakov« 20.30 Koncert orkestra in solistov
599 kc Milan 7kw 1031 kc Torino 7 kW
17.00 Plošče
19,30 Popold. koncert zabavne glasbe
20.40 Simfonični koncert; nato zabavna glasba do 24.00
616 kc Praga 5 kw
T6!3oTConcer^koroome^lasb^" 19.20 Koncert radio orkestra 21.00 Koncert godbe na pihala 22.20 Koncert narodne glasbe
635 kc Langenberg i3kw
17.30 Vokalni in instrumentalni koncert
20.30 Večerni koncert radio orkestra — nato plesna glasba
680 kc Bim 50 kW
16.15 Poročila, nato mladin. ura 17,00 Popold. koncert zabavne glasbe
20.35 »Bajadera«, opereta, kp. Kalman
851 kc Graz 7 kW
Celodneven prenos z Dunaja od 10,50 do konca
871 kc Bucarest 12 kw
18.00 Popoldanski koncert radio orkestra
21.00 Koncert na harfo
21.45 Pevski koncert
22.15 Violinski koncert
923 kc Breslau * kW
16.00 Koncert komorne glasbe
17.45 Politika — znanost ali umetnost
18.35 Znanstvena podlaga politike
19.00 Večerni koncert radio orkestra
20.20 »Ljudje v hotelu«, slušna igra
21.15 Pevski koncert
1076 kc Bratislava 12 kw
16.30 Koncert komorne glasbe
19.35 Pevski koncert
22.20 Koncert narodne glasbe
1140 kc m. Ostrava 10
16.30 Koncert komorne glasbe 18.35 Plošče
22.20 Koncert narodne glasbe
1157 kc Leipzig *
16.30 Koncert si m f on. orkestra 19.40 Koncert zabavne glasbe 21.30 Jazz orkester, nato koncert zabavne in plesne glasbe
Soboia, 4- oktobra
698 kc
2-5 kW 616 kc
12,45 Opoldanski koncert radio kvarteta
17.30 Narodne pesmi s sprem-ljevanjem kitare poje g. M. Milutinovič
18.00 Zdravstvena ura
19.30 »Chanson triste«, enode-janka
20.00 Prenos iz opere, nato lahka in zabavna glasba
977 kc Zagreb o-7 kw
13.30 Vreme in dnevne vesti
17,00 Komorni koncert dijaškega orkestra
18.30 Poročila
19.40 Kulturna in društvena poročila
20.00 Prenos iz beograj. opere
212 5 kc Varšava 12 kw
20.15 Večerni koncerT^abavne glasbe
23.00 Plesna glasba do 24.00
545 kc Budanest 20 kw
5 kW
17.30 Popoldanski koncert nl-
skih balalajk 19.30 Humoristična ura 21.30 Koncert zabavne glasbe; nato koncert cig. orkestra
563 kc Munchen *kw
16.00 Popold. koncert radio or-kestra
17.00 Otvoritev radio razstave
in koncert 18.45 Pevski koncert 19.45 Koncert radio orkestra 20.30 Veliki pestri koncert — nato plesna glasba
581 kc Dunaj 15 kW
17.00 Pevska ura 17.30 Klavirski koncert 18.10 Veseli roparji, predavanje 19.35 Zabavni koncert 20.30 »Pustolovščina v Pirenejih«, veseloigra v 3 dej.; nato večerni koncert or-
7kW
599 kc
Milan
1031 kc Torino 7kw
19.30 Popold. koncert zabavne glasbe
20.40 Komedija
21.15 Pester koncert zalbavne glasbe; nato plesna glasba do 24.00
16.30 Koncert jazz orkestra 18.20 Nemška narodna ura 19.30 Koncert radio orkestra 22.30 Ljudski večer (pesmi) nato plesna glasba
635 kc Langenberg i3kw
16!25^ešelo~popoldne™^ 17.30 Večerni koncert 20.00 Koncert zabavne glasbe Nato lahka in plesna glasba
24.00 Mojstri jazza
680 kc Rim 50 kW
TTo^PopolX"Toncer^^abavne glasbe
20.35 Pester koncert zabavne glasbe
23.00 Koncert jazz orkestra do 24.00
851 kc Graz 7 k\P
Celodneven prenos z Dunaja od 10.50 do konca
871 kc Bucarest 12 kw
20.00 Plošče
20.40 Ljudska univerza
21.00 Prenos iz opere
923 kc Breslau 4 kW
19.00 Pregled predavanj 19.30 Zabavna italijan. glasba 20.30 »Oba slepca«, opereta,
Offenbach 21.10 Kabaret 23.00 Plesna glasba
1076 kc Bratislava 12 kw
76JoT£ončert~]!ažž™"OTkestra 17.30 Koncert radio orkestra 19.30 Koncert opernega orkestra
22.30 Ljudski večer (pesmi) nato plesna glasba
1140 kc m. Ostrava 10 kw
lSIŠ^fJonče^^az^orkestra^-18.20 Koncert narodne glasbe 22.30 Ljiudska glasba, pesmi — nato plesna glasba
1157 kc Leipzig *kw
2o!4^TB!^TIa®enpwe«^tiragn
komedija, Brennert 21.10 Veseli večer z orkestrom, nato poročila in plesna glasba
OPERA TEGA TEDNA
»Bela žena«
Komična opera v treh dejanjih.
Tekst napisal Eugene Scribe, komponiral
Fran9oiis Adrien Boieldieu. (K prenosu iz Nar. Divadla v Pragi v ponedeljek ob 19.30.)
Avtor: Boieldieu se je rodil 16. dec. 1775 v Rouenu (Francija). Nastopil s prvo opero že 1793. Postal je profesor pariškega konservatorija 1800. Sijajen uspeh »Bagdadskega kalifa« (1800). Imenovan za dvornega kapelnika v Petrogradu 1803. Komponiral je v sedmih letih devet oper. Se vrniil v Pariz 1811, postal član Akademije 1817, kasneje vitez častne legije. Umrl v bedi 8. okt. 1834.
srca, ker je stavil sicer ponudbo, nima pa niti vinarja. Vendar zaupa beli ženi, ki ga je izbrala za to, da premaga Ga-vestona.
3. dej. — Dvorana pradedov v gradu. Najemniki pozdravljajo svojega novega gospodarja. Njihove pesmi ga znova spomnijo na njegovo mladost. Zdaj spet spozna staro pes temo Margareto. Teda; nastopi Gaveston in zahteva denar. Brown je v nevarnosti, da pride v ječo. Tedaj se v zadnjem hipu prikaže bela žena z družinskim zakladom Avenelovih. Besen ji Gaveston strga kopreno in spozna svojo varovanko Anno. Ta pa dokaže na podlagi dokumentov, ki jih je bila dobila v čuvanje, da je George Brown pravi sin zadnjega graščaka. Gaveston razkrinkan in razjarjen zapusti grad in deželo, George Brovvn pa ponudi svoji nekdanji negovalki in skrbni čuvarici njegove dedščine, Anni, roko v zakon.
Naša opera: »Bela žena« nastala 1825, prva predstava v Parizu, nato 1826 Ber- _ _ lin in Miinchen, 1827 Dresden. Uverturo "Llf3v,l skomponiral Boieldieu ev učenec Adam. Uspeh opere nepopisno sijajen. Orkester in občinstvo sta priredila na večer pre-mijere Boieldieuju pred njegovo hišo navdušene ovacije. Do 1862 že tisoč predstav.
Osebe: Gaveston, grajski kastelan, in mirovni sodnik (bas); — George Brovvn, častnik, in najemnik Dickson (tenor); — Anna, Gavestonova varovanka in Jenny, Dicksonova žena (sopran); Margareta, pesterna (alt). — Kraj: grad Avenel. Čas: 1759.
Vsebina: 1. dej. — V gradu Avenel. Pri Dicksomoviih je vse pripravljeno za krst, samo botra ni. Mirovni sodnik, ki naj bi bil za botra je zbolel. Pride tuj častnik, ki prevzame botrinjo zato, da mu dado prenočišče. Pripoveduje Dicksonu svoie čudno življenje. Najemnikova žena poie med večerjo balado o beli ženi v gradu, kar spomni častnika Brownia na nekatere dogodke iz njegove mladosti. Kljub temu smatra vse za prazno vero, medtem ko mu zatrjuje najemnik' da ni le videl bele žene, ampak da je v hudi stiski dobil celo mošnjo zlata od nje. Zato ii je obljubil, da bo vedno sledil njenemu klicu. Vendar je v silni zadregi, ko dobi na skrivnosten način pismo v roke, ki ga kliče v grad. Brovvn mu pomaga iz zadrege, ko se izjavi pripravljenega, da pojde sam mesto njega v grad.
2. dej. — Grad Avenel. Gotska soba. Margareta ob kolovratu v Annimi družbi. Njen varuh, kastelan Galveston, hoče spraviti grad na dražbo in zahteva od svoje varovanke dokumente, ki ji jih je dala na smrtni postelji zadnja gosooda-rica avenelskega gradu v čuvanje. Mesto najemnika Diksona se pojavi častnik Brovvn. Stari Margareti se zazdi, da je podoben Aveneloviim. Gaveston ga Ie nerad sprejme. Ponoči se prikaže častniku Gavestonova varovanka Anna, preoblečena kot duh bele žene, in ga prosi, nai prisostvuje dražbi staTega gradu in nai stori vse, kar se mu bo ukazalo. Obljubi to. Postava mu namreč pripoveduje, kako je bil ranjen na bojišču in kako ga je tuje dekle negovalo. Drugega dne se znajdejo vsi najemniki iz okolice v gradu, da preprečijo, da bi Gaveston izdra-žil grad. Vendar ta vzdrži proti Dicksonu zadnjo ponudbo. Tedaj1 stavi zadnjo najvišjo ponudbo George Brovvn, ker mu je tako ukazal neki glas, — glas bele žene. Gaveston pride tako v zadniem hipu ob grad. Brownu pa postane tesno okrog
velikonočni festival, op. 36 (dve obe-stranski plošči) ter Bachovo Passacaglia v C-molu (dve obestranski plošči).
Kot zanimivost naj dodamo, da poie filmska diva Liane Haid v Benatzkyjevi opereti »Moja sestra in jaz« in da so njene pevske partije posneli tudi na His Masters plošče.
Slovenski repertoar His Masters pa je fabula rasa. Želeti je, da se temu 'V čim krajšem času odpomore.
Pisali smo v našem listu že svojčas o pomenu sodobne plošče. In samo dejstvo tega velikega pomena nas je nagnilo k temu, da smo se odločili za posebno rubriko. V njej naj se naši bralci, ki spoznavajo novosti v ploščah baš po radiu in posedujejo v precejšnjem številu gramofone, pouče o novostih, ki jih je dala nova sezija in so na razpolago pri naših trgovcih, katerim dajemo s to rubriko priliko za kontakt s kupujočim občinstvom. Uredništvo pa se bo poslužilo prilike, da na tem mestu od časa do časa priobči kak principielen pogled na obstoječo »literaturo« plošč s posebnim ozirom na — slovenske plošče.
Klišeje znakov raznih firm sta nam dali na razpolago tvrdki »Gramofon«-Rasberger, Miklošičeva cesta (Columbia, His Masters Voiee, Odeon, Polydor) ter zastopstvo Homocord - plošč, Aleksandrova cesta (Homocord), obe v Ljubljani.
HOMOCORD
Na jesenskem velese mu smo v razstavi Radia Ljubljane poslušali zvečine Homocord-plošče. Poleg zelo velike tehniške dovršenosti moramo ugotoviti pri teh ploščah izbran slovenski program, kot ga izkazuje seznam. Prihajajo tu zvečine v poštev plošče gg. Bučarja (Pod Rožnikom, Japonček itd.) ter Deržaja (Mornar, En starček je živel, Hribčki itd.).
Na Odeon-ploščah poje Richard Tau-ber, nova zvezda med tenorji in v ženskih srcih (Marchen von Tahiti, — Die Blume aus dem Wollgatal). Odeon plošče pa prinašajo tudi najmodernejšo glasbo, — Stravinskega »Ognjeno ptico«.
Pobavimo se najprej s Columbia-plo-ščami. Kot izredno in za nas dragoceno zanimivost moramo navesti vrsto plošč Udovičeve in Laušetove z lastnim jazzu podobnim kvartetom. Plošče prihajajo iz Amerike in kažejo svojevrstno, ameriški prirejene slovenske ljudske pesmi. Nekatere so prepletene s saksofonskimi soli, vse pa ostro ritmizirane v smislu fox-trotta in waltza .. . Beležiti moramo to kot zanimivost, d asi mnenje o tem prepuščamo drugim.
Od novosti, ki~jih je spravila jeseni na trg znana družba »His Masters Voice«, omenjamo danes Philadelphia-orkester, ki je eden največjih simfoničnih orkestrov sveta. Dirigira ga slavni ruski dirigent Leopold Stokovski. Od tega slovitega orkestra navajamo Beethovnovo 7. simfonijo v A-duru, op. 92 (oet dvostranskih plošč), dalje Rimskega-Korzakova Ruski
Na Polydor-ploščah je dobiti zdaj že okrajšano »Boheme«, Puccinijevo opero. Zlasti zanimiv pa je izvrstni angleški jezikovni tečaj za Nemce, ki je izšel na 26 ploščah s pripadajočo tekstno knjigo.
Novosti Edison Bell plošč šele dospejo. Prav tako bomo imeli priliko v kratkem slišati celo vrsto slovenskih plošč znamke »Phonicord«, ki so nezlomljive.
JEZIKOVNI TEČAJI mmmmmmmmsmmi
Srbohrvaščina
Poučuje dr. M. Rupel. Četrtek 2. oktobra ob 19.30.
1. Svršeno prošlo vreme (aorist, do-vršno pretekli čas) tvori se od svršenih glagola te ima ove nastavke:
A.	1. -h pohvali-h (pohvalil sem)
2.	— pohvalili
3.	— pohvalili
1.	-smo pohvali-smo
2.	-ste pohvali-ste
3.	-še pohvali-še
B.	1. -oh stres-oh (stresel sem)
2.	-e stres-e
3,	-e stres-e
1.	-osmo stres-osmo
2.	-oste stres-oste
3.	-oše stres-oše
Prvi na stavci stoje iza samoglasnika (pohvali-tii — pohvali-h; zakopa-ti — za-kopa-h; poginu-ti — poginu-h; poče-ti — poče-h), drugi iza suglasnika (stres-ti — stres-oh; sples-ti, splet-em — splet-oh).
2. Nesvršeno prošlo vreme (imperfekt, nedovršno pretekli čas) tvori se od ne-svršenih glagola te ima ove nastavke:
	A.	B.	C.
1.	-i j ah	-jah	-ah
2.	-ijaše	-jaše	-aše
3.	-ijaše	-jaše	-aše
1.	-ijasmo	-jasmo	-asmo
2.	ijaste	-jas te	-aste
2.	-ijahu	-jahu	-ahu
Primeri: A. tres-ijah, tres-ijaše, tres-ijasmo, tres-ijaste, tres-ijahu (tresel sem...); plet-ijah; pec-ijah (iz pek-ijah),
B.	ču-jah, ču-jaše . . .; vidah (iz vid-jah); nošah (iz nos-jah).
C.	pev-ah, pev-aše ...; čuv-ah; kupov-ah.
Angleščina
Poučuje ga. E. Orthaber.
(1.) First Lesson (27. sept.)
Syntax.
The Verb.
The Active Voice — tvorna oblika.
He has come = on je prišel he is come = on je tu he has gone = on jie šel he is gone = on je proč
' Nekateri intrasitivni glagoli imajo v tvorni obliki ne pomožni glagol to have, ampak to be, če se hoče z njimi stanje izraziti in ne dejanje.
When the English got up in the mor-ning, their enemies were ali gone. — Please, Sir, the tailor is come, will you see him now?
The Passive Voice — trpna oblika.
The general promised the soldier a con-siderable reward. General je obljubil vojaku precejšnje plačilo. Passive: A con-siderable reward was promised to the soldier. The soldier was promised a con-siderable reward. Vojaku je bilo obljubljeno precejšnje plačilo.
^Glagoli ki imajo pri sebi dva predmeta, enega v tretjem in drugega v četrtem sklonu, dopuščajo dve trpni obliki. V takem slučaju lahko postane predmet tretjega kakor tudi četrtega sklona osebkom trpnega stavka,t
They offered him a great de al of mon-hey. Passive: A great deal of money was offered (to) him, ali He was offered a great deal of money. — He was shown a room.
Active: I wait for him — čakam ga. Passive: he is waited for — njega čaka o. Actiive: They sent fort him. Passirve: He was sent for — po njega so poslali.
Intransitivni glagoli z predlogom imajo v angleščini osebno trpno obliko (he), v slovenščini pa brezosebno. Predlog ostane za glagolom (for).
1. Ol ali metals, gold is the most eagerly for by man. Izmed vseh kovin zlato se najmarljivejše išče od ljudi. 2. Your request wilil be complied with. Vaši prošnji se ugodi. 3. Elisabeth was always spo-ken of as »good Queen Bess«. Elizabeto so vedno imenovali »dobra kraljica Bees«. 4. After many years of fighting, an agreement was come to. Po mnogih letih boja ie prišlo do pogoditve. 5. Do as you would be done by! Ravnaj kakor hočeš da s teboj ravnajo. 6. Nor t h and south of the Tropies, the climate is generally spo-ken of as temperate. Na sever in jug od vročih pasov podnebje se v občem ime-
nuje zmerno. 7. The peace waa agreed to. Mir je bil zaključen, 8. In China a man of six feet in height would be booked on as a giant. V Kitaju bi smatrali človeka, ki je šest čevljev visok za velikana. 9. Why do you not answer when you are spoken to? Zakaj ne odgovarjaš, če se ti kaj reče. 10. Sir Philip Sidney was loo-ked up to on account of his faithfulness, modesty, and logalty to duty. Na gospoda Ph. S. so gledali gor (njega so častili) za njegovo resnicoljubnost, skromnost in dolžnostno prizadevnost. 11. Stanley ma-de his way towards the great laikes where Livingstone had last been heard of. Stan-ley je začel svojo pot z velikim jezerom tam, kjer se je zadnijič (nekaj) o Living-stone-u čulo.
Za branje dobite v Ljubljani: Short Stories for school and home reading New Edition. First Series. London: 38 Soho Square, W, 1. W. & Chambers, Limited Edinburgh: 339 Hilgh Street.
Prva vaja: »Two are better than one.«
(2.) Second Lesson,
A. The Passive Voice (continued).
The general told his soldiers to spare none. The soldiers obeved his commands. The soldiers were told by their general to spare none. The commands of the general were obeyed.
He did as he was bidden. The friends of any one who had offended the Druids were forbidden to speak to him. He was not allowed to be present at the great sacrifices. The Saxons -were reproached for their rouigh wags by the Normans. He was at last premitted to return home. Fhis traitor cannot be forgiven.
Jeruzalem had been taken possession of by the Turks. They take care of me: I am taken caire of. The was caught hold of iby the dogs,
• B. Slovenski povratni glagoli, kil v angleščini niso povratni. N. pr.: to approach — bližati se.
t C. Berilo: »Self-Sacrifice«.
VAL OMEGA
Izviren slovenski radio roman.
Piše ***.	24
(Dalje.)
Medtem ko sta šla ona dva nazaj v pisarno, je Kotnik mimogrede skočil po svoj kovček v portirjevo sobo. V pisarni je Kotnik zaklenil vrata, hitro odprl svoj kovček in vzel iz njega lepo škatljico. Iz nje je vzel šop majhnih ključev, s katerimi je začel odklepati Morrissov kovček. Komplicirana ključavnica se je sicer nekaj časa upirala Kotnikovi spretnosti, a kmalu se je sprožila.
Hlastno je Kotnik odprl kovček in začel varno iz njega polagati ves drobiž, ki ga človek navadno nese s seboj na potovanje. Kmalu ie bil kovček prazen, a listin ni bilo. Kotnik je začel preti-pavati stene kovčka; začuden je odki-maval v glavo. Kaj hitro se je namreč prepričal, da v kovčku pričakovane listine — ni,
»No, ta je pa dobra!« je ušlo Kotniku, Golar in Šare pa sta mu smeje prožila roki: »Častitamo!« — Kotnik je razumel šalo. Smeje jima je stisnil roko in dejal: »Janez, danes si se pa krasno blamiral!«
Inžener Lesar je sedel v laboratoriju ob mizi. Ni se menil za uro, ki je že kazala polnoč. Kljub neprespani nočii je kot
stroj delal na aparatu, ki mu je ra&tel pod rokami z neverjetno naglico. Dogodki, ki so ga prehiteli, so mu dali energijo, da je vzdržal Vse je kazalo na to, da bo aparat do jutra gotov.
Medtem pa se je ustavil pred laboratorijem avto, iz njiega pa ij:e izstopil Kotnik. Pritisnil je na zvonec ob vratih. V laboratoriju pa se je že preje oglasil zvonec in opozoril Lesarja na to, da stoji pred laboratorijem gost. Na steni pa se je pojavila na veliki motni šipi v črnem okviru slika gosta pred: vratii Končno se je vendar odtrgal od dela in pogledal na šipo. Videl je gosta stopati proti podboju, na katerem je bil pritrjen zvonec, in ga spoznal. Hitro je skočil izza mize, planil skozi vrata in odprl pričakovanemu gostu. Kmalu sta se pojavila na vratih laboratorija in Lesar je pritisnil prijatelja na stol, se vsedel kraj njega in začel: »Duša draga, kako sem ti hvaležen, da si se me tako hitro usmilil. Veš, niti pojma nimam, kaj naij začnem. Aparat za čitanje misli mi je izginil brez sledu in sam vrag vedi, kod je sedaj. Morda je že izven države in za vedno izgubljen. Danes sem garal ves dan, da hitro napravim še en tak aparat, ki mi bo mogoče pomagal izslediti tatove. Vendar se mi zdi, da boš ti pri vsej zadevi igral važnejšo vlogo, kot pa aparat,«
»Preveliko zaupanje imaš vame in nisem vsemogočen, vendar bi te prosil, da mi hitro poveš vse okolnostii, ki mi jih v telegramu nisi mogel sporočiti. Zdi se mi, da si včeraj na Silvestrovo kljub svoji solidnosti malo pokrokal. Saj tvoje oči mi to pravijo. No torej, kje si bil?«
»To si prav uganil, toda družba, s katero sem bil v Športni palači, nima s tem atentatom prav. gotovo nikakih zvez.«
»To se pravi, da je tukaj tudi ženska vmes? Pa vendar nisi zaljubljena? ... Že vidim, da sem skoro uganil. No predstavi mi jih.«
»Če že hočeš, da se ti na vsak način izpovem, prav. Pred par tedni sem spoznal svetovno znanega telepata Willi-amsa, njegovo sestro Grace in n'unega prijatelja bankirja Morrisa.«
»Morrisa? Zdi se mi, da sem ga imel čast danes že spoznati1, še preden se je pripeljal k tebi. Veruj mi, da me sedaj tvoja dogodivščina še mnogo bolj zanima. Kakoi je bilo v Športni palači?«
»Prav dobro1 smo se zabavali do polnoči. O polnoči pa ije nastal defekt v razsvetljavi, talko da je bila dvorana mnogo čaiSa v temi in jaz nisem mogel v splošni zmedi dobiti suknje iz garderobe. Nato sta me Williams in Grace povabila k sebi na dom, kjer smo klepetali skoro do dneva,	rr. , ,
(Dal)e.)
Vse pravice pridržane.
Pregleden seznam glavnih radiopostaj I.
po najnovejših podatkih.
Postaja	m	kc	kW	I.	»• 1	Postaja	m	kc	kW	I.	II.
Normalni valovi (I.)											
Innsbruck (Avstrija) . . .	2 8.5	1.373	0'5			Kr.akovv (Poljska).....	312.8	959	1		
Helsinigfors (Finska) . - .	221.4	1.355	0.9			Marseille PTT (Francija)	315.8	950	0-5		
	224.4	1.337	1				318.8	941	0-25		
											
Koln (Nemčija)......	227.4	1.319	1.5			Dresden (Nemčija) ....	318.8	941	0-25		
Munster (Nemčija.....	233.8	1.283	0.5			Goteborg (Švedska) ....	321.9	932	10		
Niirnberg (Nemčija) ....	238.9	1.256	2			Breslau (Nemčija).....	325.	923	1-5		
Belfast (Anglija)......	242.3	1.238	1			Petit ParLsien (Pariz) . . .	328.2	914	0-8		
	244.1	1.229	1				331.4	905			
											
	245.9	1.220	0.5				334.8	896			
											
	245.9	1.220	0.25			Brno (Češkoslovaška) . .	341.7	878	12	*	
	245.9	1.220	0.25			Strassburg (Francija) , . .	345.2 348.8	869	12		
Leipzig (Nemčija).....	253.0	1.184	1.5			Barcelona (EAJI) (Špan.)		860	8		
Toulouse PTT (Francija)	255.3	1.175	1.2			Graz (Avstrija)......	352.5	851	7		
Horby (Švedska).....	257.3	1.166	10			London I (Anglija) ....	356.3	842	12		
Gledwitz (Nemčija) ....	259.0	1.158	5			Stuttgart (Nemčija) ....	360.1	833	1.5		
London II (Anglija) ....	261.3	1.148	60			Radio Algier (Alžir) . . .	364.1	824	12		
M. Ostrava (Češkoslov.) .	263.4	1.139	10			Sevilla (Španija) ......	368.1	815	1.5		
Lille PTT (Francija) . . .	265.5	1.130	0.7			Radio L. L. Pariš (Fran.)	368.1	815	1.5		
Barcelona EAJ 13 (Špan.)	267.5	1.121	10			Hamburg (Nemčija) ....	372.2	806	1-5		
Kaiserlautern (Nemčija) .	269.8	1.112	0.25			Manchester (Anglija) . . .	376.4	797	1		
	273.0	1.100	1.5			Toulouse (Francija) ....	384.4	780	8		
Konigsberg i. Pr. (Nemč.)	276.5	1.085	1.5			Genova (Italija)......	385.1	779	1.2		
Bratislava (Češkoslov.) . .	278.8	1.076	12.5			Wilno (Poljska)......	385.1	779	0.5		
Kopenhagen (Danska) . .	281.2	1.067	0.75			Frankfurt (Nemčija) , . .	389.5	770	1.5		
	283.6	1.058	0.5			Bukarest (Romunija) . . .	394.2	761	12		
Magdeburg (Nemčija) . . .	283.6	1.058	0.5			Glasgow (Anglija).....	398.9	752	1		
Berlin 0 {Nemčija) ....	283.6	1.058	0.5			Bern (Švica)........	403.8	743	1.2		
Innsbruck (Avstrijla) . . .	283.6	1.058	0.5			Katovice (Poljska) ....	408.7	734	10		
Radio Lyon (Francija) . .	286.9	1.049				Dublin (Irska).......	413.8	725	1		
Bournemouth (Anglija) . .	288.5	1.040	1			Berlin Witzleben (Nemč.)	419.	716	1-5		
	291.0	1.031	7.5			Madrid (Španija).....	424-3	707	2		
											
Košice (Češkoslovaška) .	293.6	1.022	2			Charkow (Rusija).....	427."	702.5	4		
Tallinn (Estonija) .....	296.0	1.013	1.5			Beograd i(Jugoslavija) . .	431.	696	2.5		
Hilversum (Nizozemska) .	298.8	1.004	6.5			Stockholm (Švedska) . . .	435.4	689	1		
Bc*rdeaux Lafayette (Fr.)	304.3	986	1			Rim (Italija)........	441.2	680	50		
Zagreb (Jugoslavija) . . .	307.1	977	0.7			Pariš PTT (Francija) . . .	347.1	671	0.8		
ČE HOČETE
KOLOSALNI
WJACEVALNi
FAKTOR
elektronk z zamreženo anodo popolnoma Izrabiti, uporabljajte
za baterijski aparat S 407 za omrežni aparat AS4100
TUNGSRAMOVO
bariievo elektronko z zamreženo anodo
%iiimiaiMiiiiiiiiiiiiimii^
.....................................................................................I.................................................................................................lUllllliilIlHIllliiiilllIHIIiiiilllilllliii.....li»|||illlllll||||||IIIHI|||llll«llllliilllllMlllillM......»Illl|lll«l|||ll*
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllll
IliMlIlllllllllllllllIlMI^
Maribor, GosposkaJ37
DEAL
VSAKEGA RADIOAMATERJA
je nedosegljivi šestelektronski
RADIONE
za izmenični tok
Sprejema:
vse valove od 10 do 2000 m
Selektivnost:
popolna in ostra na las
Čistost in naravnost glasu:
enaka originalu
Jakost:
ogromna, a se da regulirati do pianissima.
Ljubljana, Miklošičeva 5
RADIO LJUBLJANA
010701232353232323482323020808080102480101000102010000012300010102000201235323000109000201010000020101000001000001230201230201000002010602010248010001010000000202010000010201090202050100000201000201000202020100020201010001000201000001000001000201004801020001000202010002010602010601000000000201070566051002012353012353
020102000102000102020100004801010202480100000106000201020202010011010002010602010100020121000201012700101101020201060401000201060001130610010604010102010610050100000202010604010002020201000201010002010001000001010002010000480101000201010001010202010002010100020100020100020100000101000002010123000201000101090002020102
2348235323532348532353235348534823532323482348230101234823535301020102010208022348000701020223532300022353010090235353239023534823004823484823480200012301
010000010053532301000101002390020100020100014823539101010602484823530001482348235300535323482353235323534853012353235323530223532353234801024823482390232348234823539123014823