AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER *o. 10 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 13, 1943 ___J ________ij LETO XLVI. - VOL. XLVI. Kubanski Kozaki podijo Nemce v Kavkazu ed' %i1 •if Moskva, 12. januarja.—Ruska, armada v Kavkazu, kateri 1 telu so kubanski Kozaki, je zapodila Nemce nazaj proti reki uban v zahodnem Kavkazu. Ta bojna fronta je zdaj med laškim pogorjem in reko Donom. Po celonočnem boju so lrodrli Kozaki 15 milj v nemške pozicije ter vzeli Nemcem šest est. ——- 02aki so prodrli 15 milj globoko v nemško linijo. — V zdravilišču Mineralnji Vodi so Rusi zajeli dva vlaka, polna nemških vojakov z v$o bojno opremo. — Nemci priznajo, da Rusi silno napadajo med Kavkazom in Donom. Na tej fronti se je postavil Konico armade četrti kor ^anskih Kozakov, da požene n aiinika iz svoje ožje domo-e6' Kubanske province. Zad-t; Poletje so se morali umakni* sv°Jih mest in vasi pred Fr a onta v Kavkazu je dobila m ob|iko polkroga, v kate-Potiskajo Rusi nacije pro- j^ostovu. Tukaj so Nemci iz. !) J T Velik del ozemlja, ki Imšk rali lansko P°letje- ene t poziciJe so zelo oslabita i S° Rusi vzeli važna «vu železnici, ki vodi iz iterih Zmage v Kavkazu> v I mili 86 -P^aknili Rusi > Prej v devetih dneh stav'] ° S0 okuPirali Mozdok, :ij0 rusko armado vpo-iban • Se P°makne do reke ^opuV0 °ljnih P°lj Pri 1 Hen M končri° do ulrje-Jar .Sluh Pozicij pri Kras-iilKropotkinu. Tudi ruska armada, ki prodira ob spodnjem Donu poroča o novih zmagah. Toda poročila ne povedo imen naselij, ki so jih vzeli Nemcem. Ob spodnjem Donu so hoteli Nemci ustaviti Ruse. Poslali so v boj nebroj tankov in pehote. Toda Rusi so to naglo štrli in pognali nacije nazaj. Ko so prišli Rusi v zdravilišče Mineralnje Vodi v Kavkazu, sta bila tam dva vlaka polna nemških vojakov z vso opremo in m uničijo. Nemški vojaki so čakali, da se odpeljejo na bojišča. Ruski tanki in oklepni avtomobili so pa tako naglo udrli v mesto, da se Nemci niso utegnili umakniti. Rusi so pobili vse, ki so se zoperstavljali in zajeli oba vlaka. Nemško vrhovno poveljstvo poroča narodu doma samo to, da Rusi silno napadajo v sektorju med Kavkazom in Donom, pa da so Nemci odbili vse ruske napade. Na vsako osebo bo prišlo $825 Proračun, ki ga je poslal predsednik Roosevelf, kongresu za prihodnje fiskalno leto v vsoti $108,908,0 923, bo stal vsako osebo v Zed. državah $825. To se pravi, na vsakega moškega, na vsako žensko in na vsakega otroka pride toliko, ako se vzame v račun, da je v Zed. državah 132,000,-000 prebivalcev. -o- Vojaki ne morejo razumeti stavk v teh časih K svojim staršem je prišel na dopust poročnik marinov, Ralph: Frey iz 1867-0 Pasnow Ave., Eu-' clid, O. Roko še vedno nosi v obvezi, ker je bil ranjen v ramo in roko v bojih na Solomonskih otokih. Mnogo ve povedati o srditih spopadih z Japonci, katere smatra sicer za dobre vojake, toda ameriški vojak je še boljši, po-ncsno zatrjuje marin. "Kar nas draži," je dodal, "je to, kar slišimo doma o stavkah. Fantje, ki so pripravljeni na bojnem polju žrtvovati vse, da bi dosegli zmago, prav nič ne simpatizirajo z onimi doma, ki gredo na stavko za par centov. Ako bi mogli ti fantje priti domov bi rekli: "Dobro, prijatelj, ali greš nazaj na delo, ali pa. . ." NOVI GROBOVI Joseph Podboršek V torek okrog poldne je umrl po kratki in mučni bolezni za pljučnico dobro poznani Joseph Podboršek, star 47 let, stanujoč na 1197 E. 74. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Antonijo, rojena Ulčar in tri otroke: Antonia, Joseph in Wilma ter brata Franka. Doma je bil iz Črnuč pri Ljubljani, kjer zapušča mater Apolo-nijo in štiri sestre: Ano, omo-ženo Fritz; Antonijo, omoženo Perrizzi; Ivanko in Alojzijo ter več sorodnikov. Tukaj je bival 22 let ter je bil lastnik popravljalnice čevljev na 76. cesti. Bil je član društva Naprej, št. 5 SNPJ. Zadnje tri mesece je bil zaposlen pri National Acme Co. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Žele-tovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Arvine Thompson Včeraj popoldne je nagloma umrl pri delu Arvine Thompson, star 39 let. Stanoval je na 19450 Newton Ave. Bil je zaposlen pri Railway Express Co. Rojen je bil v Conneaut, O. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Klemen-čič, po domače Obalcanova, štiri brate in štiri sestre. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzetein potem na pokopališče sv. Pavla. -o- V Chicagu so aretirali pet privržencev nacijev Chicago. — Tajna policija je aretirala pet nemških državljanov. Pri eni izmed aretiranih žensk so našli radio na kratke valove, puško, fotografske aparate in za $2,500 nemških zemljiških bondov. Pri neki drugi ženski so dobili nazijsko literaturo, ki priča, da je bila ženska simpatična do nacijev. Ameriški bombniki so razbijali po važnem pristanišču Napiu Kairo, 12. januarja.—Včeraj so pri belem dnevu napadli ameriški štirimotorni bombniki Liberators, pristanišče Napel. Bombe so zadevale pristaniške naprave in ladje, ki so bile v pristanišču. To je bil že 38. napad na to važno italijansko pristanišče v tej vojni in prvi napad letos. Prf nekem napadu v decembru so bombe ubile nad 600 oseb. (Italijansko poročilo trdi, da so bombe povzročile le majhno škodo, da je bilo pa ubitih 23, ranjenih pa 75 oseb). Vrnivši avijatičarji poročajo, da vsled megle niso mogli videti škode, ki so jo napravili v Naplu, toda poročajo pa o številnih požarih, povzročenih po bombah. Ameriške bombnike so napadla nemška bojna letala. Dva ameriška bombnika sta bila izstreljena na tla. Ameriška bojn letala so bila včeraj tudi aktivna po Libiji. Zapletla so se bila v boj z številno sovražno zračno silo. -o- Slovenec ubit v pre-mogorovu Cambridge, O.—Reševalci so izvlekli tri trupla premogar-jev, ki jih je ubila razstrelba v rovu Belle Valley Mining Co. Imena ubitih so: Mihael Želez-nik, James Mackey in Lester Berry. OTROa IMAJO TU1)I PRAVICO NA SODNTJI Wilkes-Barre, Pa.—Pred sodnikom Houriganom se je vršila obravnava. Tekom obravnav^ se je začel nek otrok tako dreti, da je rekel zagovornik svoji klijentinji, ki je bila mati otroka, naj ga odnese ven, ker moti sodnika. Sodnik je pa rekel, naj otrok ostane. "Otroci nikdar ne motijo sodni je," je rekel sodnik, "odvetniki pa če-stokrat." -o- Nove uradnice Društvo Friendship Grove št. 1255 W. C. je izvolilo za letos sledeč odbor: Predsednica Emma. Jane, podpredsednica Mary Rijavec tajnica in blagajničar-ka Frances Mostich, 18901 Cherokee Ave., tel. IV 6415; nadzornice: Alice Kokal, Pauline Brate, Ann Mezgec._ Ruska ofenziva v potnem razmahu. — Iz Lega zemljevida lahko razvidite, kako so začeli Rusi s zimsko ofenzivo in sicer v treh delih: 1) zgorej na severu pri Velike Luki, nižje proti Rostovu in na jugu v JCaitfcazu. Vijugastai debela črta znači sedanjo fronto, krogi s točkami pa označujejo glavne nemške iutrdbe, ki so jih Rusi iztrgiaU Nemcem. Namen Rusov je, da pridejo do Rostovu in 8 tem zaprejo umik vsej nemški art. nahaja še v {Kavkazu. Vožnjo za zabavo bodo ustavili po vsej deželi lvk -Barre, Pa. — 19,001 faju i h Prem°garjev v ten. Hov«] 0 od vladnega po- vmeneea °dbora ultimat, da i PlJ° fako-i lla delo, ali pa P rednik Roosevelt zaple- Cr-e. dni. lrPremoSarjev traja že Wrfh na,ivečJih premogorov je že ? radi stavke, vsled če-ga ' cutlti Pomanjkanje pre- bojf v°ditelji so sklenili, iŽniCe P®®amezne unijske po-skjicale sejo za danep Voditelji so rekli, da želijo, naj vlada posreduje, toda ne na tak način. "Mi ne maramo, da bi prišli vojaki na naše domove in nam ukazali iti na delo. Mi bomo šli raje sami delat, predno se to zgodi. Delavci so šli na stavko, ker zahtevajo, da se jim zniža ases-ment na unije za 50 centov na mesec ter da se jim zviša mezda za $2 na dan. Zvišanje unijskih prispevkov je odglasovala konvencija premogarjev prošlo leto. ldaJe prestavila datum TO avtnih koles lo cenngt0n- - Urad *a kon-ist0m 36 odredil- da avtomo-dati "f bo treba dati previa „ koles do 31. ja-j » tudi ne tako pogosto, Se s t no določeno. Vlada toike etl\ 0lajšati Problem za Ki J0v in za inšpektorje. "A'- h 1,ma;io gazolinsko kar-\ ^ oodo imeli do 31. marca les. p„,rvo mspekcijo avtfiih 15 Pr^iT jih 1)0(10 m«rali pa L; dati vsakih šest me- h doCno- vsake štiri kot knJ'ige «B» in N crf ,dati pregiedati ■ Od tZ do konca februarji d«?3 naprej J'ih bodo rk^o''B'>egletati oni>ki K s vsake štiri me- ^ece. 0 "C" pa vsake tri ■ v * Z^T^ V cerkvi8:3° bo darovali no f* Sv" Vida maša Ojačeno nemško nadzorstvo na Hrvaškem je najbrže povzročeno po vesteh, ki prihajajo iz zapadne Bosne, da so nekatere partizanske skupine prenehale s svojo borbo pro-• ti generalu Mihajlovičuč, oziroma se mu pridružile. turčija Times prinaša članek svojega dopisnika Brigham-a, da so razmere med Turčijo in Nemčijo zelo napete, ker Turčija ne mara pošiljati kromove rude v Nemčijo, predno Rajh ne poravna svojega dolga. ' Nemčija bi bila morala poslati v Turčijo precejšnje množine orožja, na kar bi imeli dobaviti Turki 45,000 ton kromove rude, nujno potrebne Nemčiji za jeklarne in druge industrije. Poročajo tudi o gibanju nemških čet v bližini Darda: nel in vzdolž turške meje,'kar opominja Turčijo na to, da vojna še ni končana. The Christian Science Monitor prinaša dne 6. januarja brzojavko iz Carigrada o živahnosti diplomatskih krogov v Turčiji, kjer je vlada, zbrala svoje poslanike iz Moskve, Berlina, Londona in Rima. Nemško časopisje je zopet začelo strašiti Turke z ruskimi zahtevami glede Dardanel, toda turški listi odgovarjajo precej ostro in spominjajo na prijateljski pakt med Turčijo in Rusijo. rumunija Iz Bukarešte prihajajo vesti o odkritju velike zarote. Aretiranih je bilo 4,000 ljudi, od katerih so jih dozdaj že najmanj 80 ustrelili. Med aretiranimi se nahaja tudi Julius Maniu, načelnik kmečke stranke, in več visokih uradnikov, vseučiliščnih profesorjev in časnikarjev. Vse ključne prometne točke na rumunskem ozemlju so vojaško zastražene. Na vlakih nadzorujejo potniški promet, a državne meje so zaprte. grčija Posebno poročilo Christian Science Monitor-a veli, da so se Italijani iz Grčije skoro popolnoma umaknili in bili zamenjani z bolgarskimi oddelki pod poveljstvom nemških častnikov. Za oskrbo svojih čet se Nemci največ poslužujejo pristanišča Solun, katerega železniško zvezo z Nemčijo pa ogrožajo čete generala Mihajloviča. / Albanija Izjava ameriškega državnega sekretarja CordelI Huil-a o neodvisnosti Albanije, je ojačila albanski odpor. Njihovi gerilci so zavzeli mestece Permeti. Italijanska oblast vidno propada na tem ozemlju. madžarska Iz Madžarske prihajajo iz istih virov poročila o odporu katoliških in protestantovskih cerkvenih oblasti. Pred nedavnim časom je madžarska vlada odpoklicala domov precejšnje število svojih delavcev iz Nemčije. italija Uplivni bostonski list prinaša dolg članek o razvoju položaja v Italiji, katero je pred kratkim obiskal šef Gestape, Himmler. Mussolini se posvetuje skoro vsak dan z nemškim poslanikom Mackenzen-om in vse kaže, da Italijani čistijo in na novo organizirajo svoje policijske sile in črne srajce. Na Jadranskem morju ziefajo Nemci z mrzlično naglico utrdbe v zaščito vseh "italijanskih" pristanišč. Verjetna se zde poročila, da je prevzelo nemško poveljstvo popolno, kontrolo vseh laških železnic in pristanišč. (Jug. Infor. Center). i' 1' '1' 'I' 'M' I' 'I' i 1' 4141 ■!' 11 '!■ Jt"l"l"t"H BESEDA IZ NARODA Izšla je knjiga "Ko smo šli v morje bridkosti" Spisal Rev. K Zakrajšek. Cena $2.50 s poštnino. — Kaj piše? Pod Krimom živi ogromna pošast, "lintvern," kakor pripoveduje pravljica. Strašna je ta zver. Rep ima pod goro Sv. Ano, zadnje parkle ima pod Ponikva-mi pod Preserjem, sprednje kremplje ima pod Borovnico, gobec pa pod Javornikom nad Cerknico. Ta lintvern povzroča vse pogostne povodnji po teh krajih. "In enkrat se b0 zgodilo, da bo ta lintvern planil iz svoje podzemske votline na plan. In takrat bo gorje po celi Sloveniji." Tako je skončeval naš pokojni oče za pečjo svoje opisovanje tega lintverna, da smo otroci od' strahu kar trepetali in gledali proti oknom, če ta pošast morda že ni kar pred našo hišo. To je samo pravljica, so nas mlajša tolažili starejši. "Je, je to pravljica, pa tudi ni!" je rad dostavljal stari če-petov oče. "Resnica je, resnica. Morda boste še vi, otroci, doživeli to gorje. Takrat bo strašno po celi deželi. Jaz bom preje umrl, pa sem vesel, da bom, da •ie bom videl tistih grozot, ki se bodo godile po svetu. Lintvern bo požiral kar po tisoče ljudi na lan. Narod bo strahu kar tulil, la se ga bo slišalo po celem sve-u!" Kdo bi si bil mislil, da bomo res to doživeli. Ni prišel lintvern izpod Krima, zato je pa prihrul nad ubogi slovenski narod drugi lintvern, pošast s tremi glavami, z nemško, italijansko in madjarsko, — strašna okupacija. Slovenski narod tuli v strašnem trpljenju, da se ga res sliši po celem svetu. Tako se je ta pravljica vresničila nad ubogim narodom doma. Na nesrečno Evropo je planil ta "lintvern" — Hitler — že leta 1939, ko je napadel Poljsko in potem češko. V Sloveniji so se ga ustrašili in zatrepetali. Jaz sem bil takrat v Ameriki. Ker je tu svoboda tiska, je časopisje poročalo o njem resnico. Zato sem ga jaz že takrat videl v vsej njegovi grozoti in sem vam ga opisoval v svojih predavanjih, kaj se bo zgodilo z ubogim narodom doma. Kar spomnite se vsi, ki ste me slišali. Takrat ste najbrže zmajevali s ' svojo glavo, ker me niste razumeli. Morda ste me obdolžili, da pretiravam. Seveda, niste poznali Hitlerjevega Nemca, ne Musso-linijevega Italijana in ne pobesnelega Mad j ara. Ko sem prišel nazaj v Slovenijo, so ga tudi še videli od daleč in se ga niso še bali tako zelo. Toda Mr. Zalar v Jolietu mi je takrat pokazal zemljevid Evrope, kjer je bilo pri vsakem narodu zaznamovano, kedaj ga bo ta pošast napadla. Za Slovenijo je tam bilo napisano leto 1941. In prav tako se je zgodilo. * * Toda prišla..je jesen 1940, ko se je pa naenkrat pojavil tudi v Jugoslaviji. Hitler je prišel pred Jugoslavijo in zahteval, da se mu poda, da jo požre brez bo- ja. Prišel je hinavsko. Ta lintvern je skril svoje strašne kremplje in še bolj strašen gobec. Zakril si ga je z masko hi-navščine in prijateljstva in trdil, da je prišel, da varuje Jugoslavijo pred sovražniki. Pol leta so se vršila pogajanja in se zaključila s pogodbo prijateljstva podpisano na Dunaj a 25. marca 1941. Takrat je bilo pa junaškim narodom Jugoslavije dovolj hinavščine. Strgali so mil masko z gobca in se mu uprli. S tem se je pa začelo tisto strašno, o čemer je pokojni oče pripovedoval, da se bo zgodilo. In tu se začenja žalostna povest slovenskega naroda, katero opisuje knjiga "Ko smo šli v morje bridkosti," ki jo je spisal očevidec, ki je bil sam priča vsega, kar se je takrat doma godilo in česar ameriški Slovenci ne vedo prav nič. * * * "Kako je prišlo do te strašne nesreče? Kako se je razsula država Jugoslavija? Kaj se je godilo prve mesece, ko smo bili doma zasedeni in zasužnjeni?" so me rojaki po Ameriki povsodi izpraševali, kjer koli sem že bil. V vse naselbine ne morem, dasi^i tako rad, v katerih naselbinah sem pa bil, tudi niso mogli vsi priti na predavanje. In vendar je nujno potrebno, da vsak Slovenec ve, kako se je vse godilo in zgodilo tiste strašne dni. Zato sem se vsedel in napisal to le knjigo, da bodo vsi to vedeli in lahko čitali. Od poglavja do poglavja opisuje ta knjiga, kako se je plazila ta zver, ta lintvern, vedno bližje in bližje na naš narod in kako slednjič napadla in kaj se je godilo tiste prve mesece, ko sem bil še jaz am. Knjiga "Ko smo šli v morje bridkosti" vse to natančno opisuje, kakor sem jaz kot Artieri-kanec vse to gledal in videl. Veliko zanimivega pove ta knjiga in sem prepričan, da jo bo vsakdo rad čital, kdor jo bo naročil. Naš 'narod je kakor Sv. Jurij planil na to zver in se sedaj bori ž njo na življenje in smrt. Vsaki dan čitamo v časopisju poročila o vedno novih grozotah, ki jih mora trpeti naš narod. Kri teče v potokih. Solze bi napolnile že celo Jadransko morje. Krik obupanega morjenega naroda se sliši po celem svetu. Da boste pa vse to razumeli, morate čitati knjigo "Ko smo šli v morje bridkosti." še le na podlagi te knjige Vam bo. vse jasno. Danes je vsa Slovenija samo eno veliko pogorišče, samo ena strašna Kalvarija. Knjiga nosi zavitek z zanimivo sliko, ki kaže sliko današnje Slovenije. Pošast pobija naše ljudi kakor zver. Izganja jih iz domov v strašne sužnosti Nemcev, Italijanov in Madjarov. Vse je vničeno. Trume ženo v sužnost, kamor gre narod s solzami v očeh in s strahom. Krščanska kultura, katero je zida>l skozi tisoč let — predstavlja jo križ sredi slike, — je vsa vniče-na. Bila je ponos slovenskega naroda. Razbita je. Zato je križ okrnjen in glava Odrešeni-kova je odbita na tleh. Umirajoča Slovenka leži pod križem in umira — slika Slovenije. Zjokali se boste že, ko boste samo to sliko videli. Knjiga ne opisiije sedanjega trpljenja. O tem nam poroča naše časopisje. Pove pa, kako je prišlo do tega. O vsem tem boste izvedeli, ko boste čitali knjigo "Ko smo šli v to strašno morje bridkosti." Naročite jo takoj! Kar vse-dite in napišite pismo ponjo. Priložite ceno $2.50. Pa Vam jo bom poslal z obratno pošto. * * * Knjiga "Ko smo šli v morje bridkosti" ima sledeča poglavja: 1. Uvodne besede. 2) Pred viharjem. 3) Nemške limance. 4. Umrl nam je oče. 5) Nemška peta kolona. 6) Vihar je že tu. 7) Obisk dr. Kulovca. 8) Podpis pakta z Nemčijo. 9) Mučna tišina. 10) Državni udar v Belgrade 11) Nova vlada. 12) Oblaki se zbirajo. 13) Cvetna nedeljo. 14) Prvi dnevi vojne. 15) Moje težke ure. 16) V Zagreb —k ameriškemu konzulu. 17) Nova država Hrvatska. 18) Začetek strahovlade. 19) V Sloveniji. 20) V Ameriko. 21) Ali imam tukaj kako nalogo? 22) Sklep. — 23) Važen zgodovinski dokument. 24) Tragedija slovenskega naroda. Iz poglavij vidite zanimivost knjige. Prvi h sto iztisov nosi moj avtograph — lastnoročni pod-popis za tiste, ki žele tako knjigo. Hitite, ki želite tako knjigo. Potem me ne bo doma in je ne bom mogel več podpisati. Naroča se pri pisatelju Rev. K. Zakrajšek, 302 East 72 Street, New York, N. Y. Po vseh naselbinah bi rad dobil zastopnike, ki bi jo prodajali po hišah. Kjer je kaka trgovina s knjigami, jo bo prodajala in jo dobite tam. Autographed copyy — knjigo z lastnoročnim podpisom pisatelja se pa dobi samo pri pisatelju. 0 slavnem izumitelju Nikoli Tesla Kot smo že poročali je 8. januarja v New Yorku umrl veliki jugoslovanski učenjak Nikola Tesla. Smrt tega velikega idealista, plemenitega in nesebičnega domoljuba in zvestega Jugoslovana, je za nas vse, Slovence, Hrvate in Srbe, težka izguba. Nikola Tesla ni bil le eden največjih in najslavnejših Jugoslovanov, temveč tudi eden najčistejših in najboljših sinov naše zemlje. Lanske spomladi je naslovil Nikola Tesla ameriškim Jugoslovanom pismo, ki ga ob tej priliki na novo prinašamo, ker je danes še ravno tako aktualnp kakor takrat, ko je bilo pisano. Mojim Bratom v Ameriki! Letos se bo odločila usoda vsega sveta. Tega 1942.-ega leta morajo biti sile zla, ki se zbirajo okrog Hitlerja, uničene. Vsak dan dobivamo dokaze za to v sili udarcev Sovjetske Rusije in naših sijajnih vojakov v Jugoslaviji in na Balkanu. A samo te sile niso zados.ti. Za uničenje sil zla je potreben složen napor vseh zedinjenih narodov in sicer takoj, do skrajnih mej.' Vsaka zamuda v teh skupnih naporih narodov bi prinesla nepopravljive posledice. Predsednik Roose|velt in šef produkcije Donald Nelson sta zopet poslala poziv ameriškemu narodu, delavcem in poslodav-cem, naj po svojih močeh pomagajo izpolniti načrt vojne produkcije. Izpoljnjevanje naročila slavnega ameriškega predsednika in največjega genija v zadnjih stoletjih je dolžnost vsakega poštenega človeka. Za izpolnjevanje tega pa je potrebna med nami sloga. Vsak razdor med tistimi, ki naj bi dali od sebe vse kar morejo, škoduje skupnemu prizadevanju in daje podporo zlu. Zaradi tega, bratje in sestre, kot najstarejši Srb, Jugoslovan in Amerikanec naše krvi v Združenih državah, vam pošiljam to pismo »in vas prosim, da izpolnjujete naročilo predsednika Roosevelta. Naš narod kaže tako moralno moč, da nas ves svet spoštuje. Kar so storili naši bratje v stari domovini je vredno duha, ki je navdahnil našo narodno pesem. Kakšno duševno moč, kakšno odločnost, ne-ustrašenost in junaštvo so pokazali tisti naši mladi dečki, ko so pred cevmi nemških pušk ponosno zaklicali: "Mi smo srbski otroci. Streljajte!" Kako ponosni smo v zavesti, da v vsej svetovni zgodovini ni tako veličastnega z&leda. Ti naši muče-niki bodo stoletja živeli v našem spominu in nas navduševali za nesmrtna dela. Ne dovolimo, da bi veličastje teh del trpelo zaradi hujskanja k sovraštvu—ne proti silam zla, temveč proti svojim bratom. Usoda Srbov, Hrvatov in Slovencev v stari domovini je ne-razdružna, pa naj sovražnik poskuša karkoli hoče. Tukaj je neprimerno lažje izvrševati dolžnost, kot pa v krvavih spopadih na Balkanu. Močnejši, si-jajnejši in plemenitejši smo, če smo složni. Složni izvršujmo naše dolžnosti in obveze do mu-čeništva našega naroda, do Amerike in do človeštva. Kdor dela drugače, ni na dobri poti. Vaš brat, Nikola Tesla. * * * New York Herald Tribune prinaša o priliki smrti tega jugoslovanskega znanstvenika in iznajditelja naslednji članek: NIKOLA TESLA, ČAROVNIK ELEKTRIKE, JE IMEL 85 LET Iznašel je indukcijski motor in '900 drugih električnih izumov Nčkola Tesla, iznajditelj na polju elektrike, ustvaritelj indukcijskega motorja in več od 300 drugih naprav, ki je v naprej zaslutil radio, televizijo, letalo in mnogo drugih iznajdb, dolgo predno so bile uresničene, je umrl to noč v hotelu New Yorker. Bil je 85 let star. Gospod Tesla, ki je prišel sem v svojem 27. letu iz Jugoslavije, je bil zadnji dve leti slabotnega zdravja. Ko je njegovo zdravje oslabelo, se je umaknil v svoje stanovanje in je le redko sprejemal obiske. Umrl je čisto sam včeraj zvečer. Služkinja ga je našla ponoči ob 10:45 in poklicala zdravnika, ki je dognal, da je mrtev. P) išel je sem s štirimi centi v žepu Nikola Tesla je imel 4 cente v žepu, ko se ie izkrcal iz ladje na Battery v letu 1884. Akorav-no tako do malega brez denarja, je bil 27-letni izseljenik sin visoko izobražene in spoštovane jugoslovanske rodbine. Mislil je, da bi bilo zanj nečasno, da bi si sam očistil čevlje. Par tre-notkov po svojem prihodu, je naletel na1 svojem potu v mesto na Broadwayu na skupino delavcev, ki so popravljali električen motor. Plačali so mu 20 dolarjev za popravilo. To je bil lep začetek, toda za njim je prišel težji čas, v katerem je Tesla zaslužil po dva dolarja na dan, pri kopanju jarkov. Pozneje je vstopil v laboratorije Thomas A. Edisona v Orange, N. J. V času, ko je Tesla tam delal načrte za motorje in generatorje, ga je Edison pregovoril, da si sam čisti svoje čevlje, kar je morda nekoliko spremenilo ritem, ako ne splošne smeri iznajditeljevega proizvajanja. Tesla je rojen v Smiljanu, Jugoslavija, leta 1857. v mesecu juliju. Njegov oče je bil svečenik pravoslavne cerkve, znan pisatelj in govornik, jezikoslovec in matematik. Njegova mati je bila iznajditeljica. Osnovno šo- lo je dovršil v Gospiču, re^ pa v Karlovcu. štiri leta j£ na politehnični šoli v Gra kjer je spoznal veliki Z. T. Gr mejev električni dinamo. P° čilo se mu je pozneje, ta dim napraviti bolj enostaven. 0 koval je praško univerzo s' dve leti in tudi tam pos( največ svojega časa fiziki,1 tematiki in elektriki. Tesla sv zgipdi lasten tai" torij Leta 1881. je začel delati avstrijsko vlado in sicer v legrafični stroki; v onih t: letih, predno se je izselil V1 dinjene države, je izvedel j lična izboljšanja telefona, A dil svoj prvi ekeltrični mo'4 Strassburgu in vršil raz' elektro-inženirske posle v dimpešti, Parizu in Loiid' kjer je prisostvoval poislfl Lorda Rayleigha. Tesla je bil nekaj čas« Edisonu, pozneje pa je v j Yorku ustanovil svoj laboratorij na Houston St! u. Toda laboratorij je P1 plen požara in Tesla se je 1,111 nil v svoje privatno stano'1 c in v hotele. 1 ^ V teku let je Tesla postal f kot čarovnik elektHke, " ki je bil čedalje bolj prin'1 c ko so se vrstile druga za ^ 1 njegove iznajdbe in se koP „ Več od 900 patentov no?1 Nikola Tesle. Iznajdbe, kis 1 prinesle največ slave, so-slov transformator; indul" ' motor, v katerem se spref električna energija v .• no silo z mnogo večji U&1 • nego pri direktnem toku i . cip rotirajočega magnet" polja, ki je uporabljen v, t misiji električne sile iz * v ra padcev; sistem blofi® j razsvetljavo; neštevilni ^ c. transformatorji in drugi e 2a čni aparati. Ko je bil živel v tej dež^ bližno 10 let, je povzročC . vliko senzacijo — kater' f^ dilo mnogo drugih — ^.fstj nanil da je odkril kozrt^th rek. Ljudje so se šmehlJl j je Tesla prihajal z ved'1*; J mi presenečenji, toda P°'jha začeli spoznavati, da »u, ve trditve in prerokovanji ^ vsej njihovi čudovitosti temeljile na zdravem i'1 F . nem ženi ju iznajditelja. !jje] V zvezi z odpošiljanj^ pk. tričnih tokov okoli obo^ Ije, je Tesla dolgo pred ' : „ nijem prerokoval razv°wu dernega radi in to z ne?*: preciznostjo. Nazval . ^oj "transmisijo vesti brez ti. zaslutil .obenem tudi ^ ' z transmisijo sile. aJ Mnogi izmed onih, ^1 °ti*< (Dalle na 3 strani' za jflo Sari Primož je sedel v JbGj( in poslušal lepo ubrane ^ 1 pri far i, ki so tako lep0!^ da se mu je kar srce *0l,Joh čez naših zvonov jih ni, e J kel in vlekel iz vivčka, ^ >j v piskalo v starem košu. DVr,, V hišo pride nje?0 or0 Špela, kateri Primož z'1 jcl S(J pripomni: Fasj "Kaj ne," ti-le naši zv(Jal res tako lepo pojo, da ''to p( ku kar fletno zdi." , a n; "Kaj praviš?" ne sli§1 1q k "Pravim, kako da 3> ki po pojo." ns "Da je gorko v hiši, P l. p0 "Seveda je gorko, [ &oi ne govorim o gorkoti, " > kc naših zvonovih." , 31 »1 "Kako si rekel?" bi1 Vo dela Špela. h| bi "Pa kaj si gluha, J Nd Kafj ne slišiš! zvonov, l(!l 0' no pojo?" , i . "Ne zastopim, kaj kL ŠIa pa ti zvonovi tako ^ m ni razumeti nobene bc ' AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 13, 1943 O SLAVNEM IZUMITELJU NIKOLI TESLA ŽALOST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. i mahata li jo proti pravi stra- - ni, ali ne. Pospešila sta še bolj ? korake, ker se je čutil sedaj - Polde popolnoma krepkega ter i obljubil, da bo do jutra prav i lahko hodil. Upala sta vsaj - pred dnem priti do kacih ce- - sarskih prednih straž, ki bi ju i potem spremile do tabora. ; Jelo se je že nekoliko svetiti, > pa nebo je bilo še vedno oblač-r no. Aleš je sodil po lastnej , skušnji, da mora biti blizo šti-i rih zjutraj in želel je, da bi se . skoraj pokazalo solnce, da bi , se vedel potem ravnati kam in • kod. Nekdaj je bral v knjigi, ki so mu jo posodili domači gospod fajmošter, o nekaki magnetni igli, ki kjaže vedno proti sever j i in se je lahko po njej ravnati. "Oh, ko bi jo se-dajle imel, kako bi mi koristila," mislili si je, ter sklenil prve denarje, ki si jih prihrani, obrniti za to imenitno reč. Dan je napočil, ali Aleš se ni mogel prav nič zavedati; proti katerej strani gre. Goščava se je potezala dalje in dalje, in kmalu sta prišla naša dva vjetnika na nizko hribovje, katerega rob se je potezal tje v daljavo. Po tem robu sta sklenila potovati dalje, kajti v dolino si nista upala, ker sta se vedno bala priti sovražnikom v pest. Tudi je Aleš nekoliko sklepal, da bode to pogorje brž ko ne tisto, kjer je stala po-prejšni dan njegova baterija. Stopala sta urno dalje po gr-movji, kolikor je dopuščala neugodna pot, ter vedno vlekla na ušesa, če ne bi slišala od kod streljanja, pa vse zastonj. Aleš je že jel dvomiti, da bi hodila po pravi poti, in večkrat je rekel svojemu tovarišu, da bi bilo najbolje, ako bi se vrnila, ta pa je silil le dalje, re-koč: "Med ljudi ne smeva, jesti nimava kaj, ako ne prideva do avstrijske armade, sva zgubljena." Vreme, ki je bilo celo noč neugodno, se je sedaj še bolj popačilo; jelo je deževati in z gostimi oblaki prepreženo nebo je obetalo, da se ne bo tako brž zvedrilo. To je napravilo še veče težave našima begunoma, ne le, da sta bila premočena do kože, ampak tudi pot je bila vsa polzka, da sta le z veliko težavo rila dalje. Noč se je zopet jela približevati, deževalo pa je še neprenehoma, kot bi se bili vsi studenci na nebu odprli. Lakota je obadva hudo trla in le up po rešitvi je jima dajal moči, da nista omagala na poti. "Polde," pravi Aleš, ko pride do neke globeli, podobnej kotlu, "noč je že, ne vem, če bova mogla dalje v temi po ta-kovej slabi poti. Tukajle .je pripraven kraj. Zakuriva si ogenj, da naju ne bo zeblo, in ko dež pojenja ter se nebo nekoliko zjasni, pomahava jo zopet dalje. Ako pa do jutri opoldne ne prideva do našega tabora, morava se vrniti, kajti meni se čudno zdi, da bi bila tako daleč naša vojska." Polde je bil popolnoma zadovoljen s to tovarševo pogodbo, ker mraz mu je pretresal že vse ude in njegova rana jela ga je vedno bolj skeleti. — , Pod robato skalo, kjer je delalo gosto grmovje nekoliko za-, vetja pred dežjem, izvolita si ležišče. Aleš nalomi nekaj su-' hega brstja in po dolgem prizadevanji se mu je sponeslo, j da je vpihal ogenj, ki je dajal i blago gorkoto utrujenim udom. i (Dalje prihodnjič.) i i Por Victory... i S U.S. DEFENSE BONDS STAMPS Dobro službo dobi Sprejme se natakarica, najraje Slovenka, za 5 ali 7 večerov v tednu. Za podrobnosti pokličite Yankovič Cafe, 528 E. 152. St. Liberty 9387. (x) Delo dobi mesar Izučen mesar dobi dobro in stalno delo v slovenski mesnici. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. (x) MALI OGLASI _ > mxWM -^f, * mm Ruski bojevniki neprestano napredujej o na vseh frontah. Slika rum kaže ruskd čete s strojnimi puškami, lci pod kritjem topnišk ega ognja zavzemajo nove pozicije na pohodu proti Rostovu. ' V državah'New York in Neto England so imeli deževne nalive, kjer je v 68 arah padlo skoro tri palce dežja, nato pa je pritisnil mraz, da je vse zmrznilo in povzročilo veliko škodo posebno m drevju. Slika je bila posneta v Albany<> N. Y. If . Jece sta bila rešena, ali i « kam bežati, da ne bi pri- i if zopet v roke sovraižniku? 1 ■ rizala sta se ter priporoči- I f0gu in Materi božji, potem c e Plazita, kot senci, ob zidu 1 ®evesi, proti nekej gošča- i .1 je razprostirala un- s J vasi daleč tje po planjavi r "12kega hribovja, kolikor je f0a sPoznati Aleševo bistro p Aleš Sj je pridobil že v n [Osti to neprecenljivo moč, s |J videl v najtemneji noči r f. 1 tudi najmanjša dre- s {'Poslopja itd. v daljavi, s Ved, iZYiral° iz tega, ker k 0 lazil tudi ponoči krog k ' movj' in hosti, ali pa ob S ^ oponašaje sove in druge n ftotn ~~ Tudi necoj se P ho Kmalo sta prišla v n n,osto, kjer se je vila d .grmičevjem *>zka stezica, Ji JJ*8 s travo. A1(\a sta že kaki dve uri, ol . ® zapazi, da njegov token? "ekoliko Pe§a. Na n 0 1 višini se vsedeta \na P leni 6kanega drevesa, ki š< irabr Že dolgo tu ležal° d „ < 'jerio, kajti skorja se ši Lže fto olušila. v; He K " Prične Polde- tJ lko °°m mogel dolgo hodi- si vJ.em slab, da nič ne mo- d' 1 z j 11' da od Predvčera- v< tih. j?3' še nisem imel llič p' ako * aj 8e zgodi b°žja vo- sl e ni°Fešam' reši se vsaj ti, k« fehkn a čakati' kaJti 1:1 p Smeno!?0k°ristišVVOj- S Ivam • -1e že Preč- Ako m I če' PHŠeI bom morda za Ui fca hvo dobod0' "aJ Pa b0- ni L tvo .eZ6n pa ti l>°m zmi- k< flst-u „ J "lagi namen in tvo- A £ di I Aleg"?1 Polde'" sP°dbu" k ft| c s,."tu te ne pustim po 01 kan ne' ali "beživa, ali m ih "ro^a °badva v sovražni- k< I ki- ' Pregovor pravi: 5t ftora 3Ca'nikdar ne zaPu" d< D a po' Upajva- da bo tudi z* |udodTga1, saj nisva ušla »i korSlka iz J'eče- temuč, ^ Iroiau ln pomagala svo- P1 f- boriti se za pra- * daJ izvleče iz mav- bc Nki v^f0. katere mu ni- bl 1 Poldef VZdi ter j0 P°' ^ 2 Itin- U' da bi se pokrep- n< kruh 110 Pijačo. Tudi ne- k< |m a ^ se imel) ki jfi bn vi fbožji JUtku »eprecenljiv te p' eeravno že ves suh |i 2 ^'de je hotel večerjo V{ se ip ali ta re" J °trebe SSm P°krepča, ker d( za °n ima še dovelj ^ ho s;0l8° pot. 'vese,. sedela ondi in Aleš llj fei b^em gledal, kako do- liŠu J.na Večerja lačnemu d I hvalil Je neprenehoma k Je Sol Za takovo dobroto. bl |dke vCoj na mar vse pri- k je nekdaj čul P ^OftJ tra- fejeval Je tudi m°j red" k k J Vutem kraji? djal k I tukaj bl' "morda je bil P |0h, k„7 kjer sem jaz ne- 0 !e dom« nekaj misH se- t; |i ve^f 0 meni blagi m0ž! n .fovra?,i;; v kake.i stiski sem t; l0roži« deželi. sam dSetd "redi gozda." Tudi d ^\ 0rnislil' katere mu b niiuZal starec ter ra- ž o poS£2le lMtn<«ti, Po- a na ^ ka zvezda mu je f J« korist«''?CQj bi mu bi- 1« 1. kaJ r m nič prav v 0 tiartn86 lma obrniti, da 1( svoje, a, h ^ščav ? Se Je še zmo- Z 1, kot l1- kjer ni drugam d P oblaki""0 Pred Ali b l0VodSrS° mu zakrivali' bilo ?V00' niti ene zve- ^o^' in VSe Aleše" i. /j,Un«tvo bilo je za-o 8i . šlaV°lde nekoliko od- 1° hosti Z°Pet da]je ved-I bU' Prav nič ne vede, (Nadaljevanje z 2 strani) * takrat poslušali z največjimi dvomi, so mu posvečali leta " 1937. spoštovanjapolno pozornost, ko je trdil, da je medpla-I netna zveza mogoča in izražal I prepričanje da smo že prejema-! , li signale prebivalcev Marsa. , Ob istem času približno je tudi oznanil za konstrukcijo aparata, ki bi produciral radium za ceno približno en dolar za funt. Sodelovanje z J■ P. Morganom Na svoj rojstni dan je ponavadi povabil časniške reporter-je na svojo proslavo in vedno povzročal senzacionelne novice. Leta 1924. je trdil, da je izvedel metodo za brezžično transmisijo električne sile, zadostno za pogon ladij, zrakoplovov in razsvetljavo izoliranih hiš. Velik generator naj bi ustvaril energijo za vessvet in vsakdo, ki bi bil v posesti poslednega 'ključa," bi mogel po potrebi odpreti vir te energije. S podporo pokojnega J. P. Morgana, je zgradil Tesla visok jeklen stolp za brezžično oddajo / poskusne svrhe, toda ko je ve- , liki denarnik leta'1913. umrl, ie ta projekt propadel, in tovar- ' la je bila porušena. Leta 1915 je Tesla govoril o tem, da bo j j 'odvzel Oceanu njegovo stra-ji hoto," s tem da bo osvetlil ne- ; )o, ter na ta način onemogočil L colizije na morju in druge ne-'j ireče, ki jih povzroča tema. Za-L snoval je tudi nekako letalo po- , lobno helikopter u, toda njegovi', patenti iz leta 1928. niso bili ni-|j cd ar preizkušeni. ] Leta 1931. je na svoj rojstni,, lan izjavil, da je kako pošilja-; • i elektriko na oddaljene plane-!j ,e. Naslednjega leta je prinesel^ načrt, kako uporabiti ubrzdano 'cozmično energijo in z njo na-J lomestiti navadna goriva za po-ron vseh strojev na svetu. Leta 1934. je povedal, da ima načrt ;a nekakšen "smrtonosen ža-l rek." j Zamisli novih izumov, ki se | zrcalijo v teh preroških bese-: jdah, so našle le bmejeno zani-imanje v naši dobi strojev. "Ko j sem leta 1897. govoril o koz-mičnih žarkih, so se mi vsi sme-ijali," je pripovedoval Tesla J reporter jem. Pred 50 leti so j hoteli osmešiti moj izum ro-itacijskega magnetičnega polja iin moj sistem transmišije sil z alternacijskim tokom. Trdili so, da sem blazen, ko sem prerokoval radio in ko sem poslal elektriko prvič okoli sveta, so dejali, da to ni mogoče. Zopet in zopet so me smešili, kadar sem odkril nekaj novega, potem pa po' dolgih letih spoznali, da sem imel prav. Najbrže se bo zopet tako zgodilo, ako vam povem, da' sem odkril do-zdaj neznan vir energije — vir neizmerne energije, katero je možno uporabiti." Nekoč je Tesla zasnoval načrt, kako poslati s pomočjo elektrike odmerjene množine vlage v puščavne kraje; ta misel je marsikomu odprla vizijo širokih ozemelj, polnih novega in bujnega življenja. Tesla se je držal svojega načela, da človek doseže najvišjo 1 stopnjo svojih zmožnosti šele v poznih letih, in je tudi v svojih 80-letih nadaljeval nepre-trgano in neprestano iskanje, j Dne 10. julija 1937, ko je imel 80 let, sta prišla poslani- ; ka Jugoslavije in Cehoslova- j ške iz Washingtona in prisostvovala njegovi vsakoletni pri- ' reditvi. Po nalogi svojih vlad 1 sta mu pripela najvišja odliko- 5 vanja obeh dežel. Jugoslavija 1 tnu je poklonila veliki kordon ] Belega Orla, a ičtehoslovaska ve- ' liki red Belega Leva. V nasled- ' njem letu ga je označil Nation-'il Institute of Immigrant Wei- 1 fare kot enega svojih kandida- 1 tov za Award of Merit. i . ; i j 0 podporni akciji po vojni, • _ i Viscount Cranburne, Lord hranitelj državnega pečata, je izjavil londonskemu Timesu, da bo vladala po tej vojni v Evropi taka beda, kot je svet še ni videl in da bo radi tega treba ustvariti posebno organizacijo, ki bo morala začeti s svojim delovanjem čimpreje. , ■Zavezniški komite, katerega . naloga je, pripraviti pregled in oceniti potrebne množine, je dobro napredoval. Vse zavezniške vlade so že oddale približne cenitve za potrebo hrane v teku prvih 18 mesecev po voj- | ni. Skujpni zavezniški (komite zdaj urejuje sezname teh cenitev in je osnoval -'potrebno 1 število tehničnih podkomitejev i vseh zavezniških narodov. 1 Problemi podpore zanimajo l ves svet — radi tega bo potre- c bno izdelati splošen načrt, ki.4 bo veljal za vse narode, ki pa \ bo moral biti tudi sprejet od r vseh zavezniških sil. Neuradna posvetovanja gle- r de takšnega načrta so v teku z j Ameriškimi Zedinjenimi Drža- j vami. Britanska vlada je pri- k srčno pozdravila imenovanje guvernerja Lehmana, ker je iz 1 tega posnela, da nameravajo č Zedinjene države sodelovati pri k rešitvi tega problema. t Mi, je izjavil Viscount Cran- o aourne, smo v tesni zvezi z via- b do Amerišjkih Zedinjenih dr- r žav, kakor tudi z ostalimi zedi- k ljenimi narodi ker hočemo sku- š pno z njimi postaviti temelje z :ej akciji, čim bodo okolnosti ti ;o dopustile. Dozdaj naša po- v svetovanja še niso zadosti napredovala, da bi mogli končno j /eljavno sklepati, zato pa postopoma izdelavftmo sistem in d likakor ne izgubljamo časa po 11 lepotrebnem. Razni kombinirani odbori, n. u 31", odbor za hrano, materij al- j ,T 10 pomoč, brodarstvo itd., ki; če zdaj obstojfttfil. bodo morda z: r kratkem postali okostje med- ci larodne organizacije. Sir F. Leith Ross bo ostal načelnik j( ........—-----i v S ! angleškega dela organizacije in I bo stopil v ozke stike z guver- j j nerjem Lehmanom. Organizacija podpore v izdatni meri, je zaključno izjavil' ' Viscount Cranbourne, je orja-! ško podjetje. Začetek je bil dozdaj dober, toda ves svet mora 1 biti pripravljen za čas, ko bo ' treba nastopiti. NAŠA DEKLETA h'lika iz našega kraja. Spisal Ppdfforičan. | 3. "Jaz moram biti nova!" J ,Aj, kake skrbi je imela po- j tem J'erignova Uršika. Velika noč se je bližala z velikanskimi j koraki. Po bregovih so ji tro- , bile nasproti rumene trobenti- j ce, v smrečju jo je vriskaj e ( ^pozdravljal ko^s in otroci 11a vasi so vpili: kmalu bodo pir-hi! Ta radost je padala kakor ^ mora na Urškine prsi, da so se | *S ji trgali globoki vzdihi, da so ji kapale debele solze po licih, ^ ki so bledela. Ko se ogrinja pomlad z ze- ^ lenjem in cvetjem; ko se fanti- . či postavljajo z novimi klobu- z ki in svetlimi peresi; ko dekleta šume v novih oblekah in ^ otresajo z novimi rutami; — (1 bo imela Jeranova Uršika sta- ^ ro kikeljco in staro kočemaj-kico. ... O, te sramote! — Ur- . šika je ob tej sramotni in gro- ^ zni zavesti koprnela in ihtela ter premišljala, kako bi se ob- „ varovala sramote. "In kaj poreče Smolnikarjev Janez " Uršika je bila prepričana, da ne bode potem več maral za njo. "In kaj bo potlej? . . . U-u-u! . . . Obleka mora biti, ali pa me več doma ne bo!" Slab človek, ki si v sili ne zna pomagati in ga vsaka zadrega pripravi ob glavo. Ej, ta Uršikina glavica! Dostikrat -je že prekanila modrega očeta in skrbno mamico. "Pa grem! ... Pa ne bodem dtrnia," reče Uršika sama sebi potem pa še materi, kateri se ^ je zdelo težko, kakor bi stala J med dvema ognjema. "Tako, oče rte mislijo meni kupiti obleke," obregne se čez si nekaj časa hčerka na mater. z "Saj sem ti povedala. Jaz se t( ga ne upam pregovoriti! Pa še ~ potrpi nekoliko!" "Trpi! . . . Trpi! ... Nič drugega ne veste? Pa naj potrpi velika noč! . . . Jaz moram biti nova!" ' "Pa bodi!" 5 "O, saj tudi bom. Le povej- h te očetu! Ako ni vredno vse delo njihove hčere toliko, kolikor velja jedna obleka, pa več ~ delala ne bom. . . . Boste že j ^ prebili brez mene!" I Materi se vlijo solze. "Jaz L. ti ne morem pomagati. ... Ne! bodi nespametna! Kam pa greš _?" "O, po svetu! . . . Svet je velik! Bodem že našla kje prostorček zase. Bom pa začela d delati zase, pa mi gotovo ne bo- ol de manjkalo obleke." zi "Bog ti pomagaj! Jaz bi ti j it rada kupila vse, ko bi mogla. ! )< Ostani doma, pa boš imela ruto, kakoršno boš hotela." j k "Ne maram! Vse, ali pa nič! 11 Očeta pa naj bo sram, ako svojih otrok ne morejo oblačiti!" "Kaj ti veš, kako je." "O, seveda, jaz nikoli ne vem ničesar, samo kadar je;, treba delati, takrat moram ve-j deti vse. Zato grem!" | Čakala je materinega odgo- ^ vora, misleč, da jo bo mati pro- ^ sila: Uršika ostani doma! To- 1( da mati ni imela hčerkine gro- _ žnje za res, a potolažiti s trdno 1 obljubo je ni mogla in lagati ! se ji je zdelo greh. Zato je mol- ( o ! čala. Ko Uršika vidi, da so .gro- C I žnje ostale brez posledic, da 'j zastonj upa nove obleke, zabo- p lelo jo je in privzdignilo. ; "U-u-u!" zatuli glasno kakor zimska burja in zropota na izbo, kjer glasno odpira in zapira skrinje; pa kmalu priropo-ta v vežo s polnim jerbasom na glavi. "Pa bodite sami! Pa sami vse imejte!" Tako zavpije v veži in to je bilo njeno slovo. . . . "Saj ne poj de nikamor," mislila si je mati in ni stopila za njo, da bi jopo klicala in potolažila. In Uršika je šla od hiše s trdno zavestjo, da je nihče ne mara, da je odveč pri hiši, ker ji nihče noče kupiti nove obleke za veliko noč. Kako jo je ta misel razburjala, izvabljala grenke solze in podila po stranskih potih in stezah, da bi je kdo ne srečal in vprašal: 'kam?", ko sama ni vedela kam, dasi ji je nekaj dejalo, ia mora od hiše. Ali sme počakati doma v sta-"i obleki velike noči? Kaj bi dejale njene tovariše? In kaj bi si mislil Smolnikarjev Janez? * * * Njen beg je prva opazila nati. To je-presunilo njeno mate--ino srce, da si je zakrila s )redpasnikom obraz in bridko ;ajokala. I11 kako je jokala in jbjokovala toliko revščino pri liši. Vse svoje obleke bi bila lala, da bi imela hčerka novo, ;o bi bilo mogoče. "Le, kam je šla? ... Le kam e šla? . . . O, ti nesrečni moj itrok! " (Dalje prihodnjič) BE 100% WITH YOUR ® BOYWAffttOHBS DELO DOBIJO Stanovanje in lokal Odda se trgovski lokal in 6 sob, ali pa samo sobe na 1293 E. 35. St., vogal. Zglasite se pri lastniku zadej. (11) Lepa prilika t Naprodaj je popravljalnica Čevljev z vsem orodjem in stroji. Na teden dela $100 prometa in več. Zglasite se na 14610 St. Clair Ave., ali pokličite IVanhoe 3045. Jako lepa prilika za podjetnega človeka (x) """"''''' '"i ..... "'""" 1 ■' "'' V Collinwoodu! 'Naprodaj je apartment za 4 iružine, 20 sob, 4 kopališča >bita s ploščami, 4 furnezi, bli-5U Lake Shore Blvd. Nekaj nalega gotovine takoj. Cena ie !?12,900 Hiša za 3 družine, 2 trgovska okala, 2 garaži, lot 80x130. Se nora prodati. Cena je $4,600. J. Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV 7540; zvečer KE 0288 (Jan. 13, 15) Tri sobe v najem V najem se oddajo 3 čedne sobe, pripravne za novoporo-:enca. Vse udobnosti na razpolago. Naslov dobite v uradu ega lista. (12) Stanovanje iščejo Išče se' 4 sobe za 3 odrasle »sebe brez otrok. N]ajraje v Collinwoodu ali v Notinghamu. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče IVanhoe 3929. (12) J, S, Trtcuury Dtpartmtnt, —Courtesy N. Y. DAIlY SLOVENSKI NARODNI DOM, 6409 St. Clair -J URADNO NAZNANILO Tem potom se naznanja društvom in delnih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave-' se vrši redna letna DELNIČARJEV SND v CERTEK, DNE. 14. J* Ji ARJA, 1943 V AVDITORIJU SND, pričetek ob [ 8. uri ^veier. ip M Apelira se na vse društvene zastopnike in posaP> 1{j delničarje, da se te letne konference udeležijo. ^ DIREKTORIJ SNP jima. kaj zgodilo. Ljudstvo ima prazno vero, da pride nesreča nad Štajer, če se jima kaj zgodi. Hendel ga je debelo gledal. Za Boga! Je-li to Rjadlinger, srčni protestant? Zdi se, da prihaja iz Vizerfelda. Ostro mu pravi sodnik: "Podoba je stara in vsa raz-jedena, Radlinger. Namenil sem se, da postavim kamenite-ga Krista na novi most, ki ga naredim pomladi. Tej stari šari, ki spominja na papeško suženjstvo. nikakor ne prizane-sem. Čudim se, da me ravno vi kaj takega prosite, ki v eni sapi zatrjujete, da je to češčenje neumnost. Saj se tudi okoli-čanke jeze nad menoj, češ, da morajo sedaj po ovinkih hoditi v mesto. Rajši bi še hodile čez stari most, čeprav bi jim bilo utoniti. Pa kaj me to briga. To bi bilo lepo gospodarstvo, če bi človek hotel biti vsikdar na voljo preprostemu ljudstvu." Župan je mrklo gledal ter je stopil v stran. Imel je mnogo hlodov in lesa, zato so mu bile tako pri srcu želje plavi-čarjev. Pa Hendel pravi: ne, potem je: ne, kakor bi pribil. Mestni vojaki so zažgali smolenice in smolnate vence. Z vsake koze je buknil plamen, črni dim se je dvigal kv(išku. (Na obeh bregovih so se gnetli moški in ženske, je bolščalo tisoč in tisoč radovednih, skrbnih oči. Približali so se tudi plavičar-ji. Zamolklo in jezno so godrnjali: "Ali veste, da so roparji ubili nekega plavičarja, ki ni hotel pozdravljati Križanega na mostu. Kdor ga ne pozdravi, ta je zaklet. . . . Sedaj ga zažigajo ... le pazite . . . nekaj se bo zgodilo. Glejte!" so vpili, "ne gori, ne gori, čudež, čudež _.1» Smolnati venci so goreli, visoko so plapolali plameni. . . . Pa glej! Sredi med plameni stoji križ, je nedotaknjena podoba svete Ane na počeznem tramu. Venci so pogoreli, koze niso skoraj nič trpele. Ta ne-j sramni most se trese pod ot-| roško nogo, kljubuje pa ognju j in ""sili. Ga li varuje čudoviti' križ? Hendel si je gladil črno brado, roka se mu je tresla v beli rokavici. Z jeznimi pogledi je streljal na most. Li ni ta most s papeškim križem podoba stare cerkve, ki ji je napovedal boj? Tudi rimaka cerkev se maje, nima nobene moči, da bi človeku kazala pravo pot — toda, kakor hitro se pripraviš, da podereš staro šaro — glej, kljubuje ti s peklensko silo. Hendel je stopil tik k vodi, da so se zadevali njegovi čevlji ob ledene plošče. Z močnim glasom je zavpil vojakom onstran reke: "Naj gredo ljudje narazen! Izpustite nad koze sodčjke smodnika, da bo enkrat konec _i" "Takoj, kakor velite," se je glasilo onstran reke v mrazu, v katerem je zmrzovala sapa na ustnicah. Ljudje so se umaknili z bregov. Tudi svetovalci so stopili nazaj. Samo Hendel je ostal ne daleč proč od mosta ter je opazoval, kar se je sedaj godilo. Štirje možje so v čoln, ki je bil nad mostom, naložili sodčke s smodnikom. Nastavili so jim zažigalnice, ki so jih zažgali. Sedaj so čoln obrnili v smer proti kozi, katera je nosila križ in podobo svete Ane. Vse nemo pričakuje. Čoln plava proti mostu. Kar se vja-me za železni kavelj, ki je molel iz koze, ki je nosila križ.. . . Tedaj se dvigne modri plamen . . . grozen pok in grmenje . . . tisoč ognjenih glav švigne proti nebu. Zemlja se je stresla. Kakor gora visoko se dvigne črni dim nad Štajrom, vse ozračje smrdi po smoli in žveplu. . . . Sedaj se razprši dim. Nebo je čisto, solnce se smeje nad Štajrom. Hendel se je globoko oddahnil. Zadnje razvaline mosta so drvile po besnečih valovih Štaj-ra. O križu in sv. Ani ni bilo ne duha ne sluha. Hendel je pihal iz grla žve-pleni dim, potem se je glasno nasmejal ter je zaklical županu Radlinger ju, ki se je z drugimi možmi zopet približal k j vodi: I "No, gospod! Se li še bojite Gornja slika nam kaže ameriško letalo, ki je srečno ušlo japonskim napadalcem in pristalo rta- ameriškem nosilcu leta Iv Južnem Pacifiku. V ozadju slike pa je videti oblake dima gorečih letal, ki so padla v morje. Felix in Kari Ludvig Habsburg sta vstopila v OM šlco armado in pričakujeta, da bosta dodeljena avstrim mu batalijonu. Na sliki ju, vidim' . ko dajeta odtise v vojaškem uradu v Fort Myer, Fla. To sta sinova ga. avstrijskega cesarja Karla. V, S, Trtuury Dtpannwu, UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGIEŠKO-SLO VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena ^ flfl« in stane samo: $ L*U* Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA J 6113 St. Clair Ave. Cleveland, Da mi je mari dušni blagor mesta veš. Predrzno je, da skrbiš za tretjega duhovnika. Tretji duhovnik, če že hočeš vedeti, bom odslej zanaprej jaz. Jaz sam bom odsihmal pridigal v Štajru. Videli bomo, kaj več premore: mile besede Gospoda Krista, ali zmerjanje in psova-nje Albertovo. Sedaj poklekni !" je nato zapovedal z osor-nim glasom, "čas je že!" Zunaj je zapel zvon. S trdim glasom je vikarij izpregovoril potni blagoslov nad bledim bratom —. Čez eno uro sta Albert in služabnik jqzdila po zasneženi poljani. Sneg jima je jemal oči. V Bukovšči je ležal sneg, da je segal do pasu. Med Lo-zenštajnom in Ternbergom je ležalo mnogo zmrznjenih človeških trupel. Snegovi in viharji so že štiri tedne gospodovali v deželi. Opatov namestnik je sam pri sebi rekel: Ne bo ga pred pustom, pregrdo je. Vesel sem, da mi vsaj nekaj časa ni treba gledati prenapetneža. Gorjanci so pripovedovali, da je nevarna pot iz Belega potoka do Lozenštajna. Plazovi in skale so se noč in dan valile s hribov doli. Aniža je pri Ga-štajgarjevih grabljah zamrznila. Nevarno je bilo v sušcu hoditi čez led. Ne bo ga pred četrto postno nedeljo, je zadovoljno rekel opatov namestnik Karel. Ob nedeljah se je v kolesij u vozil pridigat v Štajer. Skrbno je pazil, da bi se ne dotaknil v pridigi niti osebe sodnikove, niti njegove vere. Skrbno in lepo si je preje spisal glavne točke, da bi ne prišel s tira. Pridigal je iz knji- ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v. sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. s Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) ge Rutine in iz Salomonovih pregovorov. Vse pa je prepletal z zgledi, ki si jih je nabral v svoji bogati dušebrižniški izkušnji. Bolj natančno kakor navdušeno je pravil svojim poslušalcem, kako je izpreobrnil nekega tatu, kako je zopet spravil dva sovražna brata, grofa, kako je zopet pripeljal na pravo pot deklico, ki je zašla na slaba pota. Bogu čast in hvala! Nekoč je s svojimi pobožnimi poslušalci napravil duhovno romanje v svoje rojstno mesto. Kaj mično je pripovedoval, kako lepe cerkve, kako krasni samostani in gradovi so v porenski deželi. . . . Žalibog, te pridige niso vzpodbujevale poslušalcev. Od nedelje do nedelje je bila cerkev bolj prazna. Celo Insignu se ni več zdelo truda vredno, da bi še nadalje prisluškoval. Med tem pa je bila šolska cerkev nabito polna ljudi. Tam je pridigal protestant Vid Fe-lis. Nedeljo za nedeljo je pravil razne papeške bajke, ki jih je belil z bridko ironijo. Iz vseh vasi daleč naokoli so romlale cele trume ljudi, poslušat te ga služabnika čiste besede. Samo iz Wizerfelda ni bilo nikogar. Že je šel glas, da je tam papeški otok. Tam javno vise svetniške podobe, se v mnogih hišah molijo litanije in rožni venec, se ljudje še posti jo, kakor pred sto leti. . . . In res je bilo tako: pobožno dete je bilo vzrok tega preobrata. Pa kaj to pomaga: Kaj je en otoček nasproti velikemu, širokemu, mogočnemu morju! Tiste dni je sklenil Joahim Hendel podreti most, ki je med Vogelsahgom in Štajerdorfom vodil čez Štajro. Ledene plošče ki so plavale po reki, so nare-zale kole, da so se majali. To pa ni nič motilo okoličanov, da ne bi hodili čezenj, čeprav je bilo zelo nevarno. Bilo je tisti dan silno grdo vreme. Hendel je z nekaterimi mestnimli svetovalci prišel na desni breg Štajre. Danes mora pasti most. Na levem bregu je stjalo dvajset m