Izhaja — -izvzeinži ponedeljek — vsak daa zjutraj. — Uredništvo ulica *v. iVaJclMa A«ilhcg« itev. 20. L nadstropje. — Dopisi nuj »e poiiljajo ured-
t I šivu.__Nekankirana pisma se na sprejemajo, rokopisi se n« vračajo. —
tedsjutej in odgovorni urednik Štefan Godina. — lastnik konsorcij Hsta Edinosti. — Tl*k ttslratne Edinost. — Naročnina znal* na mcsec L 7.—, pt»i ifi« L 32.— in celo leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57.
V Trstu, v petek 7. januarja 1921
EDINOS
Posamezna številka 20 siotink
Letnik XLVI
Posamezne Številke v Trsu In okolici po 20 siotiuk. —	sc is ajo *
girokosti ene kolone (72 /rim). — Oglasi ttgov;ev in obrtnikov mm po 40 stuL , dsmrtuice, zalivale, poslanice in vabila pa L 1.—, oglasi denarni i /a vodo. fflm po L 2. — Mali oglasi po 30 *iot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti v Trstu, ulica sv-FranCISka AsiSkega *tev. 20,1. nadstropje. — Tdefoa ared.iišiva in upra .e 1
Se-ll tako narod vžgala?!
Kjer je svobodno ustavno življenje, <ie tudi različnih političnih in kulturnih ,'naziranj; in kjer se ta križajo, se ljudje istih naziranj organizujejo v stranke, da tam tem intenzivneje in učinkoviteje • uveljavljajo svoje ideje, svoju načela in svoje smeri! Tako je m ne more biti drugače. Ne le, da ne more; marveč ko* ristno in potrebno je, da je tako. Naj se le križajo misli in meči uma. ker le tako •se izkristalizuje zlato v blagor in napre* dek naroda. Zato ne bi noben razumen •človek načelno obsojal strankarstva. to je: porazdeljevanja naroda v stranke; 5n zato tudi ne strankarskega boja kot :akega. Nasprotno. Tak boj vzgaja na* rod: ga dviga kulturno in ga dozoreva politično. Brez strankarskega življenja "je stagnacija, nezdravo mirovanje po* mehkuževanje, hiranje — ni življenja. Dr'jgo vprašanje pa je: v kakih oblikah in s kakimi sredstvi se bije ta boj? Se li bije z rapirjem uma. plemenitega misije? nja, resničnega uverjenja, z blagimi nadmeni prepričevanja s stvarnimi argu* menti, ali pa s koli osebnega sovraštva, strankarskega fanatizma, egoizma, in du* ševne zakrknenosti?! Boj med različni/ mi političnimi in kulturnimi nabiranji, .iko se rabi v njem tako strupeno in za; stru pij evidno o*ožje — pa je nesreča za narod, je zločin, je prokletstvo, ker Kva* rl narod, ga zavaja v posurovljenje, pod« kiga v njem zle nagone, ubija v njem blaga čutstva in zapreČa njegov razvoj in napredek v dobrih, plodonosnih sme= reh. Tak boj ne vzgaja naroda, marveč ga demoralizuje in ga zavaja, da iztrosa vse svoje sile v medsebojni strankarski borbi, mesto da bi te sile služile v po* speševanje njegovega vsestranskega raz* voja in napredka, posebno pa za boj proti nevarnostim, ki mu groze od vna* nje strani!
Za ta kratka razmotrivanja so nam dale povoda žalostne pojave v enem de* lu j ugoslovensk cg a časopisja v teh zad* njih časih, tako kritičnih zanj in njego* vo bodočnost. Naj navedemo en kon* kreten primer. V Hrvatski izhaja — ime je postranska stvar — list, ki mu je na* Joga, (kakor je čitati v glavi) da vzgaja hrvatskega kmeta. Naglašamo pa, da ta list nI glasilo Radičeve stranke. Ust je seveda tudi glasnik ene obstoječih strank. Prav! Ali, kako piše ta list o po* litičnih drugomišljenikih? Tako, da se mora človek zgražati. Po besedah v tem listu bi morali biti demokrati v Jugoslaviji tolpa samih pijavk, sleparjev, iz-mozgovalcev, pravili krvnikov kmeta, in upropastiteljev vsega naroda, a inini* ster Pribičević pravi izmeček človeštva brez čuta, brez vesti, brez poštenja! Če ubogi, neuki, in nerazsodni hrvatski kmet čita taka ščuvanja. taka blatenja, take izbruhe strankarske strasti: ni ču* do, da je ponekod podivjal in da so se v zadnjih časih v Hrvatski odigravali dogodki, ki bi — ako bi vspevali — mo* rali prinesti le največjo nesrečo za na* rod v največjo radost vnanjim sovraz* nikom, ki kar preže, kako bi ga zopet usužnjili! Kajti zaslepljeni ljudje ne divjajo samo proti istim političnim dru* gomišljenikom, marveč proti vsemu in vsakemu redu. proti lastni državi sami! Pa. tako ščuvanje tira tudi istega kmeta samega v največjo nesrečo, ker ga za* vaja k zločinskim dejanjem, in s tem v ječo! Kajti nikdo ne more zamer jati državi, če je začela napenjati stroge stru* ne proti takim subverzivnim elementom. Red, spoštovanje zakona, spoštovanje tuje lasti, morajo biti. pa naj Že živimo v monarhiji, ali republiki. .Nehajte, to* rej, bratje, s takim načinom medsebojne politične borbe! Ali. da se razumemo: tudi revolucija, nasilen odpor, more biti velika, vzvišena, plemenita pojava v življenju naroda, visok mejnik v nje« govem razvoju in napredku. Ali, le te* daj. če hoče dotrajati, izpoptdrtjcvati. boljšati lastni skupni dom, dograjajoč mu temelje. Upor pa, fcUe ruši slepo, ne vedoč, kaj postavi boljšega, je zločin. Le varujte in branite koristi kmeta! Ali, ne zavajajte ga, ne posurovljajte ga z edinim namenom, da bi imela — stran* ka kaj dobička! Ne, s samim ščuva njem se ne vzgaja naroda, ne politično, ne kulturno, in tudi ne gospodarsko. Le dobra vzgoja vsposoblja tudi posamez* ne plasti naroda za uspešno brambo svoje koristi — brambo. dostojno kul* turnih ljudi!
zasedle »
IZ JUGOSLAVIJE
Zapuščanje komunističnih vrst BELGRAD, 5. Trije poslanci * komu* uisti so izstopili iz komunistične stranke ter se priključili Lapčevičevi skupini, eden pa je vstopil v zemljoradničko stranko. Tri občinske uprave, ki so bile doslej komunistične, so javile svoj iz* stop iz stranke ter se odrekle odgovor* nosti pri vodstvu občinskih uprav. Tudi iz Skoplja in Užič javljajo, da so ta* mošnji občinski odborniki izstopili iz komunistične stranke. Belgrajski občin* ski uradniki so na svojem zborovanju sklenili resolucijo, v kateri zahtevajo, naj se vsi komunistični občinski uradniki odpuste iz službe. V Novem Sadu so
oblasti brez incidentov nič ki dom« .
Poprava kr. dvorca (konaka)
BELGRAD, 5. Popravila na «twem konaku *e bodo pričela v nekaterih dneh in bo konak popolnoma popravljen do jeseni. Takoj potem so bo preselil vanj kralj Peter/ Dela na novem dvoru se bodo nadaljevala. Niso Se napravljene dekoracije, ker se pariški tvrdki, kateri je bilo delo oddano, ni posrečilo, da v zmislu dogovora ustanovi v Belgradu svojo tovarno pohištva.
Vojna misija v Sofiji odpravljena
BELGRAD. 5. Po naredbi vojnega mi; nistrstva je razpuščena j u gosi o venska vojna misija v Sofiji. Njene posle bo odšle? vršil jugoslovenski poslanik, ki bo odslej opravljal samo posle v mirnem času.
Še par listin o reških dogodkih
ZAGREB, 5. Zastopnik reške slovan* ske stranke in predsednik reške demokratske avtonomaške stranke sta odpo* slala 1. t. m. nastopne brzojave: 1. Po* slanikom Francije. Anglije, Amerike in Italije v Belgradu: Podpisana predsednik avtonomaške demokratske stranke in zastopnika slovanske reške stranke se obračata na Vašo Prevzvišeno3t s proš* njo, da posredujete pri svoji vladi, naj se omogoči vrnitev na Reko vsem po» liričnim beguncem in izgnancem, da bo* do mogli svobodno izraziti svojo voljo pri sestavi nove reške vlade. Podpis: Ruggiero Gothardi. profesor Benjamin Grohovac. 2. Nj. Pre vzvišen osti gene* ralu CaviglijL Opatija, in ministrskemu predsedniku Giolittiju, Rim. Na tisoče reških beguncev prosi Vašo Prevzviše* nost za osvobojen je svoje grude, apeli* raj oči na pravičnost Vaše PrevzviŠeno* sti, da pokličete nazaj v domovino begunce prei, kakor se bo sestavila provi* zorična reška vlada, iz katere morata biti absolutno izključena Gigante in Host Venturi. sokrivca dosedanjih dogodkov. 3. Ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču, Bclgrad. Podpisani predsednik avtonomaške demokratske stranke in za* stopnik slovanske reške stranke se obra* čata do Vas s prošnjo, da intervenirate pri Zvezi Narodov, italijanski vladi in vseh poslanstvih v Belgradu, da se na Reki ne sestavi nova vlada prej, dokler se vsem političnim beguncem in izgnan* cem no omogoči vrnitev, da svobodno izrazijo svojo voljo pri njeni sestavi. — Nato je došel nastopni odgovor iz Trsta, 2. januarja: Odgovarjam na Vašo da* našnjo brzojavko. Kakor hitro odidejo legijonarnarji z Reke, bom dvignil blo* kado in vsak se bo mogel vrniti na Reko kdor bo hotel. Podpis: General G'a» vigha.
a	m 4 «
Jugoslovenska država ob novem letu
Iz Ljubljane. — Prijatelji lrti očitajo, da sem nepoboljšljiv optimist. Zares, optimist sem, kar se tiče bodočnosti na* šega naroda in jugoslovenske države — optimist brez dvomov in strahov.
Marsikdo je omagal in obupal. Stopil je med malkontente in pesimiste. Mi pa smo vzdržali, ker nam je zdrav optdmi« zem dajal moči. Dogodki poslednjega ■Časa nam utr j ajo prepričanje, da smo imeli prav. Ze čutimo, da se marsikaj obrača na bolje.
Za države je največja nevarnost neposredno potem, ko so se ustanovile. Svo* jim vernim pristašem * ustanoviteljem ne morejo takoj dati dovolj; nasprotniki pa črpajo moči iz njihovih začetnih slabosti. Kadar so že desetletja izgladila težave, tedaj je nevarnost minimalna. Zato smo danes tako občutljivi proti subverzivnim pojavom, in zato moramo biti mnogo strožji, nego bomo kedaj kasneje. Zahtevamo od vsakogar, čisto, jasno in nedvomno vedenje napram državi.
Tudi v tem pogledu je napredek evi* denten. Ni še dolgo temu, ko si je upal vsakdo pretiti državi in dvigali so glave elementi, ki je o njih gotovo, da državo sovražijo iz dna duše. Komur se je za* zdelo, je pretil s stavko, ne da bi se ozi* ral na položaj države. To so bili separatistični in prevratni elmenti, ki so dr? žavi neizmerno škodovali tudi v Rapallu.
Sedaj pa vidimo, kako država že pri* dobiva na moči, da more držati v šahu tiste, ki je ne ljubijo. Nikogar ne more* mo si H ti, da ljubi svojo domovino, ali
Radsi Prigovarja mi pesimist, da je draginja } še tu in da tlači vse prebivalstvo. Ta problem je internacijonatna prikazen, ki ga ena država ne more sama rešiti, ker jo zalivajo gospodarski valovi, prihaja* joči preko granie. Zruši se istočasno v vseh državah, kjer so le dani pogoji za sanacijo. Da pri nas obstoje ti pogoji —» je nedvomno.
V leto 1921 stopamo z veselim opti* mizmora. Še bo treba potrpljenja na vseh koncih in krajih, še bo treba žrtev. A delo nam slajša neizčrpna ljubezen do domovine m do našega naroda! —• Dr. Gregor Žerjav.
D'Annunzio ima smolo
CRKVENICA. 5. Metode, katerih se je posluževal D'Annunzio za časa svojega vladanja na Reki, da si preskrbi po* trebne svote denarja, in radi katerih se je tudi že govorilo, da sc bo moral za* govarjati radi banditizma, so obrodile med njegovimi lastnimi ljudmi sadove, ki jih ni nič kaj vesel. V noči 1. januarja ob času, ko se jo že razodela trdna volja italijanske vlade, da napravi konec reš* kemu piratstva, je izginila pri povelj* stvu blagajna z veČmilijonskim zneskom in važnimi tajnimi dokumenti. Odnesla i o je skupina arditov pod vodstvom ne? kega podčastnika. Umevno je, da je šla 11 stvar DAnnunziju precej k srcu. zlasti za listine, pravi, da mu gre. Ume v* no je tudi, da Je D'Annunziju veliko le* žeče na tem, da se drzneži izsledijo, kajti silno kočljivo je za enega povelj* nika, ako se mu ukrade blagajna. Zato pa je D'Annunzio tatvino tudi takoj naznanil italijanskim ob Us tvom, ker se domneva, da so tatovi, v ropanju in dezertiranju 2e vajeni, pobegnili takoj po storjenem činu v Italijo. Zadeva se vse* povsodl komentira, na ta ali na oni na* čin, vedno pa se povdarja v komentar* jih. da j« bil ukradeni denar ostanek izkupička pri dražbi ropane ladje »Cogne«.
Otvoritev arške zbornica
Prestolni govor kralja Konstantina
ATENE, 5. Danes predpoldne je bilo otvorjeno zasedanje zbornice. Dvorana in galerije so bile natlačene. Ob 10'30 je »topil v dvorano kralj Konstantin, sprem* ljan od kraljice Sofije, od prinčev in princezinj. Ko je stopil kralj v dvorano, je bil pozdravljen z dolgo ovacijo, ki je genila kralja in posebno kraljico, ki je jokala. Kralj je izgovoril nato prestolni govor. Ko je sporočil poroko obeh prin* cev, se je burno ploskalo Romuniji. Pri spominu na rajnkega kralja Aleksandra so se slišali v dvorani pozdravi, ki so jih običavali dajati Grki mrtvim pri pogre* bu. Z novimi ovacijami je bil pozdrav* Ijen konec prestolnega govora in odhod kraljeve dvojice. Po ulicah je ljudstvo navdušeno pozdravljalo kralja. Kraljico in prince.
ATENE, 5. V prestolnem govoru je rekel kralj Konstantin, da je srečen, ker se nahaja med zastopniki grškega Ijud* stva, med katerimi vidi tuai zastopnike tistih krajev, ki so dosegli pred kratkim svobodo blagodareč junaštvu grške vojske in blagohotni pomoči, ki so jo dale velike vlade neminljivim pravicam grške države. Kraii izraža skupaj z vsem grškim narodom svojo naj globoke j šo hvaležnost. Kralj naznanja cfa predloži njegova vlada obsežne načrte demo* kratičnih preuredeb in izraža zaupanja, da bo narodno predstavništvo oživilo borbo na maloazijski fronti. Navduše* nje, s katerim zasleduje ves grški svet to borbo, je Jamstvo za uspeh. Ta bor* ba služi državnim interesom in povzdi* guje Grško v mednarodnem pogledu kot neobhodno činiteljico za izvršitev poli* tike, ki jo narekujejo naše koristi, ki so istoventne s koristmi velikih zaveznikov, in potrebe civilizacijo. Trden sklep vsega grškega sveta, da bo sodeloval lojalno s svojimi velikimi zavezniki, bo služil skupnim interesom in privlekel njihovo zaupanje h Grški. Vsled tega se bo gotovo prišlo do utrditve izvrstnih odno* šajev z njimi. Naša zveza z Jugoslavijo je trdno jamstvo za ohranitev miru, ki sloni na nedavnih mirovnih pogodbah, katere varujejo narodne interese ljud* stev balkanskega polotoka in manjšin, ki živijo skupno z njimi. Kralj je spo* ročil nato poroko prinčev in je rekel, da postanejo odnošaji z Romunijo vsled teh porok Še bolj prisrčni. Potem ko se je rajnkega kralja Aleksandra, je
respektirati io mora vsakdo, ki hoče prrl spomnil rajnkega kralja Aleksandra, j nas živeti!	[proglasil kralj Konstantin zasedanj
-- - - -	-	— [tretje narodne skupščine za otvorjeno.
Priprave za medzomnUki sestanek v Pariza
PARIZ, 5. Francoska vlada je 31. dec. L 1. poučila zavezniške vlade o izročitvi note glede razorožitve Nemčije in jim predočila potrebnost enega sestanka mi= nistrskih predsednikov v kolikor mogo* če najkrajšem času, da se doseže spo= razum glede obnašanja, katero se ima zavzeti nasproti Nemčijt. Ta predlog je bil v zavezniških prestolnicah ugodno sprejet in francoska vlada je predlagala, cfa bi se vršil ta sestanek med 7. in 12. januarjem v Parizu. Toda angleški mini* strski predsednik In tainik za vnanje za= deve se nista mogla odstraniti iz Londo? na 7. januarja In angleški kabinet je predlagal, naj bf se sestala konferenca
Napredek je jasno razviden tudi v ustavnem vprašanju. Velika večina kon* stituante je s prisego postavila monarhi* jo in edinstvenost države izven diskusije. Še več! Imamo vlado z ustavnim programom, ki naj zabrani, da bi se samouprava ne zlorabljala za slabitev države.
Končno pa tudi nihče ne more tajiti napredka v upravi. Kolosalne začetne težave osrednje uprave v Belgradu se vidno manjšajo. Ne tajimo: mnogo, mnogo je še treba. A praksa nedvom* no pokazuje upravni talent, ki se ga je nekaj časa hotelo odrekati Srbom. _
Letos je za nekaj časa inozemstvo izgubilo rešpekt pred Jugoslavijo. Zadnji čas pa zopet vidimo, kako ta rešpekt porašča in zaupanj'e vanjo. Tnozemci imajo dobre barometre.
19* t. m., t. j. takoj, ko se reši francoska• rovna pogodba, bre/. nadaljnih tezkoč vlada od ob ver. ki ii nastajajo iz za* Nimamo proti Ogrski nobenih >ovra/« početega parlamenturnega dela in Iz : nih namenov, toda ni v naši oblasti, da napovedanega potovanja maršala Pil*(bi izpreminjali naše meje. ki so nam sudske ga v Pariz. Francoska vlada ie' jih prisodile mirovne pogodbe Govor sprejela angleški predlog, kateremu so|nik je dostavil, da ^e razvijajo odnošaji pristopile tudi druge zavezniške vlade, j med Avstrijo in Jugosla\ijo povoljno
Program Mimumm sestal« j ffSfctfBSK? ST
PARIZ, 5. Dopisnik lista »Temps« ie* avstrijskega ljudstvu, lefonira iz Londona, da se angleški kro*j OUNAJ. 5. Včeraj se je sestal minisr. gi zavedajo razolgov, kj so nagnali ski svet c!a prouči zavezniško noto gle* francosko vlado, da je zahtevala, naj sei;de Napadne Ogrske. Ker pa Še ni prišlo skliče medzavezmška konterenca eim* lir„,jnri hodilo ni oklenil prej. Vendar mislijo, da ima zakasnitev, ki jo je morala povzročiti angleška vlada, svojo dobro stran, kajti na sestan* ku se bo moralo razpravljati razen o vprašanju razorožitve Nemčije tudi o vprašanju povračil in o grškem vpraša* nju. Glede prvega vprašanja je treba čakati rezultate bruseljske konference, a glede grškega vprašanja bo treba videti, {
ministrski
kakšno bo zadržanje grške zbornice nasproti Konstantinu, kakor tudi vedeti, kako bo sestavljena bodoča grška vlada. Dopisnik lista »Temps« pravi dalje, da predstavlja poluradno obvestilo, ki ga ie objavila Reuterjeva agencija, mnenje angleških političnih in vojaških krogov o vprašanju razorožitve Nemčije. Ti krogi mislijo, da se ne sme prevč oslabiti že itak malo čvrste nemške vlade, ker je neobhodno potrebno za zaveznike, da se bo mlada nemška republika mogla bra* niti proti boljševiški nevarnosti. An* gleška vlada gre torej zatem, da se dosc* le srednja rešitev, tako da bi se meščan* ska bramba skrčila a ne popolnoma od* pravila.	__
uradno besedilo, ni sklenil svet še nič določenega.
INOMOST. 5. Deželni zbor je odo bril pogodbo o defenzivni zvezi s Švico ter je potrdil začasni proračun za
L 1021.
Iz stare in nove Rusije
Gospodarske neprilike v novi Rusiji
RIGA, 5. (S.) Na vseruskem sovjel* skem shodu je govoril Rvkov o zelo za* lostnem gospodarskem položaju Rusije Naglašal je, da se množi štev:'o porabijo> valcev na presenetljiv način, dočim padi, število pridelovalcev. Kmetje obdelujejo samo toliko, kolikor je potrebno, da se preživijo sami. Ta sabotaža s strani kmetov — je rekel govornik — zahteva, da na i se jim vlada upre z vsemi močmi.
Dunajski Petljurovci proti edinstvu Rusije
DUNAJ, 5. Ukrajinski tiskovni urad javlja, da je oznanjena zveza med t.oj vjetsko Rusijo in l krajino ie zveza med rusko komunistično stranko in enim de* lom enake stranke, ki obstoji v l krajini. !Tu zveza nima torej nobene politične
Zavezniki in Nemčija
Nemška nota o razporedu ljudskega j vrednosti.
glasovanja v Gornji Šleziji	i Pogajanja med Poljsko m Litvo so se
Irdzdrld
nnvAi - U	O	* t
DUNAJ, j Vesti ki so prispele sem kaj, trdijo, da so bila prekinjena pfiga zahteva,, da naj se ne bi vršilo glasova, 11*"** med poljsko m litovsko vlado, nje prebivalcev Gornje Slezijc, ki ne stanujejo v deželi za tistimi Slezijci, ki stanujejo v deželi. Svojo zahtevo pod* pira delegacija s tem da trdi, da bodo pr* vi rezultati glasovanja znani vzlic vsem meram previdnosti. To pa bo gotovo moralo vplivati na nadaljno glasovanje. Z druge strani bi šla takšna razporedba glasovanja na roko mogočim neredom, kajti tisti, ki bojo glasovali prej, bodo skušali napraviti vse. da se jim ne po* kvarijo rezultati, ki jih oni pričakujejo.
Nova pruska ustava
BEROLIN, 5. Nova ustava pruske države je stopila danes v veljavo.
Pogreb ranjkega Bethmunn Hollvvega
HOHENFINOW, 6. Pogreb bivšega kancelarja Bethmann Holhvega se je vr* šil danes ob zelo številni udeležbi. Pra* vosodni minister Henzeis, ki je zastopal vlado, je veličal pokojnika. Zastonj bi se bilo vprašati — je rekel — ali bi bil on mogel odvrniti nesrečo, ki nas je za* dela. Moramo se spominjati naše sloge v boju in v trpljenju, sloge, ki je nje* govo politično delo in ki nam je dovo* ljevala, da smo se mogli dolgo upirati mogočnemu nasprotniku in katere vpliv se bo čutil tudi v miru.
Nemška plovba po Jadranu
BEROLIN, 3. »Vossische Zeitung« do* znava Iz Hamburga: Ravnateljstvo ham* burško * ameriške družbe potrjuje glas o sporazumu med to družbo, Harrimanovo stupino in avstrijskim kreditnim zavos dom o organizaciji plovbe po Jadranu.
Boj med komunisti in policijo 7 mrtvih
BEROLIN, 5. Iz Flensburga poročajo: Po pogrebu komunistiškega voditelja Hoffmanna, ki je bil ubit, ko je hotel uteči policijskim agentom, je skušalo okoli 400 komunistov udreti v policijsko vojašnico. Policija je vsled tega napadla množico, v kateri je bilo 7 mrtvih in 23 ranjenih. Aretiranih je bilo okoli 40 oseb. Red je vzpostavljen.
Avstrijska zunanja politika
Izjave-kancelarja Meyerja
DUNAJ, 5. Avstrijski državni kance* lar Meyer je podal sledeče izjave: Kot našo največjo nalogo smatramo, ela si pridobimo in utrdimo zaupanje velikih držav z dokazi našega zdravega zmisla, naše volje do dela in naše lojalnosti. V sedanjih okoliščinah bi bila vsaka dru* ga politika nemogoča. Kancelar je nato ugotovil, da si je Avstrija stekla to za* upanje, kar dokazuje njen sprejem v Zvezo Narodov. Mever je nato orisal velik načrt za obnovitev, ki ga je izde< lal avstrijski oddelek in*i reparacijski kos misiji. Od sprejema teh predlogov je dostavil govornik — bo odvisen nas obstoj kot države in kot ljudstva. .Naši odnošaji z drugimi državami so skoraj brez izjeme zelo dobri. Pri velikih vladah si je napravilo pot prepričanje, da mi nismo zanemarljiva količina, tem* več važen del evropejskega organizma. Tudi papež kaže nasproti naši mladi dr* žavi veliko naklonjenost. Dal nam je en dokaz uvaževanja s tem, da nam je po* slal svojega zastopnika kot poslanilca. Glede Ogrske je rekel kancelar Mayr, da upa, da izvrši priklopitev Zapadne-Ogrske k Avstriji, kakor je določa ml*'
Hov načrt Zveze Narodov
PARIZ, 5. »Petit Parisien« poroča: Načela ameriškega predloga glede usta novitve nove Zveze Narodov so nastop* na: Vsi kontinenti naj bodo popolnoma neodvisni v vseh primerih, ki se tičejo samo posameznega kontinenta. Samo pri vprašanjih, ki se tičejo vseh držav sveta, naj sodelujejo vsi kontinenti. Samo o sporih splošne narave ter onih, ki ogro^ žajo svetovni mir, naj odloča mednarodno sodišče, ki bo slično onemu, in pri katerem bodo zastopane vse drža* ve. Vprašanja, ki se tičejo samo enega kontinenta, ali posameznega ozemlja, naj rešujejo korporacije, v katerih so zastopane države dotičnega kontinenta ali ozemlja. Države drugega kontinenta morejo pri tem posredovati. Tc koTpo* racije morejo skleniti gotova jamstva za izvršitev storjenega sklepa. Ta jamstva morejo imeti moraličen, političen ali gospodarski značaj. Sele v zadnji vrsti sc uporabi orožje. Samo v primeru spora, ali spada sporno vprašanje v kompoten* co kontinentalne korporacije, se bo bavilo svetovno razsodišče s tem v pra* šanjem.
Prva seja vodstva francoske komuni* stične stranke
PARIZ. 5. m Journal des Debats« poro: ča, da je imel vodstveni odbor socialistične stranke, pristajajoče tretji internacij on ali, svojo prvo sejo za določitev mest ozir. nalog. Marcel Cachin le bil zopet izvoljen za direktorja časnika »> Hu* manite«, Pacul Vevfonil in Julicn Čudi* ne so bili imenovani stalnim (odposlan? cem) delegatom za propagando. Odbo? rovo vodstvo je izdalo poziv, v katerem vabi vse francoske socijaliste, da se ravnajo glasom sklepov zborovanja v Toursu.
Serratijevo pismo v listu »Le Populairc«
PARIZ, 5. Časnik »Le Populahre</ objavlja pismo Serratija naslovljeno na Longueta. v katerem se laški socijalist zagovarja proti obtožbi, da je izdaja* lec, katero mu je zabrusil v obraz Zi-novjev, in povdarja, da se je on, Serrati med zasedanjem tovarn nahajal v Rusiji z Zino vijem in da se je odločitev, ki j a nasprotna razširjenju gibanja, sklenila v Turinu med njegovo odsotnostjo. Lou-guet dodaje pismu kratko pojasnilo, ki priča o simpatiji z laškim sodrngom
Prvič po vojni zopet nemška opera v Parizu
PARIZ. 5. Pariška opera je uprizorila danes zvečer, prvič po vojni, eno nemško opero, namreč W agnerjevo -AVa?* kiire«. Pri uprizoritvi ni bilo nikakeg* neprijetnega dogodljaja.
Sinfajnovci napadli vojaški oddelek
CORK, 5. Približno 12 vojakov v chefi avtomobilih je bilo napadenih pri Kant* nok od civilistov, oboroženih s puška« mi in strojnicami. Oddelek vojakov, ki ie bil odposlan v ojačenje je zapodtl v beg napadalce, ki so pustili na mestu precejšnje število streliva. Napadale? imajo precejšnje izgube, ki se ne more< jo ugotoviti, ker imajo ti le navado d# odnašajo svoje mrtvece in ranjene Malo časa na to so aretirali v bližnji vasi nekaj oseb.
r:
Vstaj* v belgijskem Kongu
ANTWERPEN. 5, Potniki, ki bo se ovruill iz belgijskega Konga, pripove* u je j o, da se je 12. decembra udri neki most 14 km od Mutadi vsled dežja in da te skočil en vlak s tira. Devet domo* foaccv je bilo ubitih in 14 ranjenih. Vstaja v Sankuri, kjer nočejo prebivalci plačati davkov, se nadaljuje. Vlada je poslala v te kraje ojačenja.
Davek na inozemske paroplovne družbe v Ameriki
WASHINGTON, 5. Uprava držav* nega zaklada je sklenila naložiti dohod* ninski davek inozemskim paroplovnim družbam, ker izhajajo njih dohodki iz Zedinjenih držav.
Švicarski tečaji
ŽENEVA, 6. Lira 22*85, marka 8*9125, avstr. krona 1 425, angl. funt 23'655, fr. frank 38'875, dolar 6'49625.
m je tudi fe pr«ha*t razpravljaj; ml eni pa znkno, v kckft&cm atedifu s« daae* nahaja. Vm>
kakor pa poživljamo imenovano drufttvo, da pojasni G&n pr«J, kaj da se je dovedaj napravilo in ka) ee nameriva ukreniti. — Seda) pa le hitro na dok> v«i -en?, ki jim je na srcu obstanek naie trgovine in s tem nalega naroda.
»Odbor za eplcoranje novih ioliidh knjig za
slovenske in hrvateke ljudske Jole naznanja, da predelane slovenske učne knjige so v tis-ku in izidejo najkasneje koncem januarja t. 1.
Zadrugam In kmetom na deželi. Puejo nam: Da je naie ljud*tvo, predvaem nevedno ljudstvo iz dežele izkoriščano z vsakim dnem bolj, ler da razni verižniki izžemajo naše ljudstvo do koeti, je splo-Sno znano. Žalostno dejstvo je, da se \ očigled temu ni od' merodajne stran! nič ukrenilo, posebno od frtrani našega zadružništva; pač pa se dogajajo žalostni slučaji, ko se celo zadruge poslužujejo verižnikov. Največ greše v tem pogledu našo mlekarne na deželi, da ne govorim o drugih zadružnih panogah. Zadružništvo je pri nas dobro raz-
Ijubicd aiso aaJii sobcaai li»ii», ki bi pričalo o njunem IIMBU.
Aretiran ropar. Včeraj *a aretirali polici jeki a-gentje 251rtaetfa čevljarja Antona Pika is Dekanov. Pik fe oeumljen, da 5« bil izvrHi pred Štirimi meseci roparski napad in odnesel evoii Žrtvi 4000 lir.
Tatovi ▼ Stanovanje. Včeraj pri belem dnevu so odprti neznani tatovi s ponarejenimi ključi stanovanje Jurija Sancina v Skednju te mu odnesli za 1200 lir oblek. Sancin je favil tatvino kvesturi.
>Gro!«. Pred nekaj dnevi je pfcišel v naše mesto 27letni Onobrio Losnardo. Losnardo je bil izvršil v Cerignoli veliko tatvino, nakar je pobegnil v Trst. V našem mestu se je izdajal za grofa Alt a vila ter na ta način lažje zapravljal denar, ki ga je bil u-kTadeL Ali Losnardo ni užival dolgo grofovskoga stanu, kajti včeraj ga jc policija prijela in aretirala.
Dopisi
,	,	..	,	, Iz Tooiaia. Na Bo-ILč se je vriit pri nas redni
vito in dolžnost^ zadrug te. da stopijo predvsem v ietni občni zbor na|ega t,pBVsko-bralnega društva
etike med 4ebtq. kar bode pripomoglo k moral-1 Tomaj., Udekiba je bila v resnici razveseljiva;
pc-nre. Vsakdo naj prinese potrdilo in 20 st.
poštnino. — Poverjenik,
celica dne 16, t. m. — Začetek ob 4 pop. v prostorih Konsumnega društva v Lonjerju v korist do-
Domače vesti
Smrtna kosa. V Humu je umrla v 81. letu svoje dobe gospa Marija vdova Kurelič, mati gospoda dr.m Sime Kureliča, biv£ega deželnega poslanca istrskega in župana pazinskega — župniku Kureliča In Egidija Kureliča. Pokojnico prevedejo iz Huma v Pičan k večnemu počitku. Vsej družini izrekamo iskreno sožalje.
O Čem govore ia o čem — molče! Vsi italijanski iitti se že par dni bavijo o vesti, došli iz Jakina, da so se namreč »«rb*ke* čete izkrcale na otoku Rabu poprej, nego so D Annunzijevi legijonarji Ostavili otok, ko Se traja režim premirja in ko se te niso izmenjale ratifikacije med Bclgradoin in Rimom. In pripominjajo jezno, da to pomenja kršenje sklenjenega pakta. Italijanska vlada in general CavigHa da morala protestirati in zahtevati, da se vspostavi prejšnje stanje. Klasičen je »Pic-colo* — kakor po navadi. Drugače ne bi bil — Piccolo«! Potem, ko se je razgreval na vsaki podrobnosti one vesti in otepal okoli sebe s -— sena-torsko jezo, pripominja na koncu suho, da je ona vest — povsem neosnovana. Tržaških listov tudi oe f-jnira nimalo dejstvo, da je aneksija Julijske
Benečije tudi proglašena jred izmenjavo ratifi-jonska tragVdija7"kalere žrtev je postal mlad za-kaci, rapa.bke pogedbe med Runom m Belgradom.! ijubljcn par. _ v tcre7c zveecr okoli g ure . -
Ka, b, sploh moglo zemraU te liste?! - Modroj drvcj pred hotel .Ferdmandeo« neki favn. avto-pa molče o tem. da so D Annunzijev, lej^onarfl mobil, iz katerega sta izstopila neki mladenič in tako divjali na Rabu in Krku - celo smrtne ob-i neka „Jadenka. šoferju sta plačala vožnjo ter nato sodbe ao izrekali nad prebivalci, la ,rh niso Ul,ud-; gIa v hoteL Tam ^ fii naroliln večer- pri ^
no sprejeli - da so morale ugoslov^ske oblasti - sta 5C pogovarjala. Ko sta povečerjsla, sta ostala opozoriti na to itali.ansko vlade zahtevajoč, na, v jedilnici do 11. ure. Kmalu nato sta pozvala k
li L'rana nritpohr.r.' M n m t/k Kil#v IoI/a i4nr4n mn. «r -tn.	_ .	.
nemu in gospodarskemu uspehu. - Eden naših. udeleži]i ^ se zborovacja pojeg riAgih starih< ki Cena denaturiranega Ipinta se glasom odlckai ^ pri društvu že od njegove ustanovitve, tudi
e,
ujem«, razumevajo in imajo
civ. kom. za Trst te okoUco n dne 4 jan. 1921. zvi- na|j mladi m ^ v precejšniem Številu. Vidi s« * 4-Ja71' od L 9 30 na L 9 80 za liter pri najmanj da na5i ljudj vsi brez j - razumevajo in imaj 90% alkohola.
»Gor. Koledar- 1921 in priloga. Vsi oni, ki riso še prejeli omenjeni knjigi, so naproSeni, da pridejo
zmisel za veliko misijo na^ih izobraževalnih društev. — Dnevni red je bil običajen; namreč: poročilo starega odbora, volitev novega odbora in slučajnosti. — Iz poročila starega odbora jc bilo razvidno, da jc družtvo v minulem letu živelo in delovalo, zavedajoč se svoje naloge. Poleg številnih sej, na katerih je odbor reSevai tekoča vprašanja, jc imelo družtvo 3. sept. m. 1. veselico, ki je dobro uspela in donesla precej gmotnih sredstev, kar se
Društvene vastl
Pevsko dniStvo »Zastava« v Lonjerju se je po
dolgem spanju zopet prebudilo ter se kljub veli-, _________r____, ________ ________ _
kemu nasprotovanju rdečih prav lepo razvija, kar i je deloma porabilo v pomnožitev društvene knji-nam je najboljše pokazala zadnja prireditev dne i žnice. Tudi je imelo društvo dva izleta, na ka-26. m. m. Ker je splošna želja vseh, da se ome- terih se Je nudila društvenikom prijetna zabava, njena prireditev ponovi, §e bo vršila prihodnja ve-
— Soglasno se je izvolil novi odbor, iz česar se razodeva splošno zaupanje v delavnost novih izvoljencev. Zelo razveseljiv je bil intermezzo, ki
Iz trfaS&ags ivltonia
mačim invalidom. Spored begat. Za zabave željne ga je napravil eden na«ih mladih z zahtevo, naj se dovolj užitka. Da bo tudi za poskočno mladino sprejme več mladih v odbor. Tu se vidi, kako se veselja, bo po veselici ples.	na*i mladci zavzemajo za naš narodni pokret; radi
bi sprejeli vsi delo na »voja ramena. Pri slučajnostih smo se spomnili društvenih članov, ki so v minulem letu odšli v večnost. Potonila so se nam Ljubezenska tragedija ▼ hotelu > Ferdinandec« pri' skoro očesa ob spominu na pokojnega Jožeta Ma-Lovcu. Predsinočnjim okoli polnoči se je dogodila j carola, ki fe kljub svojemu 42. letu z mladeniškim v hotelu »Ferdinadec« pri Lovcu žalostna ljube- duhom in veliko vnemo sodeloval pri društvu. Še
danes ga vidim, kako markantno Je izvajal na cdru pri zadnji ve«elici rDebevca« v Stokovem »Anai histu', — Po vda rjal j© nadalje pomen naših izobraževalnih društev fcn knjižnic, zlasti v razmerah, ki živimo danes v njih. Kot neoficijelni sklep občnega zbora je bila vesela zabava ob Čaši dobrega vica, kjer je pevski zbor domačega društva pokazal uspehe požrtvovalnega našega g. pe-
ukr^ne potrebno! Mari je bUo tako dihanje v so-i ScW	plača!a sta mu večerjo in ga vpra-i vevodje in zapel par prav lepih narodnih. Dokler
*U*iU z rapallsko pogodbo?!	j <ala €e ima y hoteJu kako sobo na razpolagQ v se bo naš narod tako zavedal svojih narodnih dol-
Kako naj se uredi ne5a trgovina rsled nasta-1 kateri bi prenočila. Restavracijski natakar jima je žnostf, nas na etrašijo nakane kletih nasprotnikov, lega novega položaja?« Prejeli smot Dopisnik iz: odgovoril, da se bo našla ena soba v prvem, nad- Idrija. Podporno društvo za dijak o na realki v ostojne v nsde'jjki številki »Edinosti« zaključuje j stropju. Dvojica fe sprejela to ponudbo t«r se od- Idriji Je imelo dne 2Q. grudna ob 6. zvečer v fi-res nekako s sumničenjem nečesa, kar še sploh pravila proti prvem nadstropju. Pri blagajni so zikalni dvorani na r^alld v Idriji svoj XIX. redni ne obstaja. Opazka uredništva je prav došla. Z|ju zapisali na seznam tujcev, pri čemer se je iz- občni zbor. Radi odsotnosti predsednika, je otvo-druge strani pa meramo zopet odpustiti dopis-: vedelo, da se piše mladenič: Andrej Petronio, star ril občni zbor podpredsednik g. Dragotin Lapajne, niku, ker gc»tovo ne zna o naSih predpripravah. Na- 25 let, uslužben kot ladijski komisar pri Lloydu. ki je konstatiral sklepčnost. Pozdravi je navzoče men naš je bii že davno, da bi zapri čeli z orga- Natakar jhna je bil odkazal zakonsko eo bo št. 20. ter se v toplih besedah spominjal umrlega dolgo-nizacijo tega nameravanega podjetja, ampak vedno Neki vojak, ki je prenočeval v sobi št. 21, je pra- letnega društvenega uda. trgovca Andreja Primo-smo naleteli na razne zapreke. Največja pa je bila vil, da je sliSal okoli polnoči zelo glasno govor- žiča. — Tajnik dr. Andrej Buda! Je poročal, da jadransko vprašanje. Nismo poznali naših novih j^nje, ki Je prihajalo iz Petronijeve sobe. Ker je je društvo v zadnji posiovalni dobt smelo 15 po-inej in vsled tega tudi nismo mogli pričeli z res- bilo v hotelu vse mirno in tiho, 1© 'slišal ženski krcviteljev in 83 rednib čianev. Društvo je pod aim delom. Tudi glede oblike nismo bili in še ^las, ki Je pravil: »Odpri petelinček, da se urno- ; vplivom novih razmer razširilo svoj delokrog na rismo na jasnem. Na kaki podlagi naj se ustanovi?} rica s plinom«. Neka.j časa je bilo v sobi tiho, ka-j vse zasedeno ozemlje ter podpiralo tudi dijaštvo, ^elniJka družba komandilna družba, ali morda kor v grobu. Ali kmalu na to se je slišalo kot ne- k: je obiskovalo novoustanovljeno gimnazijo v Idriji, zadruga na podlagi zadružnega zakona z leta 1873?; kako stokanje: »Zbogom Andrej, odpusti mi, nikoli Odbor je imsl Stri seja. pri katerih so se naklonile Poslednja bi seveda smela prodajati blago edin«! več se ne vidiva!« Iz sebe je prišel še en vzklik obilne podpore revnim dijakom. Ker se radi neure-le zadružnikom. Nočemo raziskovati, kdo je prvi In potem jc bilo vse tiho.Vojak si Je mislil, da se jenih šolskih razmer niso mogle nakupiti nove .iričel s to idejo, ker namen naš je edino le, da bi odpravljajo v sosedni sobi k počitku, in da se med-j knjige, je društvo razdsljevalo dijakom večinoma
seboj pogovarjajo. V tem je vojak zaspaL Drugo tvoje etare knjige. — Blagajnik Ljudevit Mlakar jutro okoli 10. ure je šel restavracijski natakar je poročal, da je Imelo drašLve v minolem letu po hodniku, mimo sobe, kjer Je spal Petronio in i 5672"26 L dohodkov in ravno toliko strojkov. — njegova ljubica. Medpotoma mu Je dišalo močno Na volitvah novega odbora so bili izvoljeni z vskli-po plinu. Pogledal Je skozi ključavnico v Pelroni- kom: predsednik: ravnatelf dr. Josip Pavlin; od-jevo spalno sobo, da bi se prepričal, ali ne uhaja borniki; Dragctfn Lapajne, trgovec, g. Fran Novak,
2o tiskovni sklad „EdlnosT
Zoran 5 L z Aalfo, da bi vsaj polovica čitat cijev kupila vsak dan po dve Edinosti, namesto eno samo in jo darovala svojim bližnjim, da Jo čitajo. Neimenovani tički 2 L, V kuhinji gostilne Gorup v Sepuljah nabrano 107 L, 15 dinarjev in 10 frankov; skupno L 135 35. (Darovali so; Stare 10 L, 10 dinarjev in 5 frankov, Turk 10 L, Kariš 15 L, Žiberna 7 L, Renčclj 5 L, Petelin 7 L, Gorup 5 L, Čefuta 10 L, Smuč 5 dinarjev, Renčclj 4 L, Gorup J. 4 L, Kranjc 8 L, Skerl 10 L, Žibcrna 5 L in 5 frankov, Goljevšček 2 LJ.
Ker fe Johan sprožil dobro misel, nabral padriški Toni na zabavnem večeru pev. društva »Zastava■* v Lonjerju 107 L. (Darovali s<i po 3 L: Toni Str-Sinov, Marija Čok; po 2 L: Kolarič, Glavina F., Glavina J.. Blckar Fr., Amalija Čok, Angela Pečar, Miče! župan, Pečar Mara, Kjudcr Ig., Pla. ninšek. Čok Drag , Fran Sckov, predsednik, Glavina Fran, N. N., N. N-. Čok Anton, Pertot Andrej, t-3ti, ki je fajfe predajal; po i L: Lavre^čič, Pečar Ivo, Čok Ivo, Čok Anton. Čok Dragotin, cerkvcnik, N. N., N. N., Roko, fašist, za ve<elje. Roko za soc. himno, ker ni internacionalen, čvpur M., Gombač, da bo slišale, Toni, Milan, nepremagljiva »Za* stavam, konj brez razanice, Milan i > klobase. Cilka in Milka, gospod brez vina, Nando, predsednik, jezni Roko, pijan, žilasti Roko, da bo Roko jezen, da bo on natanko čital. ker se ni zabaval, ker se piSe Čok, gro pa j s ki PccciiUiriiii, ker ne mara peti narodne, Boris L 1 50, JoSko 1 L, zamerjenke 1 L, »Ona« 1 L. jo dal 1 L. cja, eja, Milan Župan 5 L, Gcmbač Rud. 1 L, »Ono 3 L. N. N., z žs»!jo. da bi Edinost ne objavljal?, dopisov obrekljive vsebine In podlih podtikanj, ker to le manjša število prijateljev lista 5 L, ravnoisti 5 L, za lepo p^tje pev. dr. »Zastava«, ter razni drobižarji,
Dosedaj izkazanih L 31.630*39; v dana3njeT»i izkazu L 249*35. Skupno L 31.S79 74.
tM

Ugodna prilika I
Hiša popolnoma v dobrem stanju fe* lepo in zelo vpeljano trgovino mešanega blaga in mlekarno na najbolj proroetr nem kraju jNotranjske — za podjetne** trgovca, brilantna pozicija — se produ s celim Inventarjem, odnosno tud! brea njega. Kje pove uprava »Edinosti*.
unci!
Posestva, grajščine, hiše, vile, premogokop, hotele, gostiln? in trgovine v Sloveniji prodaja pisarna nepremičnin Za$ors? I Marl« bor, Bavsrska ulica 3. <u»
l\m in srshrns Krone I
plačam več kot drugi Kupci,
filbsrt Pouli, urar, iimlnl 46
(9)	(v bliilnl drvenega trga)
Na prodaj je
poslopje na	tik postaje, pri-
pravno za vsako obrt. Obstoječe \l
DAROVI
Za Jadranko darujejo: P epe a 1 I Ivanka 3 L, dveh hlŠ, hleva, Velikega dvOrIŠČa,
^tlojJ;^" 50 vin- De"" hr'ni up* j vrta in travnika. N,- ' v pove uprava.
V spooin pok. g. Sleiaita Pihorja, oćtta lova-J rišice Marice Pahor, daruic ućiteljstvo vrdelske ljudske iole ra vSolarsliii knjižnica, Mm Sole *ne- ||fl|f.AiH||B	ni^Jž^t^
sek 93 L. Derar hraai knjižničar.	j||Rynfnfii R f ygnt3!}f?|f IfcJpi
Za otroški vrtec pri Sv. Jakobu se je nabralo	• VISfcVlMIII
v gostoljubni hiSi Alojziju KodriČa ob priliki! nakupa njetfovejja vina ia »Del. kons. drjfrtvo pri j Sv. Jakobu« 45 L. Denar jc bii kročea blagajniku;! vino pa gostilničarju Valentinu.
MALI OGLASS
se
;.7ri5lo do take ustanove. Pać pa meramo povedati, da se mi bavimo s tem že kmalu IS mesecev. Obstoja te odsek, ki je na prvi seji naletel na take pomisleke, da je sklenil počakati reSitev jadranskega vprašanja, kakor sem že zgoraj omenil. Ako pride do ustanove, mora sc ustanoviti nekaj solidnega, nekaj velikega, da bo možna konkurenca veletr£ovcem in »iMnim druibam, ki razpolagajo t milijoni, ali pa priključiti zraven tudi te. Naročati bo treba blago v inozemstvu in. dobava ti kar celc parnike. Ravno tako bo k eksportom. Za vodstvo take trgovine bomo trebali praktičnih in debro verziranih trgovcev v importni In eksportni trgovini, ki bodo poznali svetovne trge. Kakor omenja dopisnik iz Po-stojne, nameravajo tfiin ali menda so že ustanovili nekako trgovsko in produktivno zadrugo, ker njihov program obsega tudi tovarne in mline. Načrt je zares lep: aH za aktivacijo bo treba veliko delavnih moči in mnogo dobre volje. Glede prostora centrale pa se strinjamo z opazko uredništva: naj ce določi po temeljnih razpravah zaLnteresinrancev. Omenjani pa vendar le svoje osebno mnenje, da bi bil Trst najbolj primeren za to. Tu imamo borzo, trgovsko zbamlco, centralo državnih uradov in raznih konzulatov, ki jih bomo tudi potrebovali. Na borzi se ia.hko vfak dan kupuje in prodaja, se dobivajo raznovrstne informacije in i ploh vso podlago za večjo trgovino. Ako bi pa imeli sedež kje drugje, bi morali imeti v Trstu zastopnika in Sele potom nJega dedovati na borzi Pomislite terej, a kakšno zamudo bi doznavali vso važno spremembe! Za izvoz in uvoz ćo bodo morale ustanoviti podružnice v inciematvu, recimo, za enkrat v Lfubliani. Ta bi r-tm pripravljala blago od tam in sprejemala blago, poslano tja od lu. Nag namen je, kakor vidite, zelo dalekcsežen, vsebuje še druge točke, o katerlil se bo razpravljalo na prvem »kupnem jestfinku. — Kljub temu, da ta odsek Se vedno obstoja, je = Trgovsko izobraževalne društvo* nu svojem preporodnom občnem zboru sprejelo v evo j pro$ra7i\ tudi to idejo. V koliker sem informiran,
računajo po stotiuk beseda. — N«jmanjja pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink bestda Najmanji« pristojbina L 4.—. Kdor ilče službo — plača polovično ceno.
naznanja otvoritev svoje
o^tnillie pisarne v Gorici
v .JrgousHeni domu", Ccrso \ I. n
(prejšnja pisarna dr. Treo)
UIII
(15
KUPUJEM cunje in vreče. Moliro grande 20, Batne.	31
tia uroda] ]2 v velikem prometnem kr&Ju
ZELO INTELIGENTEN mladenič. 22 let star, s srednješolsko maturo, popolnoma zmožen nem-
škega in angleškega' ur deloma tudi Italijan-1 ustanovljena 1827, prenovljena,1911. Udobno akega jezika, išče službo koresrpondenta ali dru- sranovanje, lepa prostorna skladisCa, ve ike
go, primerno svoji izobrazbi. Ponudbe pod tra pomoč« na upravo lista.
SLU2BO oskrbnika skladiAč. vratarja, stražarja ali ka) primernega pri .večjem podjetju, tudi na deželi, iiče upokcjenec, 38 let star, popolnoma zanesljiv, ve5č slovenskega, italijanskega in nemškega jezika. Ponudbe pod »Sreća« na upravo lista.	"	32
Hi- kleti pripravno za vinsko trgovino, zn'r>! 30 piva in gostilniško obrt Posestvo aron t i v dobrem s tanju, lep vrt, prostorni ' sprave - Alojz Domicelj, št. Petct
uq)
n
iz kake cevi plin. V tem mu udari v no« prav močan duh po plinu. PoizkuSal Je odpreti vrata, da
realčni suplent, g. Jo^sp Lehen. realfcni »uplent; nađuostnild: g. dr. Kail Pirjevec, profesor, ia g.
bi priiel v sobo; ali bilo je zaman, kajii vrata so Filip Vidic, rud. cficijal; preglednika računov: dr.
bila truno zaprta. Pozval je takoj še tri natakarje, kateri so mu pomagali vdreti v sobo. Ko so odprli vrata, fe p7.mil nasproti njim močan duh po plinu. Ko 9e je soba malo prezračila, »o stopili vanjo. Ali, nudil ce jim je straSen pribor; na postelji je letal Petronio s svojo ljubimko. Držala sta si roko v roki. Natakarji so stopili blii<je k postelji; prijeli so Petronlja za roke, da bi ugotovili, ali je 5e pri življenju. Ali roke «o bile mrzle kakor led in žila na levi roki mu ni bila več. Mladenič ni bil več pri življenju in rraven njega je ležala mrtva tudi njegova spremljevalka. Natakarji so takoj zaprli plinove petelintke, iz katerih je uhajal plin, in s tem preprečili nevarnost, ki jo grozila tudi drugim gestom hotela. V sobi St. 19 sta 'se nahajala dva gosta, katera bi najla gotovo smrt v plinu, ko bi jih ne bili režili natakarji. Eden izmed natakarjev je skočil k telefonu ter hotel telefonirali po zdravnika. Pri telefonu je eial celih 20 minat, nevedoč, da j"e telefon pokvarjen. Stopil je k drugemu telefonu ter od tam pozval zdravnika rešilne postaje. Po 1 uri čakan|a je dospel zdravnik na lice mesta in ni mogel drugega, kot ugotovit1 tmrt pri Petroniju in njegovi ljubici vsled zastrupljenja s plinom. Oba gosta, ki ata prenočeval« v sobi it. 19, pa sta bila omamljena od plina, in so ju nemudoma morali odpeljati v mestno bolnišnico, kjer to ju sprejeli v IX. oddelek. Njuno stanje jc zelo nevarno. — Petrc»i;"a in njegovo lju^ bico to cdpeljali v mrtvaJSnico pri ev. Justu. Ko »o pi'eiskall Petronia, sc našli pri nje.n več važnih listin in piano, ki ga drži policija tajno. Vzrok temu dvojnemu samomoru ni znan. Pri PetronJjevj
Milan Papef, rud. nadzdravaik, in Fran Šinkovec, poduradnik. — Podpredsednik g. Dragotin Lapajne je nato poživljat navzoče k vs t rajnem u delu v prospe h društva in zaključil zborovanje. Na to ;e imel novi odbu - »vojo sejo, pri kateri se je kcnfctitulra.1 tako-Je: predsednik, kakor že rečeno, g. ravnatelj dr, Josip Pavlin, podpredsednik g. Dragotin Lapajne, tflhfnfk i- Josip Leben, blagajnik g. Fran Novak. Za namestnike in preglednike računov so bi3i izvoljeni iitl gospodje, ki so že lansko leto vrjill ta po/el. — Novi odbor se obrača do vseh rodoljubov Ifrom zasedenega o-zemlja, da priskočijo društvu na pomoč. Gimnazija in realka v IdHji *ta edini tozadevni vzgajališč! za ukažeijno slovenska mladino; zato pa se tu nahaja obilo revnih dijakov, — Idriji, dne 2. januarja 1921. — t. Č. predsednik dr. Pavlin, t. fl. tajnik I, Lcbe;i.
ČEBULČEK kakor tudi semena vseh vrst, prodaja tvrdka Sever & Komp., Trst, ul, Machiavelli flt. 13.	29
PRODAJALKA in kasirka maniiaktunic stroke, ki govori italijansko in skvouko, *e iiče. Ponudbe pod »Poitena«, če mogoče v italijanskem jeziku na upravo.	27
ZLATO, srebro in krone plača po najvišjih cenah Pertot, ul. Sv, Frančiška 15f 11.	26
PRODAM pol pokrit keleselj, malo rabljen, lahek, tudi za enega konja, usnjata streha, cena po dogovoru. Ig. Vielic, Petelinje St. 60, p, St. Peter na Krasu,	18
I Zaloga vinaf žganja j " in drugih likerjev j
s&r na debelo in drobno z
_	m
Lastno podjetje v PoreCu
SLUŽKINJA za krčmo dobi takojšnjo službo. Naslov pri upravi.	28
KRONE plača vedno par cent. več nego vsak drugi kupec, edinole Alojz Povh, trgovina Piazza Garibaldi St. 3, te'eL 3-29 (prej trg Bariera).
610
L
Ravnateljstvo in pisarno v Trstu, ulica TIntore 114, - Tele'on 5-2i
ei ifi
Brzojavke: BulaftelH, Trlcst,
na Idi
KROJAČNICA Avgust Stuiar, uL S. Francesco D'AMiiai it. 34. III. nad, j« erfina dobroznann krojačnica v Trstu.	395
KDOR HOČE KAJ KUPITI	y
KDOR HOČE KAJ PRODATI	| KDOR IŠČE SLUŽBE, ITD.
INSERIRAJ V »EDINOSTI«	®
Gospodarstvo
Kmetijtik<t in Vrtnarska Gone barska, Zadruga v Trstu vabi Voe mlekarne aa deželi, da pošljejo SAojc zastopnike na seiUriel*, ki se bo vriil v sobote dne 15. t. m, predpoidne v &adruini&kib prostorih v uk Raffinerla 7, Trst, v «vrho dogovora razpečevanja mleka. Vabijoce to tudi mlekarne, ki začasno v »Itd katerihkoli vzrokov ne poslujejo. — Mlekarski Odsek. Krnet. Ln Vrt. Gosp, Za-druge v Trstu-
ŠIRITE „EDINOST"
PODLISTEK


TUJINEC
Danijo S!aiuiiO\ic.
(4S)
S-eda^ič je bil t*.;	br«jj pred krese,tko
in ifubiSko ravnico, fn pokaralo se jc s!ed»ji5 tudi |>o!je sa.ni£r, ti.kasto in rmeso, ali pozlaCenu« od •ulnca od zapada in posrebreno od poplavljene vode Malega Jordana in Krva\ega potoka.
Sledrjiii 4ii preko lesenega niostiča pod Kre-fievfci:, in •'.ioro je bil tu tudi IjubeSki potok.
In '*.o jc StanLo ^učul cje^ov i ur. t ter bistro vode, ki »o trepetali na nji lomeči tu mvmtM tolacnl	se je apominjal peric in njihovega
razgovora, in V-ilinega vrelca in Madine ljubetni.
Vse okoli nfefa je bilo 'v edro, biatro in eiiajiio, Kopija, i« je ešbaia. konja eta vet^o grabila po ravni ce*ti, pak ca bi Stanko zamešal h z nfko-iiiur na tem bel eni »vete.
Ia ko »o že zaiii \ i^ube^ko dragu, j« hoiei Stau> ko ua. v&ak tuičiu, naj 4e kočija povrne od tu, ker it želel priti tiho ter jih iznenadili popolnoma.
Plačal je kočijaia ter krasil po stranki pot! k icli, pc£Uvafoc in oddihajo£ fe nepreaUno, t«-tudi mu je bila steza polotna in gladka. Bil eelo razburjen, ak to razburjenje rnu 'e bUc prijatno.
Prav do Uim si Irilo akoro nobene nilsli v njegovi četudi nrizfcdeval* da hi sa zbral ir oo-
miril utripanje srca. Niti poizkuSal ni, da bi raz-mi£ljai, kaj porečejo, ker se je nadejal, da ojegev prihcd pereče v6e, pak tudi to, da ni treba vpraševat), zakaj nt »priJel peprej.
Pred hiS« samo je malo pefetal, čudeč sc globoki tiši»i v ojef ,..
—	AU so gori? — j» vprašal krčmarica v pri-
z-ejnljif.
Osa ps. ga je najprej čudno pogledala.
—	Da, gosi ao! —■ je odgovorila slednjič krčmarica oj«tro in zamahnila čudno z roko. Na to je nekaj zaimmrala in ga pogledale, tako firdito, da se je zaustavil za. hip, da bi Jo vpraSal po razlogu, ali, premislil se )e ter odšel po stopnicah, koliker fe mc^el tiho.
Potrkal fe na lahno, potem močneje, v«dao psi-iluškujoc in odreveuel od ta nepričakovane tfkina, a roka se mu fe traela ca kljuki vrat.
Slednjič mm aa eaCmli dvoalroiu koraki. Ko ao se vrata odprla, {a »agledal prad seboj vdovo ia Baa-trico tn iako; mu je zastal v grlu veaal« vakiLk, kajti oba hkratu ete zamahnila e roko in ga pogledale tototako kakor poprej krčmarica pred bii o.
Baairiea au f« pokknsfa ■ gfatvo ta fcla pred nJim, ali tako tiho Is viAaa kako? čfe prihafa k mrtvacu. Slednje to H u ult«5du obrada k »famo ia vskiikniis,'
—	Sodaj ste prifclij
Stanlfio al vedel nKu kako k jarištl v tobo^, nili
ni izpreguvoril, kei je pričakoval nekaj &tra$ne£a, Ur slutil, d* bo on krivec na tem, kar ie jo zgodile. Ker, da. se fa dogodila kaka uefreča, na tem nI dvomil več.
Pa fe ču! že brez vpraševanja vse, kar je hotel, a sa bal čuti, ker fa Beatrloa sama začela prrpo-vadovaii, čim sedal,	da fe Acšal ravao
zato, da Iz%e, kaj je
Poslušal {a otr gnanih usu - m jamrsle duše, brez vzklika ia vadiha, aaiuo tit p« tam se je pogledal v velikem zrcalu prem sebor. v kaierem se je videl va* prav tako, kakor da se hoče prepričati, je-li to ras on. Las-e so mu bili ra*mr»enif obraz bled, i?.promenjen, a drhtanja ki nemira ni vet »luliJ, kakor človek ki mu fa It mrl za vratom, S poSatk* ni dobro rsKumel, kar mu je pripo-va&jvala Baatrka, kar f# a^'-jja prSpoveifevajije pre-kšfl^aU a pogoatfaii vzdihi » fokom, kakor da je on novo pretrpel* «rva nu.k.e
— Magle «oto mUitš, da on* nekaj namerava, kor je pojofclo UBctajsia močna saakrbijseia. ki neka dekleta is vasi eo prihsflde dol! na hodnik sa neka!* dogovor Inje.*, Kt^vef tnolteJk a obrvi •me oo M^a, no, edala sa
*o ca fi atten^la, kako: fa v«ndar esdbTal^a is v
Tško ves«4a, da
san i |<rs'<wil* sastri in ostari na) jo puščate na aim, te vsa da tbd« tak«, ukor treba, AB rtv« tad al nismo Mlvnii v** anfreorfa pasma.
pač pfe aam	.. s
- palj«)
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vstm sorodnikom, prijateljem ia z-.uncem pretu>ao vest, da je na^e ljubljena soproga in mati
M&ft!M STRAUSGITL
po dolgi in mučni bolezni, včeraj zvečer, izdihnila svojo bk.go duio.
Pogreb drage pokojnice se bo vriil v petek, 7. t m., ob 3 pop iz mrtvašnice mestne bolniSnice.	*	TRST. 6. Januarja 1921.
Edvard, soprog. — Oton, s!n. — Udi in Olga MlhcIlC, hčeri.
Velja kot direktno obvestilo. Zimolo, Corso VUt. Em. 111 41	<19>
(1H)
t
Rastuž«na srca javljamo rodbini i znancima, da je Prov2doo&t Božja pozvala iz ovog smrtnog života u večnost (l&cas u 9 sati i 81. godini našu miiu majku	p
MARIJU mm KURELIČ
Smrtni ostanci bit će dne 7. preneseni h Huir.a u Pičfin gdt: je biti sahranjeni.
Počivala u miru! PAZIN, dne 5. sečnja 1923. Dr. Sime Kurell*.	i«koraii»6 HrtflrlC
lupnfik Matija KureHt,	Tonž<« b milt,
Bgldll KuralK.	Marija Kur«!;!*,
sinovi.	k^eri.