DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ« IN DRUGE VOJNO- POMOŽNE SVRHE. Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem glasom izkaza, priobčenega danes v razpredelku Az naše organizacije«, 338 K 86 vin.; tedenski prihranki šolske miadine v Mirni peči na Doleniskem za mesec februar 11 K 23 vin.; tedenske zbirke ljubljanskih ljudskih šol za mesec jariuar 843 K 93 vin., za mesec februar 838 K 3 vin.; zbirka ljudskih šol v okraju Kočevje 333 K 72 vin.; učenci slovenske ljudske šole na Vrdeli 27 K 40 vin.; šolska .voditcljica Zemljanova v Boh. Bistrici čisti dohodek patriotične priredbe 250 K; šolsko vodstvo na Vinici v Beli krajini: šolska mladina za »Rdeči križ« 43 K 42 vin., za vdove in sirote padlih vojakov 10 K 32 v., za božična darila 30 K, za volno 120 K, učiteljstvo za »Rdeči križ« 100 K, skupaj 303 K 74 vin.; šola v Litiji je prispevala doslej v vojne namene samo v gotovini 235 K, tedenski prispevki za ianuar 23 K 17 vin., skupaj 258 K 17 vin.; 'učenci in učenke slovenske mestne ljudske šole v Rojanu 15 K 6 vin.; barkovljanske učenke 4 K; nadzornik Matejčič 10 K; mladina Ij. šole Hrušica-Obrov (Istra) je doslej darovala za »Rdeči križ« 129 K 13 vin., za naše . zarobljenike v Rusiji 24 K 84 vin., za vdo' ve in sirote padlih vojakov 26 K 80 vin., sk-upno 180 K 77 vin.; šolska veselica pri 3ty. Križu ob morju 400 K; skupaj 3814 K 91 vin. V zadnji štev. izkazanih 41.638 K 53 v. Danes izkazanih 3.814 K 91 v. Doslej nabranih 45.453 K 44 v. Prosimo nadaljnih obvestil, oziroma izpopolnil sedanjih izkazov! Kniiievnost. OSEMDESETLETNICA JOSIPA STRITARJA. V svojem zatišju pri Dunaju je dne 6. t. ni. praznoval Josip Stritar osenidesetletnico svojega rojstva. — »Slovenski Narod« pravi: V metežu svetovnega viharja nam je spomin na sivolasega starčka, ki je bilo njega življenje za razvoj našega naroda tako neprecenljivega pomena, posebno mil in drag. V grozoti vojne, ki podira s svojo strašno silo, kar si je človeštvo v dolgih dobah miru pridobilo na materialni blagitiji in kulturnem blagobitju, je nam Slovencem usoda ohranila moža, ki je bil v življenju našega naroda ustvatjajoča sila prvega reda, Stritarja, »od Boga narn poslanega zvonarja«, pesnika, estetika, kritika, ki je odprl slovenskemu narodu vrata v svet zapadne kulture, katerega »Zvon« je oznanjal in spremljal novo dobo naše literature in s tem naše kulture. Z dosedaj nedoseženo univerzalnostjo je bil Stritar kulturni bojevnik, stvaritelj in učitelj. Podrl je v neprestanem boju ozkosrčne, nepristne, trnjeve ograje, ki je bila z njimi obdala doba po Prešernu našo kulturo, zaprši jo zopet v beraško kočo; kazal nam je pot nazaj k Prešernu in razsvetlieval je z žarki svojega z zapadno kulturo nasičenega duha novo cesto bogatega razvoja. S silo lastnega ustvarjajočega duha pa je postal ustanovitelj slovenskega klasicizma in magister elegantiae našega jezika. — Slovenski narcd se je vedno zavedal, koliko hvale je dolžan svojemu velikemu sinu. Ko je slavil Josip Stritar pred 10. leti svojo sedemdesetletnico, je naše liudstvo tekmovalo, da mu izkaže svojo ljubezen in hvaležnost. Slovenska prestolnica ga je izvolila za svojega častnega memeščana, in velika Stritarjeva slavnost v Ljubljani je dostojno počastila moža, ki je »hodil pred Prešeniom, dasi je bil ta že davno mrtev«. — Mož, ki je za vedno tako tesno spojen z razvojem, z zgodovino na- šega naroda, katerega duša je bila globoko vkoreninjena v domačih tleh, je živel, rekli bi skoro, po tragičneni naključju usode malone vse svoje življenje izven neposrednega realnega stika s slovenskim ljudstvom in slovensko zeniljo. Rojen v Podsmreki pri Velikih Laščah, je odšel po končanih gimnazijskih študijah na dunajsko vseučilišče , kot siromašen dijak si je mo-~ ral služiti kruh s poučevanjem, in tako ga je usoda že kot mladeniča odtrgala od domovine. Kar mu je vzela z eno roko, to mu je vrnila stotero z drugo. Stritar je postal domači učitelj v odlični rodovini, s katero je prepotoval evropske dežele. Ta doba njegovega življenja je bila visoka šola njegovega poznejšega literarnega delovanja. Po končanih študijah je ostal Stritar na Dunaju, tam je ustanovil leta 1870. svoj »Zvon«, tam je zbiral okrog sebe krog nadarjenih učencev, od tam je zavladal suverenno na polju slovenske literature. Tam je tudi ostal, ko je delo njegovega življenja obrodilo tisočeren sad in ko je duh slovenskega genija, ki ga je on podžgal k noveinu poletu, začel izbirati zopet nova pota ...« S svojimi knjigami »Pod lipo«, »Jagode«, »Zimski večeri« in »Lešniki« se je uveljavil Stritar tudi kot rnladinski pisatelj. Naša sodobna, dostikrat pristranska in strankarska ,sirova in zasmehljiva1, osebnemu kultu služeča ter celo ležniva kritika ni mogla v tej šaroviti' nekritičnosti po zaslugi dovoljno kazati na njih lepoto in jedrovitost. Toliko bolj ju gleda in uživa — mladina! — Stritarjevih zbranih del je VII. knjig. Možu, ki je s sadovi svojega genija stopil v krog učiteljev in glasnikov lepote svojemu narodu, ob osemdesetletnem rojstvenem jubileju tudi mi od srca čestitamo! »Soča y hrvatskem jeziku. Znani hrvatski pesnik, ravnatelj moške pripravnice v Kastvu v Istri, Viadimir Nazor, je prevedel Simon Gregorčičevo pesem »Soča« v hrvatski jezik. »Zvonček« objavlja v 3. številki tole vsebino: 1. Davprinov: Pomladni motivi: Narodna. — Ptički pojejo. — Na okencu. — Naglji. — Večer. (Pesmi). 2. Fedor: Škrat v Krimu. 3. Fr. Rojec: Sirota na niaterinem grobu. (Pesem). 4. Antonija Germkova: Nada moli za brata. (Peseinca s siiko). 5. —.— Vojevanje v starem veku. 6. Dr. Ivo Sorlh Bob in Tedi, dva neugnanca. 7. Odon in Alda čitata1 povest o Bobu in Tediju. (Slika). 8. Josip Kralj: Pridi, pomlad! (Pesem). 9. Ivo Trošt: Ob vojni. (Povest). 10. Borisov: Zimska slika. (Pesem). 11. Šolski svetnik Luka Lavtar. (Slika). 12. Fr. Rojec: Tončkove sanje in Miklavžev večer. (Mladinska dvodejanka za manjše odre). 13. Pouk in zabava. Obelisk. (Priobčil Engelbert Franchetti). Rešitev besedne uganke v 2. številki m imena rešilcev. 14. Kotiček gospoda Doropoljskega (s sliko). »Popotnik« objavlja v 2. številki tole vsebino: 1. Fr. Kranjc: Iztrgani listi o novodobni šoli. 2. Pavel Flere: O bodoči vzgoji. 3. J. Baukart: J. Ruskin o vrednosti čitanja. 4. Dr. Ivan Lah: Pater Hipolit in njegov »Orbis pictus«. 5. Iz šolskega dela: Regina Gobec: Uporaba šolarskih knjižnic. Ana Pfeifer: Kako naj pouk vzbuja samostojnost. 6.r Slovstvo: Ocene. Književne novosti. Časopisni vpogled. 7. Razgled: Kultura. — Šolstvo. — To in ono.