Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč.
Štev. 33.
r
LetcviV.
TRST, v četrtek dne 30. novembra 1899.
Oda denarju.
(Poje star skopuh.)
Bolj, nego vsaka godba me miče žvenk zlata, če slišim te glasove, sreč mi zaigra. Ti si veselje moje, ti tešiš me vsekdar, preganjaš mi britkosti : denar, denar, denar!
Ko pravil pripovedke mi ded je svoje dni, kako sred zlata, srebra Matjaž v votlini spi, že takrat se vzbudil mi je oni bujni čar, že takrat sem tc ljubil, denar, denar, denar.
Zlato je moja sreča, zlato moj ideal, pred zlatom vsak se vedno priklanja rad do tal. Povsod je, kamor prideš, denar sveta vladar, in največ ima vpliva denar, denar, denar!
Odpreš si z zlatim ključem vsa vrata na stežaj, značaj, poštenje, čistost, vse ti je na prodaj. —: Od vekov, veke ti si vse zemlje gospodar, le tebi vse se klanja : denar, denar, denar.
Že nekdaj zlato tele je molil Izrael, in to češčenje zlata si svet za vzgled je vzel; in danes, kakor nekdaj, vsak govori vsekdar: »Kaj škodi, če je tele, da le ima denar«.
Izvoljen božji narod je izraelski rod, v čast božjo Izraelec obrača vse povsod, pred vsem — seveda ljubi zlato — ta božji dar, in vedno, vedno išče, denar, denar, denar.
O bore poezija, čemu pač si nam ti ? Brez kruha se ob pesmih nobeden ne živi: O, pusti ideale, preskrbi nov si čar, nabavljati nas uči denar, denar, denar.
Ko Antikrist prišel bo denarja nam sejat, hej, to zlato pobirat bo hitel svet takrat! In tudi jaz se dvignem, čeprav sem slab in star iu pobitim pobirat denar, denar, denar!
Philochrysos.
Tržaški Slovenci.
na zabite priti na koncert »Slovanskega pevskega društva«, ki se priredi 8. in 10. decembra v dvorani »Politeama Rossetti« . Koncert bo kaj izveurednega; nastopil bode tudi Borovščakov znani komik in pevec na naše m o d r u.
m
Po sodnem dnevu.
V	Svetej Dolini je živel župan z imenom Miloš Drdrač. Bil je imeniten in bogat mož, koji je imel v kleti dosti božje kapljice, v žitnici velike kupe žita, a v hlevu mnogo repov živine. Imel je tudi sina Kiloša, katerega je že pošiljal v šolo, seveda kadar ga je hotel. Sin pa ni imel prav dobrih «cajgenezev» ; vrstila se je kljuka za kljuko. Za dohterja ga tudi ni mislil študirati, ker je bil sam župan kos takej nalogi, tistim kljukastim pala-grafom. Oče pa mora vedno več vedeti in znati, kakor sin.
V	šoli je bil bosonogi Kiloš prav poreden paglavec; zato ga je kaznoval nekoč učitelj z zaporom jedno uro. Drugi šolarčki so odšli k opoldanskej skledi, Kiloš pa je ostal v šoli.
To je bil ogenj med županovo družino Oče — župan — sin pa — v zaporu !j
Župan, prebrisan in moder mož, je šel takoj po svojega fanta, vstopil v šolo, se grozil in vpil nad učiteljem: «Veste,
kdo
sem jaz
Fant, domu štruklje jest! Hudič ! —Zlodej! — Vrag! — Kdo ti je dal oblast, zapirati mojega fanta ? Krota! Jaz mu dajem piti in jesti — in ga oblačim, pri meni prenočuje, —- moj je in moje ženeCinke, in nihče drugi nima njemu zapovedovati. Jaz sem župan — hudič — zlodej vrag!»
Učitelj muje prigovarjal, da naj bo tih in miren ter naj gre tudi 011 domu.
«Holt! Jaz sem župan, jaz sem gospodar v vasi in šola spada tudi pod mojo oblast, tako pravijo paragrafi; če hočem grem, če nočem ne grem. Učitelj je bil teli «špasov» sit, šel iz šole in zaklenil župana Miloša Drdrača.
Na nenavadno 11 pitje in krik župana so se stekli bližnji sosedi pred šolo, češ, kaj bi utegnilo biti ? Učitelj jim je pripovedoval: «Mislim, da je gospod župan znorel. Prišedši v šolo, divjal in upil je. da sem ga moral zapreti. Poslušajte, kako upije in se grozi, ne bi bilo varno ga izpustiti. Čujte! »• — Zupan je začul učiteljeve besede ter odgovoril: «Ti si nore ti, prokleti T. ... Odprite mi, da ga raz-režem!» Učitelj sosedom: Slišite! O11 ima «fouč» in lahko v norosti kaj neumnega naredi, najbolje bi bilo, če bi ga zvezali, kaj? Čujte N Zupan je vpil: «Tebe naj zvežejo, lump ! Odprite! ali ste tudi vi norci? Kaj čakate ?» Vedno več je prihajalo sosedov, iu tudi županovo družina je prišla. Krepek možak Nikec pa je prinesel dolgo vrv, odprl vrata ter planil nanj kot lev na svoj plen. V trenutku, ne da bi vedel, zakaj in kako, bil je trdo povezan z dolgo vrv rjo.
Nesli so ga na dom, položili zvezanega na posteljo, dokler se ni umiril ter ga ni razvezala njegova žena Cinka.
Od takrat ni bil nikdar več v šoli ker se — mogoče boji. Z učite|jem tudi nista kaj posebna prijatelja.
Hudomušni fantje pa so mu peli : Oj Miloš Drdrač Rrez čevljev, brez hlač, Zdaj zvezan leži, Na posteljci spi.
Za mizo v dne 4. jan. leta... .
Perun.
00 o
Klosterbruder Boštjan in Miroslav sedita pri vincu :
M. : G. Boštjan, zakaj si ne strižete las? —
— B.: E, . . . tudi Preširen je nosil dolge lase. —
Tiskovni pogreški.
1.	Imenitna izmed mnogih Goetlieje-vih prilcžuio je »Euphrosvne«.
2.	Veterani so imeli obhod z zastavo in gobo.
3.	V torek bode imela ogerska krotna delegacija sejo.
4.	Velike zasluge za nas ima jiulo-slovanska akademija.
Povspcli smo se po pobožni eesti do bele cerkvice.
o
00
(Učenec pripoveduje vmbčevo avto-biogiafijo) :
Moja mati je sicer izlegla štiri jajca, ali doživela je samo na enem veselje, da jo videla izlesti malega mladiča, in ta srečni sem bil jaz.
Izjava. S tem preklicujem moj dopis v št. K. 31. št. Brivca »Iz gor. Bra-nice«, kakor "n e re s 11 i č,n a, ker sem bil slabo informiran, ter vračam žaljeni osebi
njeno čast.	1. Dornik.
*
„Kje so moji tovorni listi?,,
Jože Smola, prebrisan fant in jako učena glava, imel je le jedno slabo navado — slišal je namreč slabo.
Naš dečko je tržil z lesom, si zaslužil in prihranil nekaj denarja, in ker prepleza «z zlatom naložen osel najvišje zidove«, postal je naš Jože predsednik «Strassen-ausschus-a», postal vodja mnogo drugim društvom, itd. itd. — Pozabilo se je prej povedati, da je bil Jožek pri vsej svojej srčni dobroti in nežni rahločutnosti tudi nekoliko — samo nekoliko trmast. —
Nekega dne je prišel naš «negoziante in legnami» na železnico, potrkal, kakor se spodobi, (naš Jožek je bil vešč tudi bon-tona) ter stopil pred načelnika : «Prosim gospod Štacijonskšeft, kje so moji tovorni listi ?»
Načelnik: «Pri direkciji južne železnice*. Jož: «Prosim, kje so moji tovorni listi ?» Nač: «Saj sem rekel, da pri direkciji* Jož: «Prosim, ne zamerite, jaz sem malo
gluh, bolj glasno p<.vejte! Nač: «(glasno) Za Boga svetega, pri
direkciji !! !» .1 o ž : « P rosi m — za kri o i te ». Nač: »(zavpije) Pri di — rek—eiiii—jiiii ! Jože! «Kaaaj ! ? Tako boste z manoj ravnali?! Ali mislite da sem Vaš pes, da tako tulite name?! Kaj pa mislite, ali se spodobi z menoj tako govoriti ? Jaz zavzemam prva mesta pri vseli društvih. Zahtevam ((Besclnverdebuh,*
(In Jožek je napisal 4 stranij polnili jeremijad, da je načelnik «grob», da strašansko kriči). O Jože Jože ne smeši sc pred svetom!
Napisal V. Korlek.
Dobar čovjek,
Gorko plače liepa Mila, Milana jer k njojzi nije Ne vidje ga vec dva dana I još k tome noci clvije. —
Milan je 11 nekoj krčmi; Tu vam rujno vince pije, Pa se liepoj krčmarici Cielo vrieme srecan smije.
Milan vam je dobar čovjek, Da tih mana u njeg nije: Rujno vince rado pije I svakoj se curi smije. —
Tajnostnež.
Sodni dvor. Zaslišajo kot pričo ga. K. v aferi A. Gre se za to, ker je baje neki A. pozno v noči, vračajoč se iz neke kavarne, razžalil gospo B. pod pretvezo, da mu je baje ona pridržala razna važna pisma.
Potem, ko je sodnik povedal ime do-tične dame, se je razvilo sledeče zaslišanje :
Sodnik : Kedaj ste rojen ?
Priča: To je moja osebna tajnost.
S.; Vaša vera ?
P.: To je verska tajnost.
S.: Ali ste z obdolžencem v sorodu?
P.: To je družinska tajnost.
S. : S čem »e bavite ?
P.: To je službena tajnost.
S. : Ste li imeli z obdolžencem službeno
opraviti ? P.: To je uradna tajnost. S.: Je-li stvar take velike uradne važnosti ?
P. : To je državna tajnost. S.: Vam li ni priča g. urednik C. nič podrobnejšega sporočil o tej stvari ? P.: To je uredniška tajnost. S.: Vam li je znano kaj o dotičnih spornih spisih ? P. : To je pisemska tajnost. S.: Ste-li v znanju z gospo B. ? P. : To je ljubavna tajnost. S.: S tem priznavate torej, da ste v nekaki zvezi z damo ? P.: To je javna tajnost,
S.: Zakaj je bila gospa tačas tako skrbno zavita ?
P.: To je tajnost stare dame.
S.: lleklo se je, da je delala dama za
svojim pajčolanom kisel obraz? P.: To je toaletna tajnost. S.: Na kak način ste prišli vi s tako priletno damo v dotiko. P.: To je poslovna tajnost. S.: Ali seje obdolženec o stvari izrazil
osebno proti vam ? P.: To je prijateljska tajnost. S.: Reklo se je pa, da vam je izpovedal
svoj čin ? P.: To je spovedna tajnost. S.: Nu, sedaj vas dam pa 14 dnij zapreti. P.: Zakaj, če smem prašati ? S.:.To je moja tajnost.	Jon.
Nihilist.
Zložil S t a r o g o r s k i.
Da tak ne bil bi veseljak, ne bil tako velik divjak in lahkomišljen idealist, postal bi v kratkem kapitalist.
A zdaj, ker sem veseli ptič, ki mi za jutri mar ni nič, pa še vrli tega idealist, kar sem ostanem — nihilist.
Predlog »Brivcu«.
Pok. D a v o r i 11 Trste n j a k je nekoč dejal: Ko bi bil jaz urednik šaljivega lista, bi vsak teden povabil na večerjo ducat študentov ter jih pogostil z dobro kapljico — in imel bi najlepših dovtipov na razpolago.
»Brivec«, kaj se ti zdi ? Brivec: Neizvedljivo, dokler imamo — vinsko klavzulo.	Clemens.
Državni pravdnik
si da citati slovenski list. Policaj (čita): Narodno gospodarstvo. Vsi vemo, da je domača industrija n. pr. lončarstvo, rešetarstvo itd. kaj lepo
razvita na Rrr.....
Dr ž. p r a v d 11 i k : »Aha, že spet — Rusija! Zaplenjeno! Policaj: Počakajte no, da izgovorim:
lepo razvita na Rezijanskem. Drž. p r a v d 11 i k : Škoda.
Clemens.
Jezična Polonca.
Iblana, 28. nov. 99.
Dragi Brivc!
Danes ne bom glih nič novega povedala, le to čem reč t, da so Idje zelo neumni. Le poslušaj !|
Ivokor tud v Trst že veste, so učen možje sklenil, do more bit ta trinajstga novembra konec sveta. Pa jih je fratal, Bog jim je štreno zmedel, nič ni blo. Tulci v Jblan so šli clo na Šmarno goro gledat, kdaj bo konec sveta, k so pa nazzaj prišli, so pa pravli, da je to vse skep lare fare, da so bli naplavšan in nafarban.Glih prav se jim godi, zakaj pa vse verjamejo ? Pa veš, še cele bukve so spisal in jih prodajal do trinajstega, zdaj se pa vsak kesa, de jih je kupil 111 se dal za nos vodit. Jast jih scer nisem kpila, ker ne verjamem vsega, kar taki učen možje po svet trobijo, saj sem že večkrat slišala, da se včasih človek' od učenost glava zmeša. Ldje božji, ali ne znate nič več svetega pisma: »Pisal se bo dva tavžent potem bo pa še in še !s> Mislijo ldje, če se na sonce spoznajo, kdaj bo mrknil, bo pa tud konec avet, kadar bodo hotel. Ldje božji, pamet, pamet je treba nucat, ne pa kar tje v en dan čelestat.
Jest koker sem že rekla, glih ne verjamem velik od vsga, poseben zdej ne, ki vse vkep ne čni, vendar sem dejala : Kaj pa, če b 'res kaj blo ? Zato sem opravila spoved, ker je zmiram bolj, če je človek zažihran za na 1111 svet, ker božja štrafenga nas lahko zadene, ker smo tko žleht. Jest glih nimam tako velikih grehov na src, če sva se s Franceljnoni včasih rada imava, kaj to, še puserle mu nisem nikol dala, sej na tist nisem nikol mislila de I)' me vzel, s kom me bo pa živil k še reveš samga sebe ne more; več pa tud ne bo imel nikol na dan kakor šest soldov sej nima za neč glave, zato sem mu pa
tud enkrat rekla, de bom jest pred škof 1 kakor 011 frajtar z eno «šterno.»
— Naj lio pa za dons dost, pa drug krat še kaj.
Adijo, kistihont
Tvoja Polonca
reSpehtarjeva knharca
X
»Reis aus -Partei«.
Italijanski klub je poslal k državnemu pravilniku svoje odposlanstvo, da ga prijateljski opozorijo na grdo ime, katero jim je nadela »Edinost«.
Ker pa gospodje italijanski poslanci nemški ne vedo drugo nego : »is nikt \var !« pa »sie liighen«, se niso dobro spominjali, ali jih je imenovala » Edinost« : Reiss—aus ali pa Aus—Reis—partei. Ker je »rižot« priljubljena jed, bi poslednje seveda ne bilo raz-žaljivo.
Zato niso nič opravili.
Clemens.
Istrski sršeni.
Sastanak talijanskog političkog družtva za Istru u Piranu.
lr nedjelju 20. t. mj. sastala su se u Piranu naša mila brača (da nam se Bog smiluje!) istarski Taljani, odnosno perjanice njihove stranke, nebi li još jednom ponovili šaloigru, koju su več toliko i toliko puta odigrali, odkad vrije u Istri narodnostna borba. Ja ču čitaocem poštovanog »Brivca« navesti samo odlomak iz govora, što ga je izusti o na spomenutom sastanku jedan od prvaka talijanskih. Evo što je rekao medju inim:
»Mi mlatimo praznil slamu: mi smo preveč dobri prama vladi avstrijskoj i prama Hrvatom. Molim Vas, mi Austriji dajemo sve što od nas pita; a hočemo li mi, da razvjesimo našu trobojnu narodnu zastavil, da kličemo »živio« našoj materi domovini, da pišemo u duhu talijanskog jedinstva, da nebude nikakvih zaprieka u obcenju med nama i našom prekomorskom bračom itd. — moramo se boriti s raznimi potežkoeami, koje do duše uvjek svladamo, ali koje nebi smjSle obstojati. Ja znam, da austrijska vlada, što se nje tiče, nebi nam nikad bila protivna, ali mora kadterkada reči i nama: lialt! —ako ne drugo radi obzira prama drugoj narodnosti. Od strane vlade nije dakle boja ti se mnogo, samo ako pametno radimo u smislu naših spa-sonosnih nazora i ciljeva.
Druge su zaprieke, kojc nam nedaju uspješno djelovati: mi smo, da tako rečem, generali bez vojske; mi nečinimo ništa za puk nit talijanski, nit hrvatski; mi se plašimo jedne hrvatske table, jednog hrvat-skog pečata, jedne hrvatske zastave, a ra-dimo kao da se nebi nimalo plašili onih dviestotisuea naroda hrvatsko - slovenskoga, koji obitava »in alcune pa rti della cam-pagna istriana«. Dok smo mi bili tako sigurni za naš »possesso nazionale«, za našu »a vi ta coltura«, za neprekidnu »italianitit deli' Istria«, — Hrvati su nikli kao gljive oko naših »inespugnabili fortezze« : i rdi smo izgubili Pazin i Buzet, propali su nam Zminj, Tinjan i Boljun; u pogibelji su Labinj, Plomin, Višnjan, Oprtal j i sama Pula, i sam Poreč i mnogo naših drugih gniezda, iz kojih smo do sada mirno klali i derali istarske težake, ne da bi nam tko niti namignilo zato.
U zadnje vrieme smo počeli, kao dobri kirurgi, činiti razne operacije, koje su za sada uspjele u Pomjanu i Lovranu, ali mislim, da de se i to obrnuti na koncu proti nami. O Liburniji i Kvarneru niti ne govorim, jer su baš to naše velike rane, a sve tobožnje talijanstvo u onih krajih, o kojem nam govore cuci lošinjski i cteski, nevalja niti pičljiva boba. Ja vam kažem : zlo je, veliko zlo: mi smo osudjeni da pro-panemo pod pritiskom »barbara«, koji su nam več »ante portas«. Te smo barbare mi uvjek gonili van iz Istre, poitalijanči-vali smo ih na sve moguce načine, zatirali smo ih gospodarstveno, ubijali duševno, klali smo ih lili varstvom, držali u neznan j u i siromaštvu : — pa eto vraga, njih je svaki dan više, a mi bi se brzo i lahko pobro-jili, koji smo čiste taljanske krvi. Priznati pa moramo i to, da naša glavna sila sa-stoji u onih Slovencih, koji ogrijani sun-cem »avite kulture« zapuste svoje barbarstvo i poštami Talijani.
Možemo li se čemu nadati od naše matere, nikad dosta neljubljcne ? Ali, zviezdo peterokuta, ni ti se nesmiješ dok mi pla-čemo, a pomoči nam nemoreš, jer si i sama nemočna: Vis i Custozza, Dogali i Aba-garima, lupežtvo i banditstvo, glad i ne-volja......
Ja kažem čisto i bistro : nas može spa-siti i uzdržavati samo avstrijska vlada, koja nas je i do sada uvjek uzdržavala....
Z..n
Iz Oprtlja. Dragi »Brivec« ! Mi podpisani kuče gospodari na Oprtaljščini (toje u Istri, a ne u Eritreji) obračamo se nate i molimo te, da ti, kad nam oni od »Edi-
nosi i« i od »Naše Sloge« nisu mogli pomoči u stvari, pitaš gospodina grofa Goessa, koji je (harem po imenu) čuvar zakona u Primorju, što ja s našim občinskim zastopstvom i kada demo opet zadobitiovdje ustavnu upravu občine. Možda ce šior konte poslušati tebe, koji znamo, da si mu drag i mio, jer mu zavladjuješ kojn života. Dakle pitaj i javi, ili pak reci Goessu neka nas pohodi pa nam sam kaže.
(Podpisi.)
o
oo
O dvignjenju časniškega kolka.
Kaj bi bil najlepši dar za sloveti ski narod ob novem letu 1900.
Se nekaj slovenskih listov — in strank.	Clemens.
Eilež ji ziil ravnotežje.
M i n i s t e r C h a m b e r 1 a i n ves obupan : Mezgi so zbezljali, regimenti se podali, prostovoljcem smo čokolado tud' poslali, a v Afriki so naši Avstralci vsi zbežali. — Zdaj naj Englež pa Borce brije, ko nam vrag častnike pobije. Kaj bo, kaj bo, ko se v Transvalu dan za dnevom angležka slava, po junaških Burcih pokopava.
oo o
Nov pregovor.
Deutsch studir, Das rath icli Dir. Doch Russich ? Nein, Das lasse sein! (Sic v uit, sic jubet Baron Hein.)
Po znanem: »Wein auf Bier, das rath ielt dir..!«
Komponiral Clemens.
Pojdite v Boršt!
Neko nedeljo popoludne, saj veste tisto nedeljo, ko je solnce sijalo visoko, prav visoko na nebu, gledal sem doma v zaduhli mestni sobi skozi okno. Srce me je podilo iz mirnega mesta v tiho prosto naravo. Zgrabil sem debelo palico in, hajdi, čez Montc bello in Katinaro v Boršt.
Vstavil sem se v prvi gostilni, kjer je sedelo več domačih mož pri dobri novi kapljici. Okrepčal sem se tudi jaz in zavil jo v drugo gostilno «Pod cesto». Tu se po mojem mnenju shaja bolj mladina. Vrišča in petja ni manjkalo, saj vinčiee zlato razveseljuje srce.
V sobo je stopil mož s puško na rami. Slučajno je prisedel k meni in postala sva v par minutah dobra znanca. Pravil mi jc, da je «vardian od jage» in da se imenuje po domače Pepo Gril. Moj novi znanec je bil izvanredno prijazen. Spremil me je celo v tretjo gostilno k «Vanetu Leninem»; kjer je razsajalo par pijanih Jezeranov. Mirno sva zapustila iz praznjeno majolko in korakala počasi v Zabrežee. Nekdo je pripel za nama. Skrila sva se v bljižni vinograd pri cesti. Glas je prihajal vedno bliže, vedno bolj hripav. «Kdo poje?» sem šepnil Pepetu. «Matija iz Slapue, tu ima svojo hišo* je pravil tiho Pepo, kazaje mi črno, bajto nad cesto. Pevec se je približal k nama in udarjal «svojo himno», kakor jc rekel Pepo, vedno glasneje:
«Kaj, kaj, tebi dam, Da te bom ljubil sam», i. t. d. prepeval je ta krepki starec pri polni luni na vso moč, da je odmevalo od trdih skal v tihi nočni mir. Vstavil se je pred svojo hišo : «Zenka moja ljubljena ! daj, odpri, kej ne vidiš, de sem pjan ? Kaj kaj tebi dam ?» in zbubil se je pevec v mehko ležišče.
*Ti si uro zamudila Ko gorelo mi je srce» (polno vina opom. stav.)
»Kdo pa je ta ? sem vprašal zopet svojega nočnega spremljevalca. «Ta jo šenšal Botac, pride tudi tukaj mimo. Ali slišite njegov tenor ?»
Da, da, kako se mož napenja, z vso silo hoče spraviti visoke glasove iz grla,» pritrdil sem svojem nočevalcu, ki se je smejal. Krščavi pevec je šel ponosno mimo naju, preklinjal polno luno in prepeval svojo pesem:
«Si ošabno si nosila, «Zdaj pa jokaš se zamč 1»
dalje proti Zabresču «Pej kej pej!» zakričal je na vse grlo, kakor v pozdrav svojim spečim sosedom in — nastal je zopet tihi mir.
«Pride li še kdo?»
«Da, da,» pravi Pepo, «le počakajva še malo.»
Res je prigrmel nizek bas, kakor bi kdo renčal z velikem bedna znano pesem «Po jezeru». Midva sva poslušala.
M—po jezeru bliz Triglave», brenčal je basist mimu naju.
»Kdo je pa ta?» vprašal sem kakor navadno Pepota.
«Blaž Klobučar, star pevec,» je pravil Pepo.
»M—čolnič plava, m—sem ter tje.
M—v čolnu glasno—ruj, ruj, ruj, ruj. culo se je v grapi ob cesti proti domu. Vrata so zaškripala zopet jc nastal blažen mir.
Zapirali so že gostilne kar je pripel zadnji pevec, Tine Brkinov.
«Naj viharja moč razsaja« se je čul močan glas, ,aki je kazal, da je mož danes veliko pel, mnogo pil in kričal. Dalje je kresal svojo himno;
«Palic zemlje naj zdrobi« i. t. d. spel vso pesem ter navdušeno zakričal «Živijo! Slovenci!» in zginil v svoje domovanje.
«Sedaj so vsi, je rekel Pepo, «težko da pride kdo».
Zeleč Pepotu lahko noč, sem jo vdaril vesel peš proti mestu, globoko zamišljen v vse kar sem danes videl, slišal in dobrega popil. Teh nočnih slavcev pa ne pozabim nikdar in svetujem vam : Pojdite v nedeljo v Boršt!
Tržačan.
Opravičeno sporazumljenje.
Slavnoznani govorancar Jaka je držal nedavno v kofejni oduševljeno govoranco z obligatnimi gestrikulacijami in z dramatično - naglašenim natezanjem: »In preča-stna, častna, ugledna, velemožna, plemenita, vzvišena, modra in obzirna gospoda...!« Nakrat se oglasi v nekem kotu priprosto kmečko dekle: »Kaj držijo gospod mi-sijon ? !« —
Nazadnjaška dežela
je Avstrija. 'lam mora biti kolkovan tudi vsaki -- častnik. — »Edinost« vsaj jo pisala o odpravi »častniškega« kolka....
Clary: Kaj tako stokaš, prijatelj Nemec ? Le pritisni trdo glavo Čeha, saj si ga premagal.
Nemec: Premagal sem ga, to je že res. Tudi moj jetnik je, ali ta sapraboltarska vera — me noče izpustiti in me pritiska k sebi, da mi kosti pokajo.
Kako je Jaka z govorancijo za povži hodil.
Nedavno temu je sedelo društvance »povžev« pri čaši starinea. Govorilo so je mnogo govorancij, — samo Jaki so ni pustilo do besede ; to je bila muka zanj ! Jaka, to tržaško rešeto, in ne more do besede! Jaka, kateremu se v zadnjem času celo brada sveži ! Slednjič so se ga vendar usmilili ter mu dovolili, da lehko govori, ali pod pogojem, de bo plačal eno bratino (2 litra vina), ako ne bo trobil polnih 20 minut. — Sprejeto. Jaka je ome-ril slavodohitnim očesom društvance, spustil jeziku uzde, ter začel tako od srca bobnati, da smo vsi mislili, zdaj zdaj iztresc svojo grešno dušo iz grla. Zavrelo mu jo srce kakor valovit konjič, govoril je tako, da so se tresli vsi cveki v hiši . . . Društvance je pa izginilo iz sobe, Jaka za njim, društvance v sobo, Jaka za njim društvance je pilo, želodec se je debljal, steklenica sušila.... Jaka pa je moral gledati — ker ni smel nehati z govorom. — Seveda da je izpolnil pogoje, ali to vam pravim: če tudi bi njega z kamforjem zdravili — vender ostane on »govoranoar« Jaka, katerega pa : Bog čuvaj !
oo o
Iz južne Afrike.
Bitka pri Belmontu
Kdo je pravzaprav zmagal pri Belmontu ? Mathuen ali Burci?
Angležki telegraf.
Brivec pred Kimberleyem.
(Fantazija).
A.:	Ce bi Slovenci poslali Borcem »Brivca« na pomoč, da bi že enkrat naredil konec obleganju Kimberlevain jam z dijamanti... Brivec bi se postavil pred zidovjo, pa bi zatrobil svojim mogočnim glasom Angležem, naj pridejo na dan, če jih ni sram, da jim odbrije glave. Liki v starem Jerihu bi se utrdbo pred to — trobento porušile in . . .
B.	: In?
A.:	»Brivec« bi imel najlepše poročilo za prihodnjo številko.
B.	: E, dragi, motiš se. Tisto lepo poročilo bi imeli italijanski poročevalci. Ti so bolj vajeni bežati.
Bonbončkl.
Kraljica Viktorija je poslala svojim »Janežem« v južno Afriko 100.000 škatljic čokolade. Da bi bolj unela njih ljubezen, je pritisnila na vsako škatljico svojo sliko. —
Vkljub temu, trdijo Burci, pojema patrijotizem angležke vojske v toliko, v kolikor gineva v škatljicah čokolada in v kolikor se bližajo sovražnikom.
o
oo
Če enkrat Belmont in nikdar več.
Vsled poraza pri B e 1 montu so predlagali, da se ime tega kraja prekrsti v = Mal mont. Ne vemo pa, kdo je to predlagal : ali Angleži ali Burci.
Clemens.
DOPISI.
Skedenj ni zadnja vas v našej lepej okolici, meni se kraj zolo dopada, posebno pa naš mladi naraščaj, ki se zbira okolo »Velesile« in čitalnice. Res, nekdaj smo tudi domačega pili, da so se majolke kar potile, sicer danes tega ni, pa vsekako me srce vleče tja med naše prijazne ščedenke. Domači menijo: zdaj, ko imamo tako lepo »šalo«, kedo naj bi ostal doma. i ako so zadnje nedelje zadrugoma ribali parkete. Tudi jaz sem pil in gledal pri kozarcu črnega, tudi bi bil rad poskočil, ko bi ne imel kurjega očesa na mezincu leve noge. Zato sem pa bolj pridno poslušal govore-nje in petje naše mladine. Dobro mi je znano, da kar je najvrednejših domačih fantov, so pri Velesili, in kaj to pomenja tudi dobro vem. Zato sem se čudil, ko sem slišal pri bližnjej mizi čudno petje o neki »Nineti« ; petje ni bilo slovensko, radoveden sem vprašal soseda, kedo pa so ti fantje. On mi je rekel, ali poznate Boštjana Srebrnika, ki je pred hišo Dražana se pogovarjal z Grdalico, sloneč na Velesili gledal z Jeletom v noči la. novembra, kedaj pride repatiea mimo Skednja, in v tem, ko je Lovre od Slane ves muekr od strahu vprašal Krokla Cinčota: koša te par Moro ali bo nocoj fin del mondo, na kar se je Pažki odrezal prav junaški : še v nedeljo bomo mi vsi na naši šali pili ga. peli in laško klepetali. —
To mi je mož rekel; jaz ga nisem razumel, in še zdaj ne vem, kaj tista imena pomenjajo. V slučaju pa, ako je hotel mož tiste fantinee mleko-zobe zafrkniti, ker na naših domačih plesih laške zafrtavke prepevajo, imel je prav. Jaz mislim, da je dolžnost tudi zavednih slovenskih mlade-ničev opozoriti take fante, naj vendai enkrat opustč tujo laščino tam, kjer je ni treba; saj mu slovenska roka dovolj kruha in hleba priskrbi. Tako bi bilo prav; pa brez zamere.	Metličko.
Sv. Jakob tržaški. Dragi Brivče, med Slovenci se vedno in vodno stari grehi ponavljajo. Mi sami smo podlaga tujčevi peti. Ako bi našinci ne pošiljali po sili laške in nemške rekrute v nam nasprotni tabor, bi kmalu končal boj.
Evo ti zopet nov slučaj. Iz Istre pride eden naših vsaj po krvi v Trst. Tu dobi delo v tovarni »Štabi limon to tecnico« ter se nastani nekje v ulici sv. Zenona. Koj prve dni ustopil je kakor prostovoljec v laško šolo; napredovati je začel prav vidno tako, da je menda že koncem prvega tedna pozdravil na večer svojo boljšo polovico z tujim pozdravom : Bona ševa! Žena, vsa čast ji bodi, ga začudeno pogleda pa mu odgovori : Bog daj ! — Da bi reviea ne bila storila tega. Mož začne se rotiti in ozmerovati ženo, ki se upa njega v laškem stabilimentu delajočega in to v Trstn, od-zdravljati v slovenskem jeziku, tega on noče ne malo no dosti, da se mu na ščavo odgovarja — A ona tiho mirno na to: Ca češ dragi moj Ive, ja ne znam laški naša dica tudi ne znadu ; a kako ti Boga naj bi laški govorili, ča ne znamo. Ja vidim, dragi Ive, da ti svaki dan više laška brada raste molim te, ajdi kot našega Brivača, da te ostrga i ja ču staboj, da ti glavu držim. — Kaj je na to ponudbo naš Ive odgovoril, ne vemo. Zato hočemo tudi mi narediti piko za takrat.
Zaje.
K
Cvetje s polja slovenske stilistike.
B r z o j a v k a : London 28. t. m. Angležki ulanski regiment št. D., ki je izginil brez sledu, jako vznemirja angležke generale.
Polk, ki je izginil brez sledu, pa vznemirja duše generalov! To je nekaj novega. Morda dejstvo, da je zginil, jih vznemirja.
V poziv u na naročbo predpustnih pesmi čitamo: ako bi se zadostno število naročnikov oglasilo, bi prosil to meni po dopisnici vsaj najkasneje do G. dec. t. 1. sporočiti.
Mož zahteva čudeže od svojih naročnikov. Kako naj vedo isti, če se jih oglasi zadostno število, zlasti, ko je to število izdajateljeva tajnost?
-r?
Pozor slovenski trgovci inoMrtiiiki!
Brivčev koledar
kateri izide čim prej bo odpravljen koledarski kolek. Prinašal bode tudi razne oglase. — Kedor ima kaj objavti in trgovskemu svetu ali občinstvu naznaniti, naj pošlje v Koledar oglas. Začetkom novega
leta ga dobijo vsi, ki so se naročili. Cene so prav nizke. Za četrt strani se plača 4 krone, za pol strani 8 kron, za celo stran pa IG kron.
JJpravilištro ,,Brivca".
Mirita (fluerija) B. Poniž
v Gorici
Tržna ulica v poslopju okrož. sodišča Po zmernib cenab nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. —Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c.lcr.priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250.000 zal:>ž, kapitala.
Asikuracije so znašale:
Varstvena zaloga je znašala 31. dee. 18%. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na življenje 189 milijonov 459.000 gld'.
xxxxxxxxxxxxxxx D. Zadnik - Trst
Via Nuova št. 28
Trgovina z najboljšim manifakturoim blagom.
Udobiva se najboljša Kotonina bela in rajava za razno možko in žensko perilo. Mo-
dcrci najnovejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti (šjali) v raznih modernih barvah, Udobivajo se žepniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko.
Ovratniki in ovratnice nove mode. Izdelujejo se mozke obleke po meri.
Uzorei na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto. Za uinogobrojen obisk priporoča se udauo
I). Zadnik
Trst, Via Nuova štev. 28.
xxxxxxxxxxxxxxx
OOOOOOOOOOOCX)OOOOOCX>DOOOOOOOOO
Kedor daruje liovcie za družbo
sv. Cirila in Metoda
pomaga rešiti našo slovensko mladino iz laških in nemških krempelj. 0000cxxx?0000®000000cxxxx3000000

Slovenke pozor!
U ^ Kupujte vedno od svojih!
lopi in Pnlfoli Vam Pvil)or°ča svojo bo-llllflllja uuivuij gato založeno prodajal-nico na Korzu Štv. 8. v kateri dobite po primerni ceni raznovrstno žensko in možko perilo, narejene obleke za gospe in otroke ter razne druge potrebščine za gospe in gospode. Potrežba je točna cene nizke.
Vpoštevajte cenjene Slovenke ta oglas ter kupujte pri domačinih !
I. VIČIČ, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
„Slavisclies Echo" izhaja 1.. 10. in 20. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-tikar ne bi smel biti brez tega lista.
I
Usojain si slav. občinstvu naznaniti, da prevzamem in izvršujem točno naročila na
kavo, čaj, olje, riž, makerone, delikatese, _
sadje, ribe, vina itd. a
Pošiljatve v omotih po 5 kg. oddajam po pošti, one od 30 kg. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. gg. krčmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali želč o raznih prilikah nabaviti si speciali-tete, katerih se na deželi ne dobi, ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe, in raje, sveže sadje, fino olje, itd.
Glavni moj namen je razpošiljati dobro blago in po nizki ceni.
Cenike dopošljem radovoljno in brezplačno.
Za p. n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamoren dajati blage) po tako nizkem kupu, da se ne bojim konkurence.
Tudi sprejemam zastopstva in vsakojaka posredovanja.
■ Z odličnim spoštovanjem	ERNEST PEGAN
Trst, ulica S. Francesco št. 6.
U ffi
m
i
i
Pozor!
Jr

l

Pozor!
za leto 1900 izide v Trstu meseca novembra. HT Cena 30 nvč.
,,Brivcev koledar" bo morda najinteresantneji vseli koledarjev, kar se jih bo še tiskalo v tem umirajočem stoletju.
,,Brivcev koledar', bo ilustrovan in šaljiv. Šaljivega gradiva prinese najmanj za eno celo leto. Oziral se bode na vse stanove. Trgovci in obrtniki lahko tiskajo svoje oglase v njem z uspehom.
Naročnino in vplačila za oglase sprajema upravništvo ,,Brivca'*.
Da bode vsebina ,,Bl*ivČevega koledarja" bolj interesantna razpisujemo sledeče nagrade :
1.	Za najboljšo humoresko od 3 do 6 pisanih pol oktav: 10 tlo 20 kron.
2.	Za najboljši „dovtip":eno leto ,,Brivca" ali rusko-slov. slovar.
3.	Za najboljšo ,.šaljivo pesem": Cankarjeve vinjete.
Gradivo se pošlje najpozneje do 1. novembra, pod kuverto; posebej pa ime z naslovom poslanega gradiva.
Hi >
r

Gostilna Fran Potočnik
ulica Ireneo st, 1, - trst - ulica Ireneo štl,
Toči pravo domače istrijansko, dalmatinsko in belo vipavsko vino, Steinfelsko
vedno zveže pivo. Gosta se vsak čas postreže z gorko ali mrzlo jedjo. Vse čedno 11 zdravo. Postrežba točna. Odprto vedno do polnoči.
Za obilni obisk se priporoča
udani
Fran Potočnik
gostilničar.
Edino pravi
Paglianov sirup
49HSMB kri očiščajoč. HBHMft
Ni jeden tolikih posnemalcev in ponarejevalcev Paglianovega sirupa, se ni nikdar upal tajiti, da iznajditelj istega ne bi bil prof. Girolam Pagliano = ustanovitelj tvrdke v Florencij, že leta 1838 — katera sama poseduje izvirni proces tega izdelak, kateri je prešel po postavnem pravu dedinstva, in je samo ona v položenju ponuditi, kakov tudi ponuja deset tisoč lir vsakemu bi zamogel protestirati proti temu pravu in dokazati nasprotno.
To naj zadostuje, da bodo odjemalci smatrali nespristen vsak drugi, ki ue bi prišel iz edine fa-brike prof. Girolamo Pagliano iz Florencije ulica Pandolflni 18. Lastna hiša. Tudi naj se pazi, da vsaka steklenica ali škatijica mora imeti od fa-brike depozitirav pečat, ki ima obris v modri barvi privlečen z črnim zategnjenim podpisom.
EDINO PRAVI PALIANOV SIRUP
ki čišti kri
opoin
v interesu lastnega zdravja. -—
Pravi Paglianov sirup, ki čist kri, je
edino oni iznajden po prof. Girolamo Pagliano
iz Florencije (ne od Ernesta a',; drugih Paglianov. Ernest Pagliano iz Napolja skuSa drznostjo slapariti občinstvo, češ da je njega sirup pravi. Ali to ri res. Da je Ernestov sirup res njegov to ne tajimo, ali da ni od iznajditelja to trdimo.
Tvra^-j, Girolamo Pagliano v Florencij, ponudi 10 tisoč lir vsakemu, ki bi upal dokazati nasprotno, kar pa Ernest nemore.
Opozarjamo Vas na edino tvrdko Girolama Pagliana v Florencij, Via Pandolflni 18. Vsaka steklenica ali škatlica nosi položeno marko: — na svitlo modrem polju — črno in raztegnjeno tvrdko Girolamo Pagliano. (To je glavni znak.) Zdaj ste razumeli.
Schutzma. ko Vsi drugi pečati so ponarejeni.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni tr£, - LJUBLJANA - Glavni trg,
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša štiria kolesa in več drugih vrst koles. SW Ceniki na razpolago.
££ Leposlovni list za ženske i z-haja v Trstu dvakrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, pesmi in razne p o d u č n e nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov: Upravništvo ,,Slovenke" Trst.
KKfflOOtŽOOOOOOOOC NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - ulioa S. Marina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. —- Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
XKKKK*XXXXKXKK*
oooooooooooooo
O Prodajalnica jestvin
H Vekoslav Pečenko
Q ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobe vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol,
moka, sveče, frank itd. Vso po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke , — domače pecivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
W ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer.
Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
>oooooooooooo<
J v
Slovenska gostilna
PETELINU"
= v Trstu
sprejme vsakega lačnega io utrujenega gosta ter ga pogosti z jedjo in pijačo, da bode zadovoljen. Gospodar gostilne
ANTON VODOPIVEC
I je preskrbel svojim gostom hladnega, vedno svežega piva, vina belega in črnega vipavskega in butiljkam.
Prijazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim za-juterkom, kosilom, večerjo.
Da bolje ustrežem svojim cenj. gostom, posebno , pa trudnemu popotniku, napravil sem tudi spalnice zmehkimi in čednimi posteljami, katere oddajam svojim gostom v prenočišče. — Cena je zmerna
Vse prav čedno zdravo in ceno
Popotnik, ko prideš v Trst, ozri se na krasno tablo'
,,PRI PETELINU
Ulica Gliega štev. 7.