COLOliEVE
illFCRfilACuE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XIV.	NOVEMBER 1985  ' 2 6 3 5 6 0 St- 11 <157)
, Uspela vaja »Zaščita 85-« v Preski
V svobodi zdaj nam je skrivnost
očitna,
naroda zarje se rode le v noči, njegova rast in moč so žrtvujoči bolj od življenja smrt je rodovitna
Gradnik
V Afganistanu ubili 350 upornikov, krvavi razplet zasedbe sodne palače v Bogoti, SZ proti obnovitvi stikov, ZDA nimajo sovražnih namenov, u-gandski uporniki ugrabili letalo, ubitih 33 TAMILCEV . .
To je le nekaj naslovov s prvih strani dnevnega časopisja, ki poroča o nemirih, spopadih in vojnah med rodovnimi skupnostmi in državami v Afriki, narodi Bližnjega in Srednjega Vzhoda, Latinske Amerike, Evrope...
Le kako mimo izgieda od daleč zeleno-modri planet, na katerem je bog Mars v človeku našel hvaležnega in zvestega podanika.
Letos smo- po celem svetu slovesno praznovali 40. obletnico konca največ j e svetovne morije doslej. Mi še posebej, ko smo tako prvič zadihali svoj zrak.
Dve leti prej si se rodila, Domovina, postavljena na temelje kakor močna mati različnih otrok, ki so vsi hrepeneli po eni sami -stvari — svobodi. Štiri desetletja so kratek čas, kako mimogrede so minila leta obnove in izgradnje; še hitreje leta, ko smo živeli, kakor bi -imeli ves svet za seboj.
Skrhala se volja -tvojih najboljših jurišn-ikov, otopelo pero tistih, ki so z močjo duha — ne mišic ali mamo-na, ustvarjali tvojo -mladost. Kakor da bi -preslišala kritično besedo, zaprla si se vase in pozabila, da si vendarle zunanje znamenje skupnosti zelo različnih narodov, ki jim ta prostor pod -soncem s svojimi gozdovi, planinami -in gorami, žitnimi po-
lji, travniki in griči, skalnato obalo in prostranim morjem, ne pomeni le preprostega bivanja, ampak je globoko v njih zavesti zasidrana moč rodov, njihovo vedenje, verovanje, čutenje, vse dejanje in nehanje stoletij. Hudo narobe bi bilo, da bi pozabili na svoje korenine, narodi, ki živimo pod modro belo rdečo zastavo.
Naša svoboda je res stara le 40 let, vendar je želja po njej tlela v rodovih stoletja dolgo pod turško, bene-čansko, germansko, laško in habsburško nadvlado.
Zato si Domovina stara -mnogo več, slutil te je globoko v isrcu že Črtomir, ko je bil -neizprosen boj pod Triglavom.
Narveč sveta otrokom sliši Slave, tje bomo najdi! pot, kjer nje sinovi si prosti voljo vero in -postave...
(Krst, Prešeren)
ef
OB DNEVU REPUBLIKE VSEM ISKRENO ČESTITAMO
Poročilo o delu DSSS DO Color v obdobju od 1. januarja do 30. septembra 1985
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
5. Komercialni sektor
Poleg tekočega poslovanja, dogovorjenega z letnim planom dela DSSS in obeh proizvodnih TOZD, smo v III. četrtletju v komercialnem sektorju izvršili naslednje aktivnosti :
1.	Analizirati rezultate poslovanja DO v 1. .polletju ter v zvezi s tem aktivno delovali na področju
a)	znižanja zalog gotovih izdelkov s poudarkom na prodaji slabo prodajanega blaga, prodaje ostankov in prodaje blaga starejšega datuma;
b)	znižanja zalog surovin s poudarkom na pospeševanju prodaje in porabe slabše prodajanih surovin starejšega datuma in zmanjševanju tekočih zalog dobro prodajanih surovin iz domačega trga;
c)	izterjava neplačanih računov ob 9-mesečnem periodičnem obračunu.
2.	Tekoče zagotavljati devizna sredstva potrebna za pokrivanje potreb Color j a.
3.	Organizirali sestanke z večjimi kupci s poudarkom na pregledu realizacije polletno dogovorjenih količin.
4.	V septembru smo organizirali redni sestanek z vodji predstavništev o vprašanju povečanih komercialnih aktivnosti zaradi padca prodaje na domačem trgu.
5.	Ob obisku firme Jotun Norveška je bila dokončno podpisana licenčna pogodba za proizvodnjo ladijskih barv, katero moramo sedaj registrirati pri ustreznih institucij an v Beogradu.
6.	Za TOZD Smole je bil najet blagovni kredit v višini ca. 4,9 milijona DM.
7.	Opravljeni so bili komercialni obiski v Bolgariji, SZ in Iranu o vprašanju nadaljnjega in povečanega izvoza v prihodnjem razdobju.
8.	Z ZOP je bil skupno izdelan predlog nove organiziranosti komercialnega sektorja z novimi opisi del in nalog. Spremembe se vključujejo v predvidene spremembe organiziranosti celotne DO s predvidenim rOkom uveljavitve drugo četrtletje 1986.
9.	V treh predstavništvih smo imeli razpise za nove vodje predstavništev. Vezano na to se tudi spreminja način dela predstavništev in konkretizacija njihovih zadolžitev.
TOZD SMOLE
V preteklem četrtletju je bila nabava domačih surovin zadovoljiva in se je v glavnem normalizirala. Ocenjuje se, da je razlog v zmanj-
šani proizvodnji jugoslovanskih proizvajalcev in normalizaciji pri oskrbi z devizami.
Nadaljujejo se pa težave pri naslednjem:
1.	Občasno pomanjkanje osnovnih surovin, predvsem naftni derivati — Whiite špirit.
2.	Povečanje cen ih pogojev ter višine obrestnih mer.
3.	Nezadostne zmogljivosti za u-skladiščenje topil, obstoječe zadoščajo samo za nekaj dni. Obljubljeni rok za aktiviranje naših rezer-voarskih zmogljivosti 1. julij 1985 ni bil realiziran.
4.	Težava zaradi velikih enkratnih dobav iz energetske bilance ksilol in stiren, katera bremene finančna sredstva in najete rezervo-arske zmogljivosti in nam občutno povečujejo nivo zalog surovin.
Po skupinah je nabava realizirala plan:
izvoz
konvertibila 15901	86 % plana
interna prodaja 4482 t 80 °/oplana
Zaskrbljujoč podatek je podatek o izvozu, čeprav še vedno pričakujemo povečan izvoz v zadnjih treh mesecih in celo preseganje planiranih količin.
01 veziva 100%;
06	topila 82 % — del topil realiziran iz EB preko uvoza;
07	pomožna sredstva 433 % — povečana poraba;
08	monomeri za sintezo 87 % — pokrita potreba;
— embalaža 69 % — pokrita potreba.
Količinska realizacija pni surovinah je 85 %.
Pri uvozu večjih problemov ni bilo, s tem da smo glavnino potreb za 3. in 4. četrtletje pokrili iz novega blagovnega kredita, obenem smo se dogovorili za posel dodelave pri poliesterskih smolah v višini ca. 260.000 DM.
Skupna prodaja je bila izvršena v višini 10.1321 oziroma 89 % letnega plana, kar predstavlja 1245 1 izpada.
Vrednostno realizirano 3.278 milijonov din, predstavlja 90 % letnega plana in izpad 472 milijonov din.
Po strukturi:
višek 1641
izpad 2601 izpad 11511
Isto velja za skupno realizacijo prodaje, katera je trenutno 89 % in ima 1240 t 'zaostanka, (katerega zaradi zmanjšane interne realizacije in splošnega položaja na trgu nismo v stanju nadomestiti do konca leta.
Odprti dan
Učenci osmih razredov so pred izbiro poklicev. Pri tej težki odločitvi jim skuša naša družba čimbolj pomagati.
Že v mesecu septembru nas je Medobčinska gospodarska zbornica prosila, naj bi en dan v letošnjem letu določili za odprti dan. To pomeni, da naj bi na ta dan naši strokovnjaki predstaviti našo proizvodnjo osmošolcem vseh osnovnih šol ljubljanskih občin, ki se zanimajo za poklice v kemijski u-smerltvi.
Mi smo določili za odprti dan 25. oktober. Za obisk v naši delovni organizaciji so se odločili učenci iz naslednjih osnovnih šol: OŠ Tone Seliškar Prale, OŠ Tine Rožanc Pirniče. OŠ Rihard Jakopič Šiška,
OŠ Milan Mravlje Dravlje, OŠ dr. Jože Potrč Ljubljana, OŠ Vlado Miklavc Vrhovci in OŠ Veljko Vlahovič Vič. Vseh u-čencev je bilo štirideset. Odprtega dne se je udeležila tudi Ida Kapus iz Zavoda za zaposlovanje.
Vsi učenci so se zbrali v sejni sobi, kjer jim je Franc Petek, dipl. ing. na (kratko predstavil vse poklice v kemijski usmeritvi. Po končani predstavitvi so odšli v proizvodne o-brate, kjer so si pod strokovnim vodstvom ogledali proizvodnjo.
Z velikim zanimanjem so si vse ogledali in mogoče je bilo res med njimi nekaj bodočih kemikov, morda pa tudi kakšen bodoči COlorjevec. B. T.
domači trg 4059 t 104 % plana
Primerjava z istim razdobjem leta 1984:		
domači trg, indeks	153 %	1930 t več
izvoz konvert., ideks	103 %	48 t več
interna prodaja, indeks	116 %	622 t več
skupaj, ideks	134 %	3690 t več
TOZD PREMAZI
V preteklem četrtletju se je nabava na domačem trgu normalizirala, tako da je zadovoljivo delovala na proizvodni program. Večjo pozornost smo posvečali zmanjšanju zalog v skladu s sklepom, spreje-
pokrita je devizna obveza do Lučanov po izdo-bavah NC, katera znaša do konca III. četrtletja 173.000 US dolarjev. Preskrba z embalažo je bila usklajena s potrebami, težave imamo z zalogo nekaterih vrst (9262) za katere ni naročil.
Po skupinah izgleda realizacija
tim	na zborih delovnih ljudi. Ne-	nabave:
01	veziva	135 % povečana poraba
02	mehčala	109 % povečana poraba
03	trdilec	0 % ni bilo potreb
04	pigmenti	96 % zmanjšanje zalog
05	polnila	104 % povečana poraba
06	topiila	167 % povečana poraba
07	pomožna sredstva	101 % pa planu
08	monomeri za sintezo	67 % ni bilo potreb
—	embalaža	84 % nabava usklajena
Količinska realizacija — kumulativno je bila dosežena pri surovinah 142 % z interno 108 pri embalaži 84 %.
Uvoz surovin je potekal z določenimi težavami, katere so se vidno odražale pri realizaciji planov proizvodnje. Konstantno je primanjkovalo nekaj surovin, od tega tudi nekaj ključnih, katere potrebujemo celo leto. Glavni razlogi za navedeno stanje so bili:
—	nična realizacija uvoznih prijav v juniju zaradi pomanjkanja deviz;
—	nezmožnost vplivanja na potek uvoza zaradi specifičnosti uvoza,-ker gre prek drugih. To je v naprej dogovorjeno in pogojeno z deviznimi aranžmani.
Prihaja tudi do trimesečnih zakasnitev realizacije uvoza na katere Col or nima vpliva:
—	slab likvidnostni položaj v interni banki in zaradi tega dolgo izvajanja dinarskih plačih vezanih na uvoz;
—	premajhna angažiranost komerciale pri realizaciji nujnih naročil iz uvoza in uvozu surovin, katere stalno potrebujemo;
—	kadrovsko in številčno šibek uvozni oddelek ter nepokrito mesto vodje zunanje trgovine;
—	neeksistiranje tekočih in točnih podatkov o stanju zalog in Colorje-vih potreb.
Prodaja je bila realizirana v višini 19.977t, kar predstavlja 94 °/o plana oziroma izpad 12811. Vrednostno je bila realizirana v višini 7.543 milijonov din oziroma 93 % plana, kar predstavlja izpad 560 milijonov din.
Če pogledamo strukturo vidimo:
domači trg izvoz konvertib. izvoz kliring interno prodaja	14.914 t 1.059 t 3.638 t 366 t	indeks 84 indeks 94 indeks 197 li-ndeks 65		izpad 2800 t izpad 67t višek 1788 t izpad 2001	
Primerjamo z istim obdobjem leta		1984:			
domači trg izvoz konvertibila izvoz kliring interna prodaja	indeks 92 indeks 150 indeks 812 indeks 234	izpad 1-2501 -višek 3541 višek 31901 višek 2001			
Skupaj	indeks 114	višek	22741		
Celotno tretje četrtletje se je nadaljeval trend padanja prodaje na domačem trgu. Vzroki v zmanjšani kupni moči, visokih obrestnih merah in zmanjšani proizvodnji naših kupcev. Obenem opažamo angažiran nastop ostalih proizvajalcev premazov, ki velikokrat vstopajo na trg za vsako ceno. Pri tem jim v veliki meri pomaga Color sam z nezmožnostjo dobav zaradi pomanjkanja surovin, s prepoznimi dobavami ali pa dobavi neustrezno kvaliteto, kar trg v obdoju večje ponudbe od povpraševanja vsekakor kaznuje.
V letu 1985 je vse bolj opazna hi-perprodukcdja premazov, zato je vse teže uveljavljati nove cene. Color je v začetku leta na osnovi dogovora med proizvajalci barv in lakov za-
vzel stališče do dajanja popustov, plačilnih rokov in načina prodaje katerega med letom ni spreminjal navkljub spremenjeni situaciji na trgu. Vsekakor je konkurenca dajala dodatne ugodnosti tako trgovini, kot proizvodnji in tudi s tem izrivala Color iz domačega trga.
Nenazadnje moramo poudariti zastarel način obdelave za marketinško politiko potrebnih podatkov, ki je v celoti -ročen in brez takojšnjega uvajanja računalnika na področju vodenja zalog surovin in gotovih izdelkov ni mogoče garantirati uspešne poslovne politike.
Obenem ostaja dilema ali izpolnjevati planirane količine prodaje in proizvodnje za vsako ceno ali pa zmanjšati obseg poslovanja na izdelavo donosnejših izdelkov.
Prišli - odšli
(od 16. 4. 1985 do 15.11. 1985)
TOZD PREMAZI PRIŠLI
Tomaž Škulj Andrej Kunstelj Svetislav Devič Ana Silvia Kovačec Iztok Peternel Franjo 2alac Jože Kumer Vili Novak Tatjana Petač Darja Bernard Franjo Horvat ODŠLI
Stane Hočevar — upokoj.
TOZD SMOLE PRIŠLI
Robert Staj er Dušan Tehovnik Dragomir Stojnic Vinko Petrovič Smajli Ishref Tomaž Porenta Janez Sečnik Breda Zavbi Milan Bertoncelj ODŠLI
Roman Jene — JLA Dragan Stojndč Janez Zakotnik
DSSS
PRIŠLI
Ivo Kržišnik
Janja Kuralt
Danica Rozman
Ahmed Džananovič
Zvonka Cedilnik (za določen čas)
Marija Perčič (za določen čas)
ODŠLI
Ana Prestor — upokoj.
Aleksander Stefanovič — upokoj.
PREMEŠČENI
Janez Sbil iz DSSS v TOZD Smole Danica Polajžar iz DSSS v TOZD Premazi
Uspešen prikaz delovanja naprave za pobiranje organskih topil
Uspela
Na letošnji osrednji ogledni vaji občinskega štaba za civilno zaščito, ki je bila 26. oktobra v Preski, so aktivno sodelovali tudi številni člani našega kolektiva. Na vajii smo javnosti prvič pokazali napravo za pobiranje razlitih organskih topil. Prav uspešen prikaz te naprave je vzrok, da napravo predstavljamo v celoti.
V	letu 1983 je skupina delavcev, v kateri so bili Rudi Ažbe, Oton Bačnik, Marjan Dobnikar, Rihard Pevec, Janez Štrukelj in Ivan Vrt-nik načrtovala in izdelala napravo za pobiranje razlitih organskih topil, ta inovacija je bila 1984 priznana v naši delovni organizaciji. Doslej je naprava bila uporabljena dvakrat, in sicer so enkrat z njo pobrali 4000 litrov ksilena, drugič pa 1500 litrov bencina.
V	nadaljevanju je naprava podrobno opisana, vendar velja omeniti prav njeno cenenost, dostopnost vsakemu gasilskemu društvu, vsem pa je tudi dana na ogled. Želja avtorjev je, da bi takih naprav bilo čim več v Sloveniji, kar nam bo vsem v korist pri varovanju našega okolja.

COLOR 4
NAPRAVA ZA POBIRANJE RAZLITIH ORGANSKIH TOPIL
Predloženo gradivo predstavlja napravo za pobiranje razlitih organskih topil, ki je projektirana in izdelana po zamisli skupine delavcev iz gasilske enote in enote vzdrževanja COLOR Medvode.
Razlitje vnetljivih tekočin v naši organizaciji pomeni resen problem, saj ga ni mogoče v celoti preprečiti. Razlitje je v vsakem primeru nezaželeno, vendar se občasno le pojavlja zaradi najrazličnejših okvar ali pa zaradi nevestnega dela. Ko pride do razlitja pa se pojavi velika nevarnost za nastanek požara, eksplozije ali onesnaženja podtalnice in in reke Sore ter Save. Zato je tako razlito organsko topilo potrebno čimprej pobrati. V ta namen pa do sedaj nismo imeli primerne črpalke. Predložena naprava pa omogoča pobiranje v skoraj vseh primerih. Tako je možno pobirati zelo tanke razlite plasti ali pa pobira z vodne gladine. Sesati je možno iz globine ca. 7 m, za večje globine pa je potrebno del naprave postaviti na nižji nivo.
Naprava uporablja za sesanje vakuum, zato v bližini razlite površine ni nobenega izvora nevarne energije, ki bi mogla zažgati vnetljive pare ali tekočino. Naprava sme delovati v območju eksplozivnih zmesi. Vsi sestavni deli naprave so odporni na organska topila.
Delovanje naprave
Delovanje naprave za pobiranje organskih topil si najboljše predstavljamo, če si zamislimo, kako ga-
silci pridobivajo zračno peno s pomočjo motorne brizgalne. V tlačno cev vstavijo tako imenovani m edin ešalec (vakuumsko črpalko), ki iz posode sesa penilo. Penilo se meša z vodo in v ročniku za peno še z zrakom. Tako dobimo gasilno peno (glej shemo I!).
VODA
SHEMA PRIDOBIVANJA GASILNE PENE
6 ROČNIK ZA PENO 5 EKSTRAT ZA PENO L MEDMEŠALEC (VAKUUM ČRPALKA) 3 B CEV
2 MOTORNA ČRPALKA 1 SESALNA CEV
SHEMA SESANJA RAZLITIH ORGANSKIH TOPIL"
11 ODPRT SOD 10 B CEV
9 CEV ZA SESANJE RAZLITE TEKOČINE 8 VODOKAZ 7 VAKUUMMETER 6 SOD 200 LITROV 5 SOD 100 DO 200 LITROV 4 GLOBINSKI SESALEC (MEDMEŠALEC) 3 B CEV
2 MOTORNA ČRPALKA 1 SESALNA CEV
Če pred cev, M sesa penilo vstavimo neko posodo, nastane vakuum tudi v tej posodi. (Pri preizkusih smo uporabili običajni 200 literski sod.) Če iz tega soda napeljemo dajšo cev, bo nastajal vakuum tudi v tej cevi, seveda če jo na koncu zatesnimo. Ko to cev vtaknemo v tekočino, bo vakuum potegnil tekočino po cevi v sod. Ko je sod poln, nastavimo naslednjega itd.
Pri doslej opisani napravi pa moramo preprečiti, da bi topilo zašlo v črpalko, zato zaporedno zvežemo dva soda, vmes pa vstavimo še vodokaz za kontrolo pretoka. Da kontroliramo podtlak montiramo na sod vakuummeter (glej shemo II!).
Vodo, ki jo tlači brizgalna po tlačnih ceveh skozi medmešalec pa ni smiselno izpuščati skozi ročnik na prosto. Zato sklenemo tokokrog vode tako, da vstavimo med tlačno in sesalno cevjo neko posodo (to je lahko običajen 200 literski sod). Na tak način ves čas obratovanja uporabljamo isto vodo (glej črtkani del sheme II!).
Taka naprava, kot je opisana v zgornjem tekstu brezhibno deluje, le da je primerna za majhne globine, saj običajen sod ne zdrži večjega podtlaka kot 0,3 do 0,4 Bar.
Za večjo globino in večji vakuum smo namesto sodov izbrali 80 liter-Ske bojlerje standardne izvedbe TIKI. Ti zdržijo do 0,8 bar. Zato dosežemo sesalno globino 7 do 8 m.
Zmogljivost naprave
Volumen obeh bojlerjev do vodo-kaza znaša 100 litrov. Do vodokaza se naprava napolni v treh minutah. Za iztok iz bojlerjev v drugo posodo je potrebno dve minuti. To pomeni, da znaša zmogljivost črpalke 100 litrov v petih minutah ali 1200 litrov na uro.
Navodila za uporabo,
vzdrževanje
in preizkušanje naprave
1.	Napravo postavimo v bližino mesta, kjer je razlito topilo. Če moramo sesati iz večje globine kot 8 m, moramo napravo postaviti na tako mesto, da je sesalna višina največ 8 m.
2.	Napravo ozemljimo za odvod statične elektrike. En vodnik priključimo na posodo za shranjevanje tekočine, drugega pa na ozemljilo (strelovod, vodovod).
3.	Standardno gasilno brizgalno postavimo na mesto, kjer ni hlapov organskih topil in napeljemo tlačno cev do posode z vodo. Iz posode z vodo do brizgalne pa priključimo standardno sesalno cev.
4.	Odpremo ventile 5 in 8 in zapremo ventile 7 in 10.
5.	Ko smo odprli in zaprli ustrezajoče ventile zaženemo gasilsko črpalko.
6.	Cev za sesanje potopimo v razlito tekočino. V rezervoarjih se bo začela nabirati tekočina.
7.	Ko pride tekočina do višine vodokaza (6) zapremo ventil št. 8 in
5.
8.	Pod ventil št. 10 postavimo posodo v kateri mislimo shraniti tekočino in odpremo ventil št. 10 in 7. Tekočina bo iztekla v postavljeno posodo.
9.	Po izpraznitvi naprave ponovno zapremo ventila št. 7 in 10 ter odpremo ventila št. 5 in 8. Naprava se bo ponovno pričela polniti.
10.	Po uporabi je potrebno notranjost naprave sprati z vodo.
Pri vzdrževanju je potrebno skrbeti, da je
— celotna naprava ves čas vzdrževana tako, da so vsi stiki popolnoma tesni.
Zato je potrebno občasno, predvsem po vsaki uporabi kontrolirati kvaliteto tesnil in cevovodov.
— Občasno kontrolirati gibljivost kroglice v nepovratnem ventilu globinskega sesalca.
— Napravo preizkusimo na tesne-nje tako, da jo damo v pogon. Preizkus opravimo z vodo.
COLOR 5
K osnutku poslovnika o koriščenju počitniških enot DO „Color“
Odbor za družbeni standard bo na prvi prihodnji seji obravnaval osnutek »poslovnika o koriščenju počitniških enot DO COLOR« in ga dal v javno razpravo. Poslovnik je nujno potreben, saj so Colorjeve počitniške zmogljivosti postale že tako obsežne, da je potrebno določiti način koriščenja, vzdrževanja in poslovanja teh enot. Poslovnik bo urejal letovanje v vseh naših enotah: v domu na Voglu, počitniških hišicah v Umagu, v Crikvenici in Miholaščici, v počitniških prikolicah in 'kontejnerjih ter eventualnih novih enotah.
V	prvem delu — v splošnih določbah, poslovnik govori torej o načinu koriščenja, vzdrževanja in poslovanja počitniških enot, o tem, kaj ta poslovnik ureja in o osebah, ki imajo pravico letovati v Colorjevih počitniških kapacitetah. Predvideno je, da imajo to pravico vsi delavci, ki so zaposleni v Colorju, Colorjevi upokojenci in štipendisti, v primeru prostih kapacitet pa tudi tuji gostje.
Drugi del ureja prijave na letovanja. Odbor za družbeni standard objavi razpis za letovanja posebej za zimsko in posebej za letno sezono. Letovanje praviloma traja deset dni. Razpored letovanj določi odbor in pri tem upošteva, da imajo prednost delavci, ki imajo šoloobvezne otroke, delavci, ki niso doslej koristili počitniških enot, delavci, ki imajo sami, oziroma katerih zakonec ima kolektivni dopust, itd.
Plačilo stroškov letovanja obravnava tretji del poslovnika. Prispevek delavcev za letovanje določi vsako leto posebej odbor za družbeni standard in sicer na osnovi procenta povprečnih mesečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu SRS za preteklo leto. Poslovnik ima posebno tabelo, iz katere je razvidno, kakšen je procent prispevka v posameznih enotah. Prispevek so dolžni plačati vsi letujoči, za šoloobvezne otroke (do konca o-semletke) se plača le polovica, otroci do sedmih let pa so prispevka o-proščeni. Predlagano je, da morajo prijavljeni vplačati 20 % akontacije, ki se vrne le v opravičenih primerih. S tem naj bi dosegli večjo resnost pri pri javljen oih.
Četrti del poslovnika ima naslov — letovanje. Ta del govori o načinu uporabe počitniških objektov. Objekti se marajo uporabljati tako, da se ne povzroča škoda oziroma prekomerna obraba. Po prihodu v kraj letovanja morata delavca (dosedanji) in novoprispeli opraviti primopredajo počitniškega objekta.
Dosedanje dežurstvo se razen v domu na Voglu ukine, ker tudi ni zaživelo tako kot bi bilo potrebno.
V	vsakem objektu je tudi del »administracije« in sicer knjiga za vpise,
seznam 'inventarja, navodila za bivanje in seznam gostov. Vse to naj bi služilo za boljši pregled nad stanjem objektov, zato se tej stvari pač ne da izogniti.
Navodilo za bivanje (hišni red) nas opozarja na nekaj najbolj bistvenih stvari, ki jih ne smemo pozabiti kot na primer, da moramo paziti na racionalno porabo vode, elektrike, plina ..., skrbeti za red in čistočo, itd.
Kot je bilo že rečeno, dežurstvo ukinjamo, kljub temu pa lahko odbor za družbeni standard za posamezne objekte določi dežurstvo (na primer za dom na Voglu).
Dežurstvo ureja peto poglavje, ki
določa kaj so pravice in dolžnosti dežurnega.
Prehodne in končne določbe v šestem delu govorijo, da se delavcem, ki ne bodo upoštevali tega poslovnika lahko odvzame pravica do letovanja. Sestavni del tega poslovnika pa je tudi hišni red.
To bi bil v kratkem povzetek »poslovnika« o koriščenju počitniških e-not DO COLOR«. Ker se bomo z njim več ali manj srečevali vsi delavci Colorja in še posebno ker je pred nami zimska sezona, želimo, da bi bil čimprej sprejet. To pa ne pomeni, da ga ni potrebno še dodelati, kaj spremeniti, da ne bi ostal samo mrtve črke na papirju.
Vse eventualne pripombe sprejema kadrovsko-splošni sektor do 10. 12. 1985.
I.	K.
Zimske počitnice na Voglu
Odbor za družbeni standard DO je na svoji seji dne 5. 11. 1985 sprejel sklep o razpisu terminov za letovanje na Voglu med zimskimi počitnicami.
Zavod za šolstvo nas je informiral, da bodo zimske počitnice za ljubljansko regijo v času od 13. 1.—26. 1. 1986, za ostale regije pa od 27. 1.—8. 2. 1986.
Nove cene nočitev, ki bodo za zimsko sezono veljale v počitniškem domu na Voglu, s strani odbora še niso potrjene, bodo pa v kratkem, objavili jih bomo tudi v »Colorjevih informacijah.«
Prednost pri razporeditvi bodo imeli tisti delavci, ki v letu 1985 v času zimskih šolskih počitnic niso bivali v našem počitniškem domu.	J. U.

Podpisani ................................. želim, da me razporedite v dom
na Voglu v času zimskih šolskih počitnic, in sicer:
ljubljanska regija:
a)	10. L—17. L 1986
b)	17. 1,—24. 1. 1986
Za počitnice prijavljam:
ostale regije:
24. L—31. 1. 1986 31. 1,— 7. 2. 1986
Ime in priimek:
Starost (za otroke)
V letu 1985 SEM — NISEM (oziroma moji otroci) bil v »Colorjevem počitniškem domu na Voglu« v času zimskih počitnic (obkroži ustrezno)!!
Vpišite imena vseh članov družine, ki jih prijavljata za počitnice — tudi vaše ime (pogosto prihaja do pomot glede števila gostov.)
Prijava, ki ne bo obravnavala samo najožjih družinskih članov, ne bo obravnavana !
Datum
Podpis
Opomba: Prijave pošljite do 18. 12. 1985 v spl. sektor s pripombo »zimovanje 1986«
Kratke novice
Iz dela odbora za družbeni standard DO
Odbor za družbeni standard je na svoji seji dne 5. 11. 1985 sprejel sklep o razpisu letovanja na Voglu (razpis objavljamo).
Odbor je razpravljal tudi o adaptaciji počitniških hišic v Pelegrinu — Umag, ki so že precej dotrajane. V okviru razpoložljivih sredstev maj bi za prihodnjo sezono obnovili kuhinjo, dnevno sobo in spalnice. Ponudba »Bresta—Cerknice« je že v tovarni
Sprememba višine povračil stroškov
Delavski sveti TOZD »Premazi«, TOZD »Smole« in DSSS so na pod-
Cela idnevmica nad 12 ur Polovična dnevnica od 8 do 12 ur Znižana dnevnica od 6 do 8 ur Stroški prenoč. z m. v hot. B kat.
lagi objave Zavoda SR Slovenije za statistiko in Pravilnika o povračilu stroškov sprejeli sklep o povišanju določenih stroškov in sicer od 1. 11. 1985 dalje.
2.078,— din 1.068,— din 767,— din celotni znesek
Stroški prenoč. z rač. v hotelih drugih kategorij
1.546,— din
Stroški prenočevanja brez predlož. računa Kilometrina (za prevoženi km)
Povračilo stroškov za prihod na delo in z dela, kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, kilometrina za km
618.— din 30,60 din
9,20 din
In memorialu
JOŽE GLOBOČNIK
V soboto, 16. 11. 1985 popoldne je v 44. letu starosti nenadoma umil naš sodelavec JOŽE GLOBOČNIK, vodja ključavničarske delavnice v vzdrževanju.
Do dveh, imeli smo namreč delovno soboto je normalno delal, ni potožil, da bi se slabo počutil, skupaj smo kovali načrte za delo v naslednjem tednu, debatirali o tem in onem, nihče, tudi on sam, ni slutil, kako ^malo časa mu je še ostalo. Tudi doma je normalno kosil, pokadil cigareto in odšel v delavnico, kjer je vsako popoldne delal. Žena, ki je prišla čez čas v klet, ga je našla na tleh. Rešilni avto ga je sicer odpeljal v bolnico, a ni bilo več pomoči. Srce se je nepreklicno ustavilo. Dobesedno sredi dela je Jože omahnil v smrt. V nedeljo pri kosilu nam je še zadnjim, ki nismo vedeli, zastal grižljaj v ustih, ko je bila med osmrtnicami objavljena tudi Jožetova. Saj ni res, je dejal vsak od nas, čeprav smo obenem vsi vedeli, da osmrtnice niso nobene šale.
V ponedeljek zjutraj ob šesti uri sodelavci v vzdrževanju nismo mogli zadržati solz, Jože je odšel prehitro, nenadoma, brez slovesa, tako mlad, poln elana. Njegova kartica je za vedno ostala med odsotnimi.
Jože je bil naš sodelavec 21 let, ves čas v vzdrževanju. Najprej je bil ključavničar, nato vodja izmene, vmes se je dodatno izobraževal, zdaj pa je bil že več kot 10 let vodja ključavničarske delavnice. Vsi sodelavci so ga imeli radi, saj je s svojo izjemno naravno inteligenco znal uskladiti, zgladiti probleme vseh vrst. V ključavničarski delavnici je bil duša in motor vsega delovanja, poznal je našo tovarno do potankosti, skrivnosti strojev in naprav zanj niso bile skrivnosti. Svoje bogate izkušnje je prenašal na -mlajše sodelavce. Rad se je šalil, vse je obrnil na humor, vendar vedno z resnim izrazom obraza, tako da nismo vedeli, ali se šali, ali misli resno.
Njegov najljubši hobi je bil branje knjig in reševanje in sestavljanje križank, s katerimi je sodeloval v Colorjevih informacijah, kmalu od ustanovitve dalje. Tako -so tudi Co-lorjeve informacije izgubile rednega sodelavca.
Jože je zapustil tri nepreskrbljene otroke: Majo, staro 20 let, Meto, staro 18 let in sina Jožeta, starega 10 let. Ustvaril si je lep dom v Smledniku 4c — kot vsi poznate iz križanke — in namesto, da bi u-žival sadove svojega dela in truda, je usoda določila drugače.
Jožeta ni več, svojci, sorodniki, prijatelji in sodelavci pa ga bomo še dolgo ohranili v lepem spominu.
Razpis za vodjo predstavništva na Reki
Odbor za delovna razmerja DSSS je sprejel .sklep o ponovni objavi del in nalog vodje predstavništva na Reki, ker je tov. Batory Mladen, ki je bil že sprejet na ta dela umaknil svojo vlogo.
Ukrepi kolegija DO
Razširjeni kolegij DO je obravnaval na seji dne 4. 11. 1985 poslovno poročilo o devetmesečnem poslovanju in s tem v zvezi sprejel več kratkoročnih ukrepov:
—	takoj je -treba proučiti vse stroške po stroškovnih mestih, katerih odstopanje je nad planiranim,
—	ponovno je potrebno oživiti delo finančno-komercialne komisije,
—	zmanjšati je potrebno zaloge surovin,
—	-pripraviti je potrebno ponovne kalkulacije cen za artikle, ki se bodo v večjih količinah proizvajali do konca leta,
—	zmanjšati nabavo surovin,
—	-do konca leta sproti bedeti nad izterjavo -dolgov.
Poleg -omenjenega pa je sprejel tudi več drugih -zadolžitev, -ki se nanašajo na poslovanje v prihodnjem letu.	I. K.
ZAHVALA
Ob boleči, nenadni in nenadomestljivi izgubi dobrega moža in skrbnega atija
JOŽETA GLOBOČNIKA,
se iskreno zahvaljujemo delovni organizaciji in OOS Color Medvode za denarno in vsestransko nesebično pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za poslovilne besede ob preranem grobu.
Posebna zahvala njegovim sodelavcem in kegljačem.
Smlednik, 21. 11. 1985.
-Njegovi: žena Ana, hčerki Maja in Meta, ,sdn Joža
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA
COLORJEVE INFORMACIJE številka 11	(157), leto 14., november
1985. Izdaja jih organizacija združe-ženega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 850 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kern, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	500	din
2.	nagrada	300	din
3.	nagrada	200	din
Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrovsko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«.
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do
10.	decembra 1985. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
L					\*»	;zr	KS"	Z		sf
					la	E	Z	E	K	
r. IBM					J"'«	Z	o	Al	E	o
					•zi.	o	3	L	R	K
kflESE					m«	P	R	J>	ET	K
					El	/	T	R	L	E
						Z	t	»'Srn	/	7>
LT£	.s	S	ir		■p	R	C	K	R	c
n*riyt	r	n		C	u	/	Ur	O	3	E
Sr;	R	i		E	v	Z	Z>	t	Si?'	V
a;	K	E	O	C	■;i,s	—	E	A/	K	R
ti	/	D	‘/r..:, štlsr	O	a	VoV.V	S	E	U	L
CSS	&	V	U	YZ,	2	R	E		Z	N
ks.	2	/	S,		r	R	7		/V	f
’CW	R	K	7	o	iz	K	R		/	C
	P	ZA,	R	N	o	ziz	Z	E	K	R
Za nagradno križanko iz prejšnje številke smo prejeli 33 rešitev. Tokrat smo javno žrebanje izvedli v prostorih splošnega sektorja. Komisija v sestavi Urška Jenko, Rezka Bertoncelj in Marinka Perčič je za dobitnika prve nagrade 500 din izžrebala Dušana Osredkarja, drugo nagrado 300 din prejme Ivan Goričanec, tretjo nagrado 200 din pa Janez Aljaž.
Izžrebancem bomo nagrade izplačali po izidu glasila.
Čestitamo!
Ob 150-Ietnici rojstva Simona Jenka, pesnika Sorškega polja, je Lovski pevski zbor Medvode zapel venček pesmi ob njegovem spomeniku na Podreči. .