SploSne vestl KMETIJSKJ RADJO ZA PQVZpiGO GOSPODARSKE KULTURE NAŠE VASI. Zimska kmetijska radio - predavanja v letošnji sezoni se bodo pričela 3. decembra t. 1. z uvodnim predavanjem iiiačelnika kmetijskega oddtelka, gosp. inž. Z i d a n š k a Josipa. Predavanja se bodo naidaljevaja viako tnedeirjo in pražnik ob ^8. in:'p6pbldrib ob 16. uri po priloženem Sporedu. Predlavali bodo priznani in že po dosedanjih predavanji|i Zineani Janefijsju Strokoy,nja)ti, insioergg.: inž. Ferlinc Bogdan, ravn. Kmet. diružbe; inž. Pirc Alfonz, agrarni inšpektor; inž. Wenko Beno, fmnovvn. živinorejski referent; inž. Zupanič Ivo, ravm. kmetijske šole na Grmu; inž. Petkovšek Valentin, ravnatelj kmet. šole Sv. Jurij ob južni železnici; inž. Tavčar Kairel, gozdarski inšpejctor; inž. Turk Jakob, ravn. kmet. poskusne in kontrolne postaje v Ljubljam; inž. Zaplotnik Ivan, asistent kmetijske in kontrolne postaje v Ljubjjani; inž. i$abec Srečko, ravin rnlekarske šole v Škofji Loki; dr; Veble Franjo, vet. svetnik; Humek Martin, sadjarski nadlzornik; Flegb Anton,, sadjarski referent;' ;' Štrekdlj Josip, šolski nadzornik v pok.; Pavlica Franjo, ban. mlekarski učiteltj; prof. Verbič Josip iml itiž. Sadar Vinko, bainovinski poljedelski " referent. Opozarjamo kmetovalce na Ja velevažna predavanja in jim svetujemo, da se udeježujejo zlasti skupnega posjušanja, ki ga organizirajo sreski kmetijski referenti in šolska upraviteljstva potom šblskega radia. razpored predavanj je sledeč: seca decembra 1933: Namen letošnjih kmet. predavanj v radiu. '•— Lriž. Zidanšek Josip. Važna vprašahja iz pfidelovartj a krompirja. — Inž. Sadar Vinkol Zadružna nabaVa in vnovčevanje kmetij. pridelkpv. — Inž; Ferlitlc Bogdan. : Mlekarstvo za gospodinje. — Pavlica Franjb. Boj za gozd in pašo. — Inž. Pirc Alfonž. ' :| ' Seltekcija govedi v dravski banovini. — Inž. Wenko Beno. Naiše srenje (agrar. skupnosti). — Inž. Pirc Alfonz. Ravnanje z lef.bsn.jimi vini s ppsebnim ozirom na zmanjšanje kisline. — Inž. Zupanič Ivo. '^ O negovanju gozdov. — Inž. Tavčar Karel. O organizaciji in delu zadružnih ustanov za mlekars-tvo. — Inž. šabec Srečko. eseca januarja 1934: O svinjereji. — Zupanc Martin. O selekciji kukurnih tastlin I. — Ihž. Ferlinc Bogdan. : Zimska dtela v sadovnjaku. — Flego Anton. Q eksotah v gozdu. — Inž. Tavčar Karel. Agrarna kriza. — Inž. Pirc Alf. Kisanje krme. — Inž. Sadar V. O selekciji kulturnih rastlin II. — Inž. Ferlinc Bogdan. O rastlinskih bolezndh. — Inž. Zaplotnik Ivan. O zid'avi jam za kisanje krme. — Inž. Sadar Vinko. Smernice za ureditev in vodstvo naših kmetij. — Inž. Petkovšek Valentin. Podroben 3- 8. 10. 17. 26. 31. I: 7. 14. 21- 26. ob ob ob ob ob ob ob ob bb ob ob ob ob ob ob ob ob ob ob ob Me %8.: 15.; «P*; 16.: 3A8.: 16.: K8.: }6.: 3A%. %8. M« y*8. 16. %8. y%s. 16. %8. 16. ^8. 16. 4. 11. 18. 25. ob or $ ob ob ob ob ob ob ob Me 1 '- ^? 16.: K8.: 16-: %8.: 16.: %8.: 16.: %8.: 16.: §eca februarja 1934. Premovanje govedi v letošnji se- zoni."— Inž. Wenko Beno. Sadjarstvo. —; Humek Martin. O gnojilih in gnojenju I. — Tnž. Turk Jakob. O koniereji v dravskj banovini. — Dr.' VeMe Franc. ' ! r*' '' '' Izboljšavanje zemljišč. — Inž. Pirc APfonz. Q gnojilih in gnojienju II. — Inž. Turk Jakob. O pridelovanju itravnih semen. Lnž. Sadar Vinko. Najnovejše ugotovitve in odkrit- ja v mlekarski tehniki. —: Inž. Šabec Srečko. "! O našem žitu. — Inž. Ferlinc Bogdan. Izboljšavanje zemljišč. — Inž. Pirc Alfonz. Meseca marca 1934: 4. ob %8.: O konjskih boleznih. — pr. Ve- ble Franc. ob 16.: Spomladanska dela v sadovnja- ku. — Plego Antop. 11. ob %8.: Komasacije ali zložbe. — Jnž. Pirc Allfonz. ob 16.: t) perutnini in perutninarstvu. —¦ Inž. Wenko Beno. 18. ob %8.: Vinograd' spomjadi. — Inž. Zu- panič Ivo. ob }6.: O zelenjadarstvu. — Nadzornik Štre}celj Josip. 19. ob %8-: Naše planine in planšarStvo. — Inž. Pirc Alfonz. ob 16.: O napravi umetnih travnikov. — Inž. Sadar Vinko. 25. ob K8.: Čebelarsko vprašanje naše dobe. — Z g. E. Ganglom se poznava že nad 30 let. Velikokrat smo s tovariši občudovali niiegove vriine, nj.egovo dobro srce in zamakh^eni poslušali njegove Jcrasne govbre. Bral sem tudi njegčve spise (morebiti irie vseh) in še divil' njCgbvim idejam in lepi oblilci. A priznati moram, da me je najbolj dvignila hiegova pbšUtiica učiteljstvu, katero je prioHčil v »Popo|:niku« pd leta 1919., U. 205. — v skromriem kotičku' fned »To in ono«. Glasi se: »]B o d o Č n b s t.' y misilljh nosimo srečo domovine, njeno Jepoto in slavo. Kje šo pogoji? V t c m e 1 j u. Jn ta 'iemelj je — mladina! Kar! imamo najbolljšega, najlepšega, r_.a.jpleme.nitejšega v sebi — vse to darujerhonjej, ki se iz nje dlviga velicanstvo zemlje in naroda bodočih vekov! Več kot vsa druga Vzgojna sredstVa potnenja — nkš živ vzgled', naše življenje, ki teče po strugi kreposti, simotrenosti in dcjoljubnosti, kakor situdenec žive vode, vode živFjenja ¦— bogato in stalno opilojujoč vsd okolico! — Kar gradiš z besedb lepega in vejikega, razrušiš in uničiš šam, ako delaš in ziviš drirgace, kakor govoriš. Ne uničiš samo, ampak kaM dodcneš še drugb zlo: zdrkmiš nagnenje do hinavščine, tieodlkritosrčnosti in dvoličnosti. Na lilije srčnih vrtov pade iz tvojega bskrunjenega življenja tnoreča slana!« — Tako resničnih bcsedi smo še malo brali. To je za vsakega učitellja tako važen opomim. ida bi ga moral na parnet znaiti in vsako jutro ponoviti, kakor se ponavlja jutranja molitev. Zato bi ne bilo odveč ta opomin natisniti vsaj na platnicah ročnega zapisnika v spomin na našega velikega učitelja E. Gangla ob njegovi 60-letnici. da bo imel zavest, da ni bil prerbk — v puščavi! — Janko Žirovnik. — Pri proslaivi 1. deoembra je neobhodno potrebna slika državnega grba, ker je simbol uedinjenja. Pred ali pa po 1. decembru bo učiteljstvo tudi v šoli obravnavalo drž. grb. Zelo primerno sliko drž. grba ima v založbi z opisom vred Učiteljski dom v Mairiboru. — Stalna tujsko - prometna raz&tava v Ljubljani. Tuj&jib-prometni svet1 kralj'evs)ce banske uprave jie"v zgradjbi Drž. hipotekafne banke v Franejškanski ulici uredil stalno rTajsko-prometno razstavo z namenom vzbiiditi večje zanimanje za tujski promet v širšiji slojih na^ega narotla, predvsem pa med uČfečo rftladi_nb, da se : takb ojača delavnbst za cno najvažnejših gospodarskih panog dravske banovine in se v^z^oji miaraščaj za bodoče delo na tem polju. K ogledu sc vabijo vsi šolski zavodi. Pri tem naj se posameznim irazredom tolmači gospodarski, kulturni in politični pomen tujskega prometa za našo državo. Razstava je za splosen obisk od.prta vsak delavnik od 11. do 13. ure, izven tega časa pa po predhodni prijavi pri Tujsko: promefcnem svetu kraljevske banske uprave, tel. 38-65. Vstop je brezplačen. — O Ročnem katalogu za 1933./34. piše »Naš glas« v svoji 20. štev. z dne 15. okt. t. 1. nastopno: »Učiteljska tiskarna je izdala navedeni katalog, katerega jc sjestavil Vinko pregorič, in je namenjen v prvi vrsti osnovnošolskemu učiteljstvu. TRazen koledarskega dda vsebuje namreč ročni zap^isnik, J^aterega bi mogli uporabljati tudi nastavniki in profe Sorji dru^iH šalskih zavodovv Rar pa dela katialog posebno zanimiv za vs'e državno uslužbenstvo, so skrbno zbrana navodila in podatki iz raznih področij uiracjniškega praVa. Koledair navaja y kratkem, kako je sestavljati in opfemtjati prošnje in vloge, vsebuje poglavitina zakonska določila o spfejemu v državno službo, o nastopu in prestanku službe. Vsebuje tudj pregled uradniskih prejemkov, izbor glavriih dolbčb' b napredovanju in dfaginjskjh dokladah fer o tipokojitvah. Za upokojence bbdo zanimive navedbe zakonskih določb o odmeri in izračunitvi pokojnine, o pogirebnini itd. Skratka: ž^tano gfadivo rtuc^i državtiemu tfšlužj^enstvu m upokojerištvu' v mnogih'' pfimerih' koristne nasvete in pojasnila. Zato katalog toplo priporočamo.«