GLASILO DELAVCEV SOZD »HMEZAD« ŽALEC - LETO XXXVII. - DECEMBER 1983 - ŠT. 12 NAČRTUJEMO ZA PRIHODNJE LETO Po podatkih Zavoda SRS za družbeno planiranje so rezultati slovenskega gospodarstva ob iztekanju leta 1983 - posebno če upoštevamo ostrino letošnjih pogojev gospodarjenja - razmeroma dobri. V devetih mesecih je imela industrijska proizvodnja rast 3,2 %, kmetijstvo predvideva ob koncu leta 2 odstotno stopnjo rasti, izvoz blaga na konvertibilno področje je porasel za 13,8 odstotka, uvoz s tega področja za 2,5 %, turizem bo predvidoma ustvaril 12 % več direktnega deviznega priliva, Zavod predvideva do konca leta 35 % rast dohodka in 42 % rast akumulacije oz. za 3 poene večjo rast deleža akumulacije v čistem dohodku. Druga plat medalje je manj bleščeča: delež osebnih dohodkov v družbenem proizvodu se je zmanjšal za 13,4 %, skupne porabe za 1,5 %, splošne porabe za 1,7 %, investicije za 4,3 %. Cene bodo za okoli 50 % večje kot v preteklem letu. Obresti požirajo že okoli 14 % dohodka. Tečaj dinarja bo zdrsnil do konca leta za okoli 87 % (glede na dolar za 98 96). V prihodnjem letu bo morala Slovenija odplačati 470 milijonov dolarjev glavnice in obresti, cela Jugoslavija 5,2 milijadi dolarjev. Da bi poravnali zapadle obveznosti in ustvarili realno padanje porabe (tudi osebnih dohodkov), bi morali doseči realno 5-6 % rast družbenega proizvoda. Osnutek zvezne resolucije predvideva 2-3 % rast, osnutek republiške re- (Nadaljevanje na 2. strani) DO Celjska mesna industrija je modernizirala klavnico. VSEBINA: Stran 3 - Projekt IPIS je v zaključni fazi izdelave Stran 3 - Najvišje hmeljarsko priznanje dr. Petru Pavliču Stran 4-15 let Minerve Stran 7 - Pitanje bikov Stran 8 - Ekonomiji vrniti ugled Stran 11 - DGMŽ Celje DOLGOROČNA ORIENTACIJA V KMETIJSKI PROIZVODNJI Dolgoročna orientacija in predpostavka za uresničevanje nalog na vseh področjih družbene reprodukcije je znatno povečanje izvoza na konvertibilno področje. V prizadevanjih za izboljšanje preskrbe na domačem tržišču in za dosego ugodnejšega položaja našega gospodarstva v mednarodni delitvi dela, imata kmetijstvo in živilska industrija glede proizvodne možnosti pomembno nalogo. Rezultati v zadnjih dveh letih, kot so: pridobivanje novih površin, kvalitetna obdelava in vključevanje neobdelanih zemljišč.v proizvodnjo, večja intenzifikacija proizvodnje, povezovanje kmetijskih organizacij v Sloveniji in v drugih republikah in pokrajinah na dohodkovnih osnovah in usklajevanje planov z organizacijami združenega dela drugih panog gospodarstva ter povečan izvoz kmetijsko-živilskih proizvodov, kažejo, da obstaja realna možnost, da povečamo vlogo kmetijstva v preobrazbi gospodarstva. Ugotovljeno je, da se v zadnjem času spreminja odnos do kmetijstva in njegovega prispevka za čimbolj uspešno gospodarjenje v celoti. Izboljšuje se ekonomski položaj kmetijskih proizvajalcev z družbenimi ukrepi in intervencijami, ki se odražajo v nepovratnih sredstvih za pospeševanje kmetijske proizvodnje in za melioracije, selektivnost pri kreditiranju, prednost v oskrbi proizvodnje. S tem smo uspeli ponovno oživiti razvoj kmetijstva, vzpodbuditi interes za obdelavo kmetijskih zemljišč in povečati proizvodnjo. Kljub vsemu v primerjavi ž razvitim svetom dosegamo v povprečju še zelo nizko stopnjo izkoriščenosti kmetijskih zemljišč in produktivnosti dela, čeprav dosegamo pri nekaterih proizvodih vrhunske uspehe. V naslednje obdobje razvoja kmetijstva vstopamo zato z velikimi možnostmi za hitrejše povečevanje kmetijstva. (Nadaljevanje na 2. strani) MINERVA PVC drenažne cevi za osuševanje kmetijskih zemljišč in individualno zaščito gradbenih in ostalih objektov jn površin. Drenažni program zajema tudi komplet za spajanje, izlivanje in vse drugo kar je potrebno za izvedbo cevne drenaže. PEHD cevi za vodovod in kanalizacijo od najmanjših demenzij, torej 0 20 mm do 0 630 mm. PEHD in PELD cevi za površinske namakalne sisteme. PEHD cevi za mlekovode in drugo prehrambeno industrijo. PEHD cevi in izgradnja cevovodov za industrijsko kanalizacijo, izpuste kanalizacije pod morjem, za pripravo vode in izdeleva cevovodov po predloženih načrtih in ostali projektni dokumentaciji. Izdeleva tehnične dokumentacije in konstrukcija varilnih aparatur za varjenje polietilenskih cevi in prodaja istih. NAČRTUJEMO ZA PRIHODNJE LETO (Nadaljevanje s 1. strani) solucije pa 2 % rast Več v sedanjih pogojih ni mogoče doseči. Torej moramo tudi v prihodnjem letu računati z realnim upadanjem vseh vrst porabe. Izhodišča za SOZD Hmezad kot celoto izhajajo iz srednjeročnega načrta, saj je letni plan le njegov izvedbeni akt V prihodnjem letu moramo povečati predvsem poslovni sklad (ali z drugimi besedami krepiti materialno osnovo dela), kar pa bo mogoče le z nadaljevanjem izvajanja stabilizacijske usmeritve, povečevanjem izvoza, večjo osnovno proizvodnjo hrane, vse seveda ob upoštevanju ekonomske računice. Temeljna cilja Hmezada sta ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva in boljša devizna bilanca. Morda to ob neprestanem ponavljanju ob vsakem času zveni že obrabljeno, vendar je še kako res. Samo primer: za proizvodnjo enega kilograma piščančjega mesa potrebujemo 0,3 dolarja uvožene krme (soje, ribje moke, premiksov), za kg piščančjega mesa pa dobimo v tujini okoli 1 dolar. Navedene temeljne cilje bomo morali doseči ob izvajanju naslednjega: - Obseg proizvodnje bomo povečali na obstoječih kapacitetah za 10 %. Zaradi ponekod dokaj slabe izkoriščenosti razpoložljivih kapacitet ta naloga ni iluzija. Sorazmerno s povečano proizvodnjo bo večja tudi predelava. Obseg trgovske dejavnosti bo rasel zmemeje, vendar ob kvalitetnem premiku v smeri skupnega nastopa pri oskrbi in prodaji. - Reprodukcijske celote si bodo morale same pokrivati potrebe po uvozu. Zato moramo zagotoviti dosledno delitev dela med proizvodnjo za izvoz in izvedbo izvoza. Zato bomo pripravili konkretne izvozne usmeritve. Obenem pa si bomo prizadevali zmanjšati potrebe po uvoženih materialih z domačimi in s preusmeritvijo posameznih vrst proizvodenj. - Boljšo ekonomičnost bomo dosegah po preizkušenem in znanem načinu z varčevanjem z materialom in energijo in z usklajevanjem cen med proizvodi in repromaterialom. Ponovno izpostavljamo stari cilj: zmanjšanje materialnih stroškov relativno za 1 odstotek. - Boljšo produktivnost bomo dosegah z že navedenim boljšim izko-riščnjem kapacitet in z relativnim zmanjševanjem zaposlovanja. Fluktua-cijo bomo zapolnjevali samo polovično. Zato bomo morah bolj izrabiti delovni čas in ponekod spremeniti organizacijo. - Relativno bomo znižah angažirana obratna sredstva predvsem z racionalizacijo zalog. Prizadevali si bomo za zmanjšanje deleža obresti v dohodku za 10 %. - Na področju investiranja bomo dali več poudarka naložbam v opremo in omejevali izgradnjo objektov (sami zidovi še ne zagotavljajo proizvodnje). So pa na tem področju možnosti financiranja močno omejene. - Osebne dohodke in skupno porabo bomo uskladili z okoljem. Preprečiti moramo nadaljnje realno padanje osebnih dohodkov ob upoštevanju ostalih družbenih meril. Zaradi nujnosti uskladiti devizno bilanco bomo izdelali sistem skupnega stimuliranja delavev za izvajanje izvoznih planov. Ker mora biti plan v DO sprejet do konca leta, je bil izdelan program aktivnosti. Nekaj pomembnejših rokov iz tega programa: - do 20. XI. - količinski plan proizvodnje, prodaje, oskrbe z reproma-teriali in plan delovne sile po DO in reprodukcijskih skupinah, plan pokrivanja stroškov skupnih služb SOZD; - do 10. XII. - plan izvoza in uvoza in devizna bilanca v DO, plan formiranja in delitve celotnega prihodka; - do 20. XII. - usklajevanje plana celotnega prihodka in dohodka na ravni SOZD, plani obratnih sredstev DO, investicijski plan, plan kadrov in izobraževanja, plan stanovanjske izgradnje, plan trošenja skupnih sredstev skupne porabe, plan SLO in družbene samozaščite; - 28. II. 84 - plan srestev solidarnosti skupne porabe SOZD. Predvsem zaradi neznanih pogojev v prihodnjem letu je težko planirati in smo rahlo v zamudi. Na sestankih koordinacij smo v globalu uskladili kapacitete in proizvodnjo. V času, ko to pišem (10. 11.) pospešeno pripravljamo nekatere ekonomske parametre. Istočasno na nivoju regije in republike tečejo usklajevanja in dogovori po grupacijah (npr. za vrtnine, mleko in meso). Izdelavo plana smo letos postavili na nekoliko drugačen način - uskladitve potekajo preko koordinacij. S tem žehmo doseči večjo usklajenost, večjo zavest o skupnem planiranju in predvsem večjo zavest, da bomo le skupaj lahko dosegh boljše rezultate. Pred očmi moramo imeti predvsem to, da še tako ambiciozen plan sam op sebi ne pomeni nič, če ga ne bomo vsi sprejeh za svojega in vsi dah od sebe vse, da ga izpolnimo. Do izraza mora priti tolikokrat deklarirana, pa cesto slabo izvajana odgovornost na vseh nivojih. Rozina Vybihal NOVICE IZ GOSTINSTVA Delavci Gostinstvo-turizem Žalec smo 10. in 11. novembra 1983 obiskali 31. gostinsko turistični zbor v Radencih. Razstavljalo je mnogo gostinskih organizacij iz vse Slovenije. Razstava je bila razdeljena na 3 področja in sicer: ^ - pogrinjki, “ - kulinarika, - slaščičarstvo. Vzporedno z razstavo so potekala tudi tekmovanja kuharjev in natakarjev v pripravi oz. serviranju. Na poti domov svo v Janševem hramu degustirali vina radgonskega področja. Tako smo delavci DO Gostinstvo-turizem Žalec ta dva dneva izkoristili strokovno in tudi za spoznavanje zaposlenih v PE ter s tem tudi prispevali delež k utrjevanju medsebojnih vezi. Menimo, da so takšna srečanja dobrodošla in da bomo izkušnje ostalih gostincev s pridom uporabili tudi v svojih lokalih. DOLGOROČNA ORIENTACIJA V KMETIJSKI PROIZVODNJI (Nadaljevanje s 1. strani) Resolucija za leto 1984 o kmetijstvu predvideva: - povečanje kmetijskega obsega proizvodnje za 3,5 odstotka, - povečanje tržne proizvodnje pšenice na 75 tisoč ton, - sladkorne pese naj bi pridelali 240 tisoč ton, - povečali naj bi proizvodnjo koruze in oljnic, - intenzivirali bomo pridelavo krme na njivah in na 150 tisoč hektarjih travnikov in pašn ikov, neobdelano in slabo obdelano zemljobomo vključili v družbeno organizirano tržno pridelavo, -v živinoreji bo težišče na večji pridelavi krme in hitrejšemu preusmerjanju na domačo krmo, m povečali bomo stalež krav za 8 tisoč glav, 3 ‘J proizvodnja mleka se bo povečala na 340 milijonov litrov, - proizvodnja govejega mesa bo znašala 44 tisoč ton, - proizvodnja perutninskega mesa bo znašala 60, svinjskega pa 30 tisoč ton, izvoz kmetijskih in živilskih proizvodov se bo povečal za 20 odstotkov, - zagotovljena bo pravočasna oskrba z reprodukcijskimi sredstvi in gorivom za družbeno organizirano proizvodnjo, - mehorirah bomo 5.200 ha, komasirali 8000 ha in usposobili 5000 ha pašnikov, - hitrejše uvajanje sodobne tehnologije predvsem v zasebni sektor bomo zagotovili s kakovostno krepitvijo pospeševalne službe in vključevanjem izobraževalnih in znanstvenih organizacij, - z ukrepi ekonomske politike bomo vzpodbujali večjo družbeno organizirano proizvodnjo, - nadaljevali bomo s sovlaganji v drugih republikah. In kako se Hmezad vključuje v širša družbena prizadevanja za povečanje kmetijske proizvodnje in uresničevanje resolucijskih izhodišč? V letošnjem letu zaključujemo izgradnjo regijske mlekarne v Arji vasi s kapaciteto predelave mleka 150.000 litrov dnevno.-Ponovno oživljanje odkupa mleka in vzporedna investicija v razširitev farme molznic v Zalogu ter dodatni ukrepi za povečevanje prireje mleka kažejo, da bo v obdobju, ko bo nova mlekarna delovala s polno kapaciteto, dovolj osnovne surovine za predelavo. V prihodnjem letu predvidevamo tudi izgradnjo hleva za plemenske tehce v Žovneku, ki je pomemben predvsem z vidika zagotavljanja reprodukcijskega materiala krav z visoko mlečnostjo. Na področju govedoreje je v izgradnji hlev za goveje pitance kapacitete 400 stojišč, v teku pa je tu,di priprava realizacije II. faze ureditvenega in razvojnega načrta v Zepini, to je dodatna izgradnja hleva z enako kapaciteto._Prav tako načrtujemo v letu 1984 izgradnjo hleva za goveje pitance v Zepini s kapaciteto 800 stojišč. V prihodnjem letu moramo vpreči vse sile za pričetek izgradnje farme prašičev s kapaciteto 30.000 komadov pitancev in 7.500 komadov tekačev za proizvodnjo v kooperaciji, ki ima tudi podporo komisije za oceno investicij v SRS in kmetijske živilske razvojne skupnosti. Na področju primarne kmetijske proizvodnje bomo v naslednjem letu nadaljevali z intenzivno obnovo in širitvijo hmeljišč, sadovnjakov in kmetijske mehanizacije. Na področju zemljiških operacij bomo meliori-rali okoli 600 ha zemljišč, odkupili 15 ha zemljišč in nadaljevali delo na projektu komasacija »Konjščice« na površini 585 ha. Navedli smo nekaj večjih investicijskih projektov, ki se vključujejo v realizacijo resolucijskih izhodišč za kmetijstvo v letu 1984. Na ta način se v Hmezadu aktivno vključujemo v skupna prizadevanja za boljšo samooskrbo s hrano in povečevanjem izvoza, kar pa bomo lahko realizirali samo s pomočjo tudi ostalih akterjev naše družbene skupnosti. Gorazd Selišnik PROJEKT IPIS JE V ZAKLJUČNI FAZI IZDELAVE Kot je znano, smo marca letos pristopili k izvedbi projekta IPIS (idejni projekt integriranega poslovnega informacijskega sistema) za celotno SOZD Hmezad. Osnovni cilj projekta je odgovoriti na vsa bistvena vprašanja v zvezi z obdelavo in uporabo informacij na vseb nivojih Hmezada. Praktično to pomeni, da dobimo model informatike za celotno SOZD. Rešitev je zahtevala, da celotno delo razdelimo v nekaj glavnih aktivnosti: - posnetek in analiza dejanskega stanja proizvodnega in poslovnega procesa v vseh delih Hmezada, - strukturiranje (logična razgraditev) procesov do elementov procesa, - obdelava posameznih elementov procesa (za vsakega izdelava rešitev tehnologije dela in AOP-kon-cepta), - ugotovitev pogojev za realizacijo IPIS in izdelava prioritetnega plana uvedbe. Zaradi velikosti Hmezada, predvsem pa velikega števila različnih dejavnosti, ki so prisotne, smo za spoznavanje dejanskega stanja porabili skoraj tretjino razpoložljivega časa, s tem pa smo dobili zelo dober pregled nad dogajanjem in dobro osnovo za vse nadaljnje aktivnosti. Strukturiranje procesov nam je omogočilo, da »ujamemo« bistvo dogajanja in na tej osnovi zastavimo enotne rešitve problematike posameznih področij dela, ne glede na to, kje se izvajajo, s tem pa zagotovimo sistemske rešitve problemov. V nadaljevanju smo izdelali idejne rešitve za vse elemente procesa, tako kot smo jih strukturirali. Gre za dvajset področij dela (predelava plastike, kovinarstvo, transport veleprodaja, kooperacijska proizvodnja, predelava mesa, perutninarstvo itd.) z več kot 400 elementi. Rešitve z vidika tehnologije dela in AOP so izdelane. Do sredine decembra bodo opredeljeni vsi pogoji za realizacijo. S tem bo projekt praktično zaključen, administrativno tehnična dela za ureditev celotnega gradiva pa bodo končana do konca januarja prihodnjega leta. Takoj, ko bodo urejeni vsi materiali, jih bomo posredovali v obravnavo z uvodnim tolmačenjem po posameznih DO, uradna prezentacija pa bo predvidoma v začetku marca. Sprejet in eventuelno dopolnjen projekt IPIS bo osnova za vse na-dalnje izvedbene projekte s področja informatike. K realizaciji le-teh bomo pristopili po prioritetnem planu uvajanja. Menimo, da bodo rezultati projekta IPIS opravičili delo, stroške in pričakovanja, zato pričakujemo interes vseh, ki bodo kakorkoli vključeni v sprejem in kasneje v realizacijo izvedbenih projektov. Zavedati se moramo, da bomo lahko uspešni le, če bomo znali in hoteli uporabljati informacije kot NAJVIŠJE HMELJARSKO PRIZNANJE DR. PETRU PAVLIČU Ustanovitev hmeljarskega reda sega že v 14. stoletje. Ustanovil ga je Janez brez strahu (Jean sans peur), vojvoda Burgundski, Bra-bantski kralj, rojen 1371.1„ da bi odlikoval »gospode«, ki so s svojim delom pripomogli k razvoju te plemenite rastline, ki je tako pomembna za proizvodnjo piva. V starem statutu je zapisano, da naj odličje prejmejo: »hmeljarji in pivovarji, upravni organi in univerzitetni rektorji, delovni pomočniki in sploh veseli ljudje, ki imajo interes na plemenitem hmeljarstvu in okusni pijači«. Generalni sekretar IHB dr. Peter Pavlič (levi) z dr. Lojzem Četino — svojini naslednikom — na 29. kongresu IHB 1981. leta v Novem Sadu. Hmeljarski red ima tri stopnje: 1. Vitez hmeljarskega reda, 2. Oficir hmeljarskega reda, 3. Komandir hmeljarskega reda, kot najvišja stopnja tega odličja. Doslej so najvišjo stopnjo tega odličja Red komandirja prejeli: a) g. Kaufmann, senator Francije, ki je v 1.1970 obnovil delovanje hmeljarskega reda, b) g. Charles Lux, mož izredne avtoritete, ustanovitelj IHB in c) g. Captain Holmes, angleški hmeljarski veteran. Hmeljarski red podeljuje mednarodna organizacija hmeljarjev - IHB s sedežem v Strasburgu, s katero slovenski hmeljarji združeni v Poslovni skupnosti za hmeljarstvo Slovenije in ostali jugoslovanski hmeljarji uspešno sodelujejo že od vsega začetka. Tako kot so združevanje v Poslovni skupnosti za hmeljarstvo Slovenije podredili interesom proizvodnje hmelja in nadaljnjemu razvoju te pomembne kmetijske stroke, so povezovanje v IHB krepili predvsem s ciljem izboljšanja tehnologije in vključevanja v mednarodno trgovino s hmeljem ter razreševanju za hmeljarstvo pomembnih skupnih odprtih vprašanj. Slovenski in z njimi jugoslovanski hmeljarji imajo tudi precejšnje zasluge za uspešno delovanje IHB, kot mednarodne hmeljarske institucije. Tako uspešno sodelovanje pa so gradili tudi mnogi naši zaslužni hmeljarji med katerimi je v prvi vrsti dolgoletni generalni sekretar IHB Dr. Peter Pavlič. Zato so predstavniki Poslovne skupnosti za hmeljarstvo Slovenije na čelu s predsednikom skupščine tov. Tinetom Vižintinom in predsednikom IO tov. Edijem Omladičem s toliko večjim ponosom 21. oktobra letos v Žalcu sprejeli zastopnike IHB, ki jih je vodil predsednik g. Georg Seebacher. Predsednik IHB je prišel med nas z namenom, da podeli Dr. Petru Pavliču najvišje odlikovanje tega biroja odličje: »Komandirja hmeljarskega reda«. Dr. Peter Pavlič je ves čas aktivnega opravljanja svojih delovnih dolžnosti posvetil vse svoje sile in znanje razvoju slovenskega zadružništva, še posebej hmeljarstva na pravnem, organizacijskem in knjigovodskem področju. Že od leta 1961 pa je bil predstavnik Jugoslavije v IHB, dolgo vrsto let in to od 1969 pa do 1983 pa je bil generalni sekretar te organizacije. Podelitev visokega hmeljarskega odličja je odlikovancu izraz priznanja za uspešno vodenje te pomembne mednarodne institucije hmeljarjev v kateri ni bilo lahko usklajevati različna mnenja in hotenja ter jih oblikovati tako, da so bila sprejemljiva za vse in da so predstavljala pomemben prispevek k usklajevanju proizvodnje in prodaje hmelja v svetu. S takim delov je Dr. Peter Pavlič prispeval tudi levji delež k povezovanju slovenskih in jugoslovanskih hmeljarjev z ostalimi hmeljarji v Evropi in na svetu. Zato je podelitev tega odličja tudi visoko priznanje našim hmeljarjem. Zato v imenu slovenskih hmeljarjev odlikovancu prisrčno čestitamo Poslovna skupnost za hmeljarstvo Slovenije sredstvo za upravljanje in vodenje celotnega sistema Hmezada in procesov, ki se v njem odvijajo. Le tako bomo kot težavam, ki so čedalje večje in vedno bolj vplivajo na rezultate. Zoran Kriter SOZD HMEZAD SKUPNA SEJA SEKRETARJEV OOZKS IN KOORDINACIJSKEGA ODBORA SINDIKATA Na skupni seji so 17. novembra obravnavali oceno gospodarjenja SOZD Hmezad za obdobje januar-september 1983 in izhodišča plana za leto 1984 v luči gospodarske stabilizacije. Obravnavali so tudi naloge iz področja družbenega standarda SOZD Hmezad in sklepe 10. seje ODBOR SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE Odbor je 18. novembra obravnaval sklepe prejšne seje, kakor tudi oceno gospodarjenja SOZD Hmezad v prvih 9 mesecih letos. Odbor je predvsem podrobno obravnaval tudi problematiko poslovanja V DO KK Šmarje in delovni organizaciji Celjske mlekarne. | V. Gradivo za januarsko številko Hmeljarja 1984, prosim, pošljite do 10. decembra. Urednik SPOMINSKA PLOŠČICA Tovarna sladoleda LEDO v Zagrebu je ob svoji 25-letnici podelila 444-tim poslovnim sodelavcem kovinske plakete. Med njimi je tudi SOZD HMEZAD. minerva 15 LET MINERVE Tako se je pričelo Minerva Žalec je bila ustanovljena pred 15 leti na lokaciji bivšega rudnika rjavega premoga Zabu-kovica. Ustanovitelj je bila Montaža Žalec, ki je zagotovila tudi proizvodne prostore in najnujnejša obratna sredstva. Registracija dejavnosti nove DO je bila predelava plastičnih mas in kovin. V DO pa so se kmalu odločili za specializacijo v predelavi plastičnih mas - to je za proizvodnjo cevi za vodovode, pozneje pa tudi za kanalizacijo in druge namene. V Minervi smo v vseh teh letih tudi za izboljševanje družbenega standarda namenjali precej sredstev. Precejšnjo pomoč je Minerva dajala tudi Krajevni skupnosti Griže v materialnem in organizacijskem smislu, posebej še pri izgradnji ali popravilu nekaterih komunalnih objektov. Izredno pomembno pri ocenjevanju položaja Minerve danes je tudi dejstvo, da je bil razvoj dosežen v glavnem na osnovi lastnih sredstev in da je bila v vseh teh letih prisotna velika skrb za zagotavljanje obratnih sredstev. Anuitete Priprava tehnološke vode v Pivovarni Laško. Tako je danes Proizvodnja je danes organizirana v dveh obratih in sicer v Zabu-kovici in na Ložnici. V Zabukovici predelujemo polietilen v cevi za razne namene uporabe (največ za kanalizacijo in vodovod), na Ložnici pa PVC prah v cevi za melioracije v kmetijstvu. Poleg cevi se v obeh obratih v posebnih proizvodnih oddelkih izdelujejo tudi razni fltingi in spojni elementi in to v standardnih izvedbah, kakor tudi po posebnih naročilih. Na terenu posebne specializirane montažne skupine izvajajo varenje odnosno druga montažna dela. Vzdrževalne delavnice pa opravljajo redno tekoče in investicijsko vzdrževanje strojev in naprav, izdelujejo tudi razna manjša orodja in strojne dele. Skupne zmogljivosti za predelavo plastičnih mas so 5500 ton (2500 ton polietilena in 3000 ton PVC). Proizvodnja cevi teče v štirih izmenah. Skupno število zaposlenih se v zadnjih letih giblje od 170 do 175. V letu 1981 se je DO vključila v sestavljeno organizacijo združenega dela Hmezad Žalec,- s tem so se odprle nove možnosti združevanja dela in sredstev za perspektivne programe in skupno nastopanje na tržišču. za odplačilo kreditov predstavljajo neznaten delež v akumulaciji; to pa daje DO kvalitetno osnovo za razvoj in nova vlaganja v naslednjih letih. Štiri obdobja razvoja -Minerve Za prvo obdobje (od 1968 do 1972) je značilno, da smo največ pozornosti in dela namenili iskanju proizvodnih programov, ki bi dali jasno perspektivo za hiter in stabilen razvoj v naslednjih letih. Vsi programi, o katerih smo v DO razmišljali, so se več ali manj oblikovali okrog proizvodnje PE cevi, ki je vse bolj postajala tudi srednjeročna in dolgoročna usmeritev. V drugem obdobju (od 1973 do 1975) je DO doživljala zelo hitro preobrazbo. Na osnovi investicijskega programa »Minerva 73« so se povečale predelovalne zmogljivosti in uredili skladiščni prostori za cevi. Prišlo je tudi do večjih sprememb na področju organiziranosti posameznih poslovnih funkcij. Zaposlilo se je precej novih delavcev predvsem na strokovnih nalogah v tehnični in komercialni službi ter razvoju. Močno se je razširila dejavnost vzdrževalnih delavnic. V letu 1975 je DO dosegla izredno Strojno polaganje drenažnih cevi je letos že v sodelovanju Minerve - Strojne in Gra- mesa dobre finančne rezultate poslovanja, v naslednjem letu pa izgubo, ki je bila pokrita z lastnimi sredstvi. Začetek tretjega obdobja (od 1976 do 1980) je bil v finančnem pogledu zelo neuspešen. Kljub temu je bilo to leto izredno pomembno za razvoj DO. Odkupljeni so bili prostori bivše Opekarne na Ložnici in preurejeni v prostore za predelavo polivinilklorida. Na novi liniji, ki je pričela poskusno obratovati v mesecu decembru, smo izdelali prve metre drenažnih cevi za melioracije. V naslednjih letih se je postopoma v skladu s povpraševanjem na tržišču širil asortiment drenažnih cevi in vseh vrst spojnih elementov. V tem obdobju je bil v razvoju DO dan poseben poudarek in prednost v investicijskih vlaganjih prav programu drenaže. Zmogljivosti so bile do konca obdobja povečane na 2000 ton. Tudi finančni rezultati so se kot posledica nove proizvodnje začeli izboljševati. V strukturi delitve dohodka se je delež akumulacije stalno povečeval in je v letu 1980 znašal že 30 odstotkov dohodka. To je seveda jačalo DO in dajalo večjo socialno gotovost vsem zaposlenim. Za četrto obdobje v razvoju DO (1981-1983), ko je Minerva postala članica SOZD Hmezad pomeni tudi približno polovico srednjeročnega obdobja 1981-1985, ugotavljamo, da nam je v glavnem uspelo zadržati pozitivna gibanja v poslovanju naše DO. Analiza uresničevanja srednjeročnega plana kaže. da v našem poslovanju ni bilo nekih bistvenih odstopanj od postavljenih usmeritev in ciljev, da pa so nekateri problemi (oskrba s surovinami, cene), ki smo jih pričakovali in tudi nakazovali v planskih dokumentih, bili še bolj prisotni in večji, kot posledica zaostrenih pogojev gospodarjenja in odnosov v družbeno ekonomskem življenju. Proizvodnja Razvojne cilje, ki smo jih postavili na področju spreminjanja proizvodnje (večji delež proizvodov višje stopnje predelave), v glavnem uresničujemo. Delež proiozvodnje raznih fitingov, spojnih elementov standardne in nestandardne izvedbe in montaže se stalno veča, s tem pa tudi dohodek. Uporaba proizvodov in polietilena se je izredno razširila v industrijski kanalizaciji, Minerva že 14 let samostojno nastopa na vsakoletnem zagrebškem velesejmu hišni kanalizaciji, bazenski tehniki, pripravi kemične in tehnološke vode in delo v papirni industriji. Tudi na področju investicijskih vlaganj smo uresničili najvažnejše projekte. Tako smo povečali zmogljivosti za predelavo PVC oz. proizvodnjo drenažnih cevi na 3000 ton ter osvojili proizvodnjo oplaščenih cevi na obratu Ložnica. Na obratu v Zabukovici smo adaptirali proizvodne prostore in rekonstruiran posamezne proizvodne linije ter izpolnili opremo v montažni delavnici. Največja odstopanja od planiranih razvojnih usmeritev beležino na področju ekonomskih odnosov s tujino, še posebej pri izvozu naših proizvodov. Visoka letna rast izvoza, ki smo si jo postavili s srednjeročnim planom je v veliki meri slonela na povečanju prodaje drenažnih proizvodov v Irak. Zaradi vojne na tem področju so vsa nova dela na melioracijah začasno ustavljena. Uspešno in v skladu s predvidevanji prodajamo naše proizvode na tržiščih Italije, Avstrije in Zahodne Nemčije. Večji prodor na oddaljenejša evropska tržišča nam onemogoča visoka cena osnovne surovine in visoki transportni stroški. Direktorji DO so se 8. novembra sestali v DO Minerva v Zabukovici ... in si ogledali obrate za proizvodnjo cevi in raznih drugih izdelkov iz le-teh. Članke za 1. številko Hmeljarja 1984 pošljite do 10. decembra. Urednik 8. november RAZŠIRJENA SEJA SVETA DIREKTORJEV Po kratki predstavitvi DO Minerva, ki jo je podal tov. direktor Krušnik, je svet direktorjev obravnaval informacijo o 9-mesečnih rezultatih poslovanja. Največ so na seji razpravljali o problematiki fizičnega obsega proizvodnje, pri kateri so zasledili po kazalcih upad za ca. 2 % in sicer predvsem na nedoseganju plana in realizacije pri hmelju, prireji goveda in mleka. Obravnavah so tudi informacijo o poteku planiranja in posvetili največ pozornosti izvozu, devizam in izdelavi plana po rokovniku. Pri financiranju in izvajanju investicijske dejavnosti je bil svet direktorjev mnenja, da morajo investicije v prihodnjem obdobju potekati po prioriteti. Razpravljali so tudi o problematiki s področja SLO in DS tako iz varnostnega in alarmnega sistema predvsem na področju občine Žalec. Poleg tega pa je svet direktorjev tudi obravnaval sklepe 10. seje CKJ. Po seji so si vsi ogledali proizvodnjo plastičnih cevi v tovarniških objektih DO Minerve v Zabukovici. V. 1 IMENOVANJA V SOZD MUNDA Marjan, roj. 1926. leta, dipl. ing. agronomije je bil ponovno imenovan za vodjo komercialnega sektorja v DO Jata Ljubljana. ŽUŽEJ Franc, roj. 1937. leta, ing. organizacije dela, je bil ponovno imenovan za direktorja DO Strojna Žalec. KAINZ Peter, roj. 1946, ing. strojništva, je bil ponovno imenovan za direktorja TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije v DO Strojna Žalec. JURES Anton, roj 1923. leta, ing. kmetijstva je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja DO Kmetijstvo Žalec do 28. 2. 1984, ko se bo upokojil. ŽILNIK Minka, roj. 1932. leta, politolog, je bila ponovno imenovana za sekretarja DO Kmetijstvo Žalec. OMLADIČ Edi, roj. 1937. leta, dipl. ekonomist je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja TOZD Kmetijstvo Petrovče do 1. 3. 1984, ko prevzame dolžnost direktorja DO Kmetijstvo Žalec. KORENJAK Tone, roj. 1931. leta, dipl. kmetijski inženir je bil ponovno imenovan za direktorja TOZD Kmetijstvo Latkova vas v DO Kmetijstvo Žalec. STRMŠEK Karli, roj. 1944. leta, kmetijski tehnik, sedaj v. d. direktorja TOZD Združena Hladilnica je bil imenovan za direktorja TOZD Združena Hladilnica DO Celjska mesna industrija Celje. BRUMEC Leopold, roj. 1935. leta, kmetijski inženir, dosedaj kmetijski inšpektor pri Medobčinski upravi inšpekcijskega nadzorstva Maribor je bil imenovan za upravnika TZO Oplotnica v DO KZ Slovenska Bistrica. Čestitamo! LASTNO KMETIJSKO PROIZVODNJO BOMO VODILI IN SPREMLJALI PREK RAČUNALNIKA Dobro gospodarjenje zahteva vedno več podatkov. Ti morajo biti na razpolago v pravi obliki in ob pravem času, kajti le tako se je mogoče pravilno odločati. To je bil tudi razlog, da se je DO Kmetijstvo Žalec v sodelovanju z Računalniškim centrom Hmezada odločila za izdelavo projekta Planiranje, razpis in spremljanje kmetijske proizvodnje prek računalnika. Projekt zajema vso poslovno dejavnost na področju kmetijske proizvodnje. Razdeljen pa je na tri glavna področja: - planiranje proizvodnje, - razpis delovne dokumentacije (delovnih nalogov) in - spremljanje proizvodnje. Za izdelavo proizvodnega načrta in razpis delovne dokumentacije je bilo treba v računalnik vnesti ce- lotno tehnologijo za vse vrste proizvodnje. Iskanje ustreznih rešitev je bilo strokovno zelo zahtevno, saj gre za različne tipe proizvodenj. Te se razlikujejo med seboj tako po vrsti kot po časovnem poteku operacij. Proizvodne modele je bilo treba prilagoditi tako, da projekt vključuje rastlinsko in živalsko proizvodnjo ter tudi druge, predvsem pomožne dejavnosti (strojne storitve, investicijsko dejavnost in drugo). Celotna zasnova projekta je lepo prikazana v shemi pretoka podatkov in informacij. Iz nje vidimo, kaj moramo računalniku posredovati in kaj iz njega dobimo. V računalnik vnesemo: 1. Tehnologijo za vse vrste proizvodnje (za določene celo več vrst SHEMA PRETOKA PODATKOV IN INFORMACIJ Podatki o kapacitetah KAPACI- TETE naziv proizv. normativ mat Normativi dela TEHNO- LOGIJA cene mat. cene proiz. Cene strojev CENE Obračun DN Obračun proizvodnje J