48 izMENJuJEMo izKušNJE Uroš Cajnko Osnovna šola Notranjski odred Cerknica OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE -SAMOSTOJNO UČENJE ZGODOVINE Uroš Cajnko The Notranjski odred Cerknica Primary School SLOVENIA'S INDEPENDENCE - INDEPENDENT learning of history povzetek Prispevek obravnava združitev dveh različnih bralnoučnih strategij za samostojno učenje zgodovine. Pri obravnavani temi z naslovom Osamosvojitev Slovenije v 9. razredu smo združili časovni trak in metodo ribje kosti. Učenci so tako samostojno ob uporabi zgodovinskih virov in učbenika spoznali celoten proces in pomembnejše dogodke ob osamosvojitvi Slovenije. Predstavljam primer izvedbe takšne šolske ure in analizo dosežkov samostojnega dela učencev. Ključne besede: osamosvojitev Slovenije, bralnoučne strategije, časovni trak, ribja kost, zgodovina abstract The article describes the union of two different reading strategies for independent learning of history. When learning about the topic of Slovenia's independence in the ninth grade we combined the timeline and the fishbone method. Students were thus able to independently use historical sources and their textbooks in learning about the entire process and significant events during Slovenia's independence process. The author describes an example of how he implemented such lesson, and gives an analysis of students' independent work. Keywords: Slovenia's independence, reading strategies, timeline, fishbone, history Osamosvojitev Slovenije - samostojno učenje zgodovine IZMENJUJEMO IZKUŠNJE 49 UVOD Čeprav je od osamosvojitve Slovenije minilo šele 27 let in se je srednja ter starejša generacija še dobro spominja, pa se večina učencev v osnovni šoli s to tematiko pobliže spozna šele pri pouku zgodovine v 9. razredu. Osamosvojitev Slovenije je tudi eden najpomembnejših mejnikov v zgodovini Slovencev in prav je, da se tej temi nameni tudi večji poudarek. Pri pripravi učne ure nas je vodilo vprašanje, kako bi devetošolci samostojno spoznali zahteven proces osamosvojitve Slovenije v povezavi z vzroki in posledicami dogodkov, ki so pomembno vplivali na njeno osamosvojitev. Izmed vseh bralnoučnih strategij smo se odločili za preplet in združitev dveh, in sicer uporabo časovnega traku in metodo ribje kosti. Izbrana tema Osamosvojitev Slovenije je primerna za izbiro teh dveh bralnoučnih strategij, saj si dogodki sledijo v kronološkem zaporedju in sovplivajo eden na drugega. Po izbiri bralnoučne strategije smo se morali odločiti še, iz katerih virov bodo učenci pridobili znanje o osamosvojitvi Slovenije. Sami smo izbrali dve različici. Če se odločimo, da bi radi temo predelali v eni učni uri, si kot vir izberemo učbenik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole.1 V njem je vsebina že strnjena, prav tako je primerna za učno slabše učence, saj laže prepoznajo vzročno-posledične povezave med pomembnejšimi dogodki iz časa osamosvojitve Slovenije. Če se odločimo, da bomo izbrani temi namenili dve šolski uri, kot zgodovinski vir uporabimo članke in zapise o osamosvojitvi Slovenije.2 Izbor ključnih dejstev je za učence zahtevnejši in zato primeren za učno uspešnejše učence. Lahko pa uro tudi diferenciramo, tako da uspešnejšim učencem razdelimo literaturo, manj uspešni pa svoje gradivo pridobijo iz učbenika. S samostojnim delom zbiranja podatkov iz zgodovinskih virov tako učenci razvijajo zmožnost oblikovanja samostojnih sklepov, pogledov, mnenj in stališč. Zapisi na časovnem traku v obliki ribje kosti pa so pregledni in strnjeni ter omogočajo razumevanje vzročno--posledičnih povezav med dogodki, ki so Sloveniji zagotovili samostojnost. NAVEZAVA NA UČNI NAČRT 1 Miranda Razpotnik, J., Snoj, D. (2015). Raziskujem preteklost 9. Učbenik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett, str. 134-136. 2 Uporabili smo besedilo: Hribar, S. (2011). Po poti do osamosvojitve Slovenije. V: Zgodovina v šoli: 20 let samostojne Slovenije. Letnik XX, št. 1-2, str. 2-9. 3 Program osnovna šola. Zgodovina (2011). Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo, str. 23-24. Širša tema iz učnega Slovenci v 20. in 21. stoletju3 načrta Učni sklop: Osamosvojitev Slovenije Operativni cilji za Glavni cilj je, da učenci in učenke: vsebinsko znanje pojasnijo vzroke za odločitev Slovencev za lastno državo Slovenijo. (zgodovinski dogodki, (Učni načrt 2011, str. 24) pojavi, procesi) Operativni cilji za vsebinsko znanje so, da učenec/učenka: pojasni politične dogodke v Sloveniji konec 80. in na začetku 90. let, ki so pomenili utrjevanje demokratizacije in državne suverenosti Slovenije; navede razloge, ki so privedli do referenduma za osamosvojitev Slovenije; ovrednoti prizadevanja za osamosvojitev Slovenije; pojasni pomen razglasitve samostojnosti; opiše reakcije zvezne vlade in JLA ter značilnosti vojne za Slovenijo. Zgodovina v šoli 2, 2018 50 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Širša tema iz učnega načrta Slovenci v 20. in 21. stoletju Učni sklop: Osamosvojitev Slovenije Operativni cilji za procesno znanje (spretnosti, veščine, zmožnosti) Učenec/učenka: razvije zmožnost preproste analize, sinteze in interpretacije uporabljenih zgodovinskih virov in slikovnega gradiva iz izbrane strokovne literature; z analizo izbranih zgodovinskih virov razvije zmožnost zbiranja in izbiranja informacij in dokazov ter spretnosti časovne in prostorske predstavljivosti. Operativni cilji za odnosno znanje (vrednote) Učenec/učenka: s pomočjo analize zgodovinskih virov, ki se dotikajo osamosvojitve Slovenije, razvije občutljivost na področju medčloveških odnosov, medsebojnega sodelovanja in strpnosti; razmisli in utemelji, da je bila pot v slovensko samostojnost težavna in da je treba pridobitve slovenske samostojnosti spoštovati in ohranjati. Ključni koncepti (pojmi) Temeljni zgodovinski koncepti: osamosvojitev Slovenije, majniška deklaracija, plebiscit, ustava. Koncepti za globlje razumevanje: vzroki in posledice, podobnosti in razlike, spremembe in kontinuiteta. Koncepti, ki izhajajo iz narave zgodovinske vede: kronologija, dokazi iz zgodovinskih virov, interpretacija. Didaktični pristopi Aktivne učne metode: metoda dela z zgodovinskimi viri, metoda dela s slikovnim gradivom (fotografije, ilustracije). Učne strategije Branje z razumevanjem, časovni trak, ribja kost. (Samo)refleksija učitelja Kaj mi je pri obravnavi osamosvojitve Slovenije z zgodovinskimi viri uspelo? Kaj moram izboljšati? Ali zaradi dela z zgodovinskimi viri kakovostneje uresničujem učne cilje oz. pri učencih dosegam globlje razumevanje? Utemeljitev. Kako so učenci razbrali vzroke in posledice osamosvojitvenih dogodkov? Je ribja kost uspešna metoda za lažjo predstavljanje zgodovinskega procesa osamosvojitve Slovenije? Utemeljitev. (Samo)refleksija učenca Ali zaradi učenja z zgodovinskimi viri bolje razumem učno snov? Ali mi časovni trak in ribja kost omogočata boljši pregled dogodkov med osamosvojitvijo? Ali sem imel/-a težave in kako bi jih lahko odpravil/-a? POTEK UČNEGA PROCESA Dejavnosti učitelja Dejavnosti učencev Uvodna motivacija in uvajanje • Učencem prikažem filmski posnetek dviga slovenske zastave ob slovesni razglasitvi samostojnosti Slovenije.4 Učenci opišejo posnetek, ki so si ga ogledali, in sklepajo, ob katerem dogodku je nastal. 4 Menjava zastav ob razglasitvi slovenske samostojnosti. Dostopno na: https://www. youtube.com/watch?v=8b5h7rXMmuE, dostop: 3. 6. 2018. Osamosvojitev Slovenije - samostojno učenje zgodovine IZMENJUJEMO IZKUŠNJE 51 Dejavnosti učitelja Dejavnosti učencev Usvajanje novih znanj • Učencem podam navodila za samostojno izvedbo učne ure in pričakovanja ob njihovih izdelkih. • Spremljam njihovo delo, pojasnjujem ob morebitnih nejasnostih in jih spodbujam h kritičnemu mišljenju. • Po predelavi zgodovinskih virov skupaj z učenci opredelimo glavne dogodke, ki so zaznamovali osamosvojitev Slovenije. Učenci aktivno uporabljajo zgodovinske vire in učbenik ter izkažejo razumevanje vsebine tako, da navedejo ključna dejstva in dogodke o osamosvojitvi Slovenije. Učenci pripravijo časovni trak s pomembnejšimi dogodki v procesu osamosvojitve Slovenije. Učenci časovni trak dopolnijo z vzroki in posledicami določenega dogodka ter tako oblikujejo ribjo kost. Sinteza in povzemanje • Na tablo skupaj z učenci izpolnjujemo ribjo kost po njihovih predlogih. Učence popravljam pri njihovih predstavitvah in jim podam dodatno razlago in kritični razmislek pri posameznih dogodkih v procesu osamosvajanja Slovenije. Učenci predstavijo svoje izdelke in dopolnijo manjkajoče podatke. Učenci poznajo pomembnejše dogodke, njihove vzročno-posledične povezave in kritično razmislijo o procesu osamosvajanja Slovenije. Spodaj je prikazan pričakovan učni zapis v obliki ribje kosti na časovnem traku. VZROK Me^ VZROK Maj 1989 198 stča i K VZROK ApriM990 \ 23. december 1990 Majniška deklaracija Večstrankarske volitve / _/ Plebiscit POSLEDICA POSLEDICA / POSLEDICA Osamosvojitev Slovenije OPIS IN UTEMELJITEV POTEKA AKTIVNOSTI Učni cilji so bili doseženi z večinoma samostojnim delom učencev. Kot učitelj sem jim podal samo dodatno razlago in kritični razmislek pri posameznih dogodkih. Učenci so si s pomočjo časovnega traku laže predstavljali razvoj dogodkov ob osamosvojitvi Slovenije. Ob vključitvi ribje kosti pa so razumeli tudi vzročno-posledične povezave in procese ob osamosvajanju Slovenije. Zgodovina v šoli 2, 2018 52 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE Samo razumevanje besedila učencem ni delalo večjih težav, skupaj smo razložili neznane besede. Prav tako tudi oblikovanje pomembnejših dogodkov, ki so vplivali na preobrat v osamosvojitvi Slovenije, in njihova kronološka razporeditev na časovni trak učencem nista povzročala težav. Nekateri so posamezni dogodek izpustili. Večja težava za učence je bila razbrati vzroke, ki so pripeljali do posameznega osamosvojitvenega dogodka. Učno slabši učenci so velikokrat samo opisali, kaj se je takrat zgodilo. Podobno je bilo tudi pri zapisu posledic. Po samostojnem delu je zato potrebna analiza zapisa, da učenci kritično razumejo vzročno-posledične povezave in procese. In prav to razumevanje je velika prednost uporabe ribje kosti pred preostalimi bralnoučnimi strategijami. Tukaj namreč ne gre za klasičen zapis dejstev v obliki ključnih besed, ampak za povezovanje osamosvojitvenih dogodkov; vsak dogodek ima svoj vzrok in posledico, ki pripelje do novega dogodka. Miselni procesi učencev so zato izrazitejši. PRIMERI IZDELKOV UČENCEV Osamosvojitev Slovenije - samostojno učenje zgodovine IZMENJUJEMO IZKUŠNJE 53 U&mA OWVdmi 5L0VCNIJ: VZROKV in I JluD MM M ^ tli« ^ rf—^ M; .jujjijJiinfMS*- Ji^ i f iptjj^ ■MUtJuti tfi P™*11 iLC ~ (¿^ yjHU - pniHi-V ■j^iJ*,' t^f ""j1 I^^IAJJI nrtS* i- to«« ^Hhi.^'*«* "Ti J ift T^lJiUl, flUE*^!, lit «a,«! -■^"Jl ji^ r.^jtV TOLCCUCE iffjjhv i^ilii, ti- O «t ffliitiii, T-LpnM ^^J*«™^ I o«**»; J tJTflfii n j'4lxk >t .> j^-f 'J 'ti ¡vji tjpjJ :■ liiiMsJv f"V fc-Jo^A,« 'rui^.^ re 1 * '.■■^jfi-iHrtiH lli'kil.1 ' -H^ ^H f, lir* Zgodovina v šoli 2, 2018 54 IZMENJUJEMO IZKUŠNJE SKLEP Idejo združitve metode časovnega traka in ribje kosti bom uporabljal tudi pri nekaterih preostalih temah, kjer se dogodki kronološko dopolnjujejo. Z uporabo različnih učnih metod se tudi razbije monotonost pouka zgodovine. Učni zapis na časovnem traku v obliki ribje kosti je za učence tudi bolj pregleden in zanimiv, kar so tudi sami izpostavili kot največjo prednost uporabe teh dveh bralnoučnih strategij. S samostojnim delom učencev in njihovimi izdelki sem zadovoljen, saj prikazujejo njihovo sposobnost zajemanja bistvenih zgodovinskih pojmov iz zgodovinskega vira, razumevanje in na koncu kreativen zapis. Učence s svojimi izdelki tudi laže formativno spremljam, saj dobim vpogled v njihovo širše znanje in učne sposobnosti ter tako v razredu učinkoviteje izvajam individualizacijo in diferenciacijo. IZBOR LITERATURE Brodnik, V. (2018). Kako se uspešno učiti zgodovino? Gradivo seminarja Poti za izboljšanje učnih dosežkov - Zgodovina z dne 16. 4. 2018. Interno seminarsko gradivo. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Hribar, S. (2011). Po poti do osamosvojitve Slovenije. V: Zgodovina v šoli: 20 let samostojne Slovenije. Letnik XX, št. 1-2, str. 2-9. Menjava zastav ob razglasitvi slovenske samostojnosti. Dostopno na: https://www.youtube.com/ watch?v=8b5h7rXMmuE, dostop: 3. 6. 2018. Miranda Razpotnik, J., Snoj, D. (2015). Raziskujem preteklost 9. Učbenik za zgodovino v 9. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett. Program osnovna šola. Zgodovina (2011). Učni načrt. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. Osamosvojitev Slovenije - samostojno učenje zgodovine