[DVIGA

LETO VI.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
MAJ 1977
Najprej dobro, sedaj slabo ...
Rezultati poslovanja v prvem tromesečju so izredno slabi — vrsta ukrepov za pospešitev proizvodnje — za vse ukrepe zadolženo veliko posameznikov.
Komaj številko nazaj smo pisali o izrednem uspehu v v lanskem letu, ko je celotna Jelovica ustvarila za skoraj 3 milijarde starih dinarjev ostanka dohodka. Sedaj pa moramo v istem glasilu pisati o povsem drugačni sliki v podjetju — izgubi. Ker je nastala takorekoč na hitro, je potrebno tem težavam v podjetju posvetiti še toliko večjo pozornost.
Osnovna zahteva, ki se postavlja pred delavce v Jelovici je vsekakor doseganje boljših rezultatov poslovanja. če bi se namreč sedanji pokazatelji in seveda njihovi vzroki nadaljevali, potem se kolektivu ne obeta prav nič dobrega. Kot »damoklejev meč« visi nad Jelovico grožnja po sanacijskem postopku, tega pa je treba sprejeti takoj, ko sc slabi poslovni rezultati z izgubo podaljšajo in dobijo okvir stalnosti. Za Jelovico je znano in seveda tudi značilno, da je v njej zaposleno izredno veliko delavcev, ki so v kolektivu že dolga leta. Seveda vam ne more biti vseeno kakšna bo prihodnost vaše tovarne, saj je z njo tesno vezana tudi vaša prihodnost. In zato je pričakovati, da bodo prav vsi zaposleni resnično dosledno upoštevali vse ukrepe, ki naj bi omilili sedanji težki položaj. Nenazadnje pa je to v interesu vseh, saj bi sanacijski program prinesel nujno nižje osebne dohodke, pa naj si bodo 90 °/a ali lahko celo 80 °/o. Tega pa si seveda nihče med vami ne želi.
Delavski svet Jelovice je o tem problemu razpravljal na zadnji izredno pomembni seji. Med zaključki je treba reči, da vsi predlogi, ki jih je pripravila komisija za pripravo akcijskega programa v Jelovici. Te zaključke pa lahko preberete na oglasnih deskah.
Seveda pa kaže pregledati tudi nekaj podrobnosti, ki so po mnenju članov delavskega sveta povzročile sedanje razmere v Jelovici. Eden takih je prevelika delitev osebnih dohodkov, zato v prihodnje o njih ne bo več govora, podobno seveda tudi ne bo nekaj časa stimulacije. Kontrola proizvodnje je prav tako pokazala na izredno -zaskrbljujoče podatke. Med njimi kaže posebej omeniti iz-
redno veliko boleznin. V hali v Starem dvoru je bilo v preteklem mesecu kar 20 odstotkov boleznin. Tako je seveda skoraj nemogoče dosegati plane in prav zato je tudi veliko neskladje med povpraševanjem in ponudbo. Kupci zaman sprašujejo po izdel-
kih, ki jih proizvodnja nikakor ne da dovolj na trg. Treba je samo poseči leto dni nazaj, pa se boste vsi spomnili, da so bile takrat razmere povsem drugačne. Kupce je Jelovica iskala in ponujala izdelke. Skladišča so bila polna in večina delavcev je bila upravičeno zaskrbljena. Sedaj, ko pa je prodaja taka, da si boljše ne bi mogli želeti, pa se delavci odpravljajo na bolniško in drugače iščejo luknje, da je proizvod-
nja čim manjša. Ukrepi za povečano disciplino bodo zato na vsak način morali biti ostri in tudi sankcijski. Drugače se razmere ne bodo izboljšale.
Najbolj jc Jelovico prizadel prav izpad proizvodnje. Zato bodo vsekakor znani akcijski
ukrepi morali biti še temeljiteje upoštevani in še izpopolnjeni. Med drugimi rešitvami pa je tudi ta, da bi se del programa dal začasno v delo Mizarstvu Žiri (naravni program) nekaj pa tudi ZLIT Tržič. Tudi kooperacija, ki je bila vključena pri obnovi Posočja je postala problematična. Potrebna je seveda takrat, kadar tovarna ne zmore vseh del. Sedaj pa takega položaja ni za prepustitev del drugim kaže posebej premi-
sliti in se odločati z veliko rezervo.
Precej je tudi vzrokov izven Jelovice, med katerimi je naprimer eden tudi prenizke cene nekaterih izdelkov. Med takimi so na prvem mestu montažne hiše, pri katerih cene veljajo še iz leta 1975, pa
se je v tem času cena številnih surovin tudi podvojila. Vse to pa pomeni, da bo treba tudi na tem področju še veliko prizadevanja,, da se doseže boljše cene.
To je seveda le del iz vrste ukrepov, ki jih bo potrebno najhitreje začeti uresničevati. Kot rečeno boste o njih podrobno seznanjeni na razglasnih deskah, seveda pa vas bodo dnevno seznanjali tudi obratovodje in izmenovodje ter ostali. Vendar pa — brez
vašega sodelovanja uspeha ne bo. Zato razmislite in sodelujte. Koristi bodo samo vaše.
PREGLED PODATKOV PRVIH TREH MESECEV Proizvodnja je precej zaostala za planom. Ta jc bil
dosežen nekaj več kot 89 odstotno. Vendar je bil pod načrtom le TOZD stavbno pohištvo, medtem ko je bila proizvodnja montažnih objektov nad načrtom in sicer je bila za 10 odstotkov višja.
Prodaja stavbnega pohištva je prav zaradi te manjše proizvodnje tudi pod planom in s tem seveda tudi letni plan TOZD trgovina. V TOZD pa je tudi prodaja nad planom.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Maj — mesec mladosti — je letos bil v znamenju treh jubilejev. Predsednik Tito praznuje 85. letnico, 40 let je minilo odkar je stopil na čelo Partije, jubilej praznujemo letos v spomin na ustanovni konkres Komunistične partije Slovenije, ki je bil na Čebinah. In prav kot uvod v ta mesec mladosti je predsednik Tito obiskal Slovenijo in še posebej več krajev na Gorenjskem. Tak obisk je napravil tudi v Dražgoše, kjer si je ogledal spomenik bojem Cankarjevega bataljona. Prav nad tem spomenikom ima Jelovica svoje pokroviteljstvo. Foto: joco Žnidaršič
Dan s Titom
Dražgoše — kraj ene največjih bitk slovenskih partizanov — so 3. maja 1971 pozdravile v svoji sredi tovariša Tita — voditelja Jugoslavije.
Nekaj dni pred obiskom je oktet našega kolektiva dobil povabilo občinske skupščine Škofja Loka, da zapoje dobrodošlico gostom v Dražgošah. Pevci okteta Jelovica so bili razkropljeni po številnih turističnih krajih in že je kazalo, da bo nastop odpadel, no, končno, je tistim »okte-tovcem«, ki so praznovali doma, le uspelo zbrati ostale pevske tovariše, nakar so se v torek, 3. maja zjutraj odpeljali ljubemu gostu naproti.
Dražgoše so bile okrašene in s soncem obsijane. Množica izletnikov je valovila po obronkih nad spomenikom pomembne bitke.
Pevci okteta Jelovica smo se nastanili pri Kavčiču v soseščini gostišča »Urban« in se pripravljali na nastop. Nešteto je krajev in praznovanj, katerih gost je bil Oktet Jelovica. Med nami pevci se je večkrat razvil pogovor o raznih nastopih in neredko smo se vprašali, ali bo kdaj nastopil trenutek, katerega bomo imenovali naš najsrečnejši dan, namreč, ali se bo pevcem Jelovice kdaj nasmehnila sreča, da zapojemo našemu Titu. Ta lepi trenutek je bil lik pred nami, tako blizu, da skoraj verjeli nismo.
Po ogledu spomenika je predsednik Tito s spremstvom odšel na kosilo v gostilno »Urban«.
Predsednik občinske skupščine Škofja Loka Tone Polajnar je Titu in ostalim gostom predstavil tudi oktet Jelovica, in dejal: »To je pev. ski oktet Jelovica, katerega pokrovitelj je podjetje iste-
ga imena.« »Da, da«, je dejal tov. Tito, »vidi se po lepih uniformah!« Vsem pevcem je nato segel v roko in komaj smo uspeli izgovoriti svoja imena, tako tesno nam
je bilo pri duši. Ostali gostje France Popit, Edvard Kardelj, Lidija Šentjurc in Sergej Kraigher so nas že pozna-
li.	Za uvod smo zapeli venček koroških in Sem se rajtav
Ženiti. Zdravko je zatem in-toniral revolucionarno pesem Konjuh pianinom. Leonov bariton je napolnil sobo. Tovarišica Jovanka je skladbo po. znala, saj je sodelovala s pre-
pevanjem. Zatem smo zapeli še zagorsko narodno Pehar-ček moj. Ob poslušanju te melodije iz rojstnih krajev in v originalnem dialektu je bil predsednik Tito ganjen. Zato pa je kasneje sam začel peti: Pleničke je prala pri mrzlem Studenc'... Mi bi seveda ne bili pevci, če ne bi za njim pritegnili, da je odmevalo skozi okna.
Med pesmijo sem se prerinil ven in poiskal v aktovki zvezek s kroniko okteta Jelovica. Hotel sem dobiti podpis predsednika Tita in gostov. Stopil sem k njemu in mu izročil gramofonsko ploščo okteta s posvetilom. Lepo se je zahvalil, potem pa sem mu povedal, da želim, da se podpiše v kroniko ansambla. Tovarišica Jovanka je dejala: »Pevci, ki tako lepo pojejo, zaslužijo več kot samo podpis«. Tito je vzel moje pisalo in zapisal: »Za vaše zelo lepo petje se vam najlepše zahvaljujemo«. Nato se je podpisala še Jovanka Broz in za njo še ostali gostje.
Zunaj so Titu predstavniki občinske skupščine podelili razna darila. V imenu okteta Jelovica je tovarišu Titu izročil Ivan Breznik motiv Škofje Loke, delo akademske slikarke Dore Plestenjakove. Spodaj je bil napis: Dragemu Titu, tvorcu nove Jugoslavije — OKTET JELOVICA.
Pred odhodom smo »akte-tovci« prosili Tita, da se z nami fotografira. Postavili smo se okrog njega. Naenkrat je začel Tito: »Sinoči sem na vasi bil«... — mi pa seveda za njim.
Za konec smo mu zapeli še Vodopivčevo Pobratimijo, nakar nam je še enkrat segel v roko in nam zaželel, da bi še dolgo prepevali.
Franc Jenko
Ta enkraten posnetek fotoreporterja Dela Joca Žnidaršiča bo nedvomno našel prostor na prvem mestu med posnetki, ki jih je že zbral v svoji dolgoletni karieri Jelovški oktet. Tretjega maja so imeli priložnost zapeti vrsto domačih narodnih pesmi in seveda tudi drugih iz svojega bogatega repertoarja naj dražjemu gostu, predsedniku Titu. Kako je vse, ki so poslušali njihovo petje, ta pesem tudi prevzela, se lahko vidi na posnetku, ko na primer Edvard Kardelj, ki je znan kot zelo dober pevec, na vso moč pomaga oktetu. Vzdušje je bilo enkratno in zato tudi ni čudno, če se je predsednik Tito s soprogo Jovanko prav rad slikal skupaj s pevci za njihov zgodovinski posnetek. Verjetno nikomur izmed njih, ki morajo veliko ur svojega prostega časa žrtvovati za vaje in nastope ni žal vsega tega. Če drugega ne, imeti čast zapeti takemu gostu kot je predsednik republike.
NAŠE POSLOVALNICE
Solidno delo
Stikov s poslovalnicami mora Jelovica na vsak način imeti precej. Po eni strani se namreč da ugotoviti, kakšno je njihovo delo, katere težave jih tarejo, pa tudi opozoriti jih je mogoče na morebitne nepravilnosti. Posebna tričlanska delegacija je prav s tem namenom pred časom obiskala poslovalnice Stara Pazova, Valjevo, Kragujevac, Niš, Skopje, Sarajevo, Osijek in Novo Gradiško.
Osnovna ugotovitev je ta, da je v vseh teh poslovalnicah zaposleno dovolj strokovnih in dobrih delavcev, ki se tudi prizadevajo za svoj kolektiv Jelovico. Seveda pa je bilo moč ugotoviti tudi pomanjkljivost, vendar s strani matične tovarne, da je med njimi le premalo stikov, da so premalo obveščeni o dogajanjih v tovarni, da delegatski princip na primeru poslovalnic še ni najbolje uveljavljen, da bi bilo lahko precej tekstov tudi srbohr-vatskih (obvestil) in podob-
no. Tudi enkraten skupen sestanek vseh zaposlenih v Šk. Loki bi bil željen in seveda tudi dobrodošel. Marsikdo iz poslovalnic bi takrat tudi prvič prestopil prag matične tovarne.
Komisija oziroma delegacija je zaposlene v poslovalnicah seznanila podrobno s predlogi nagrajevanje v letošnjem letu istočasno, pa so
lahko ugotovili tudi vrsto težav, ki jih imajo v posameznih poslovalnicah. Ne bi vseh naštevali, v grobem pa gre za naslednje:
Največ pripomb je zaradi nekompletnega blaga in premalo rednega oskrbovanja poslovalnic. Dostikrat se tudi zgodi, da jim zmanjka propagandni material, premalo je poskrbljeno za takoimeno zaščitno opremo, dostikrat primanjkuje rezervnih delov, in še bi se dalo naštevati. Seveda pa so v poslovalnicah imeli več pripomb na izdelke, te pa niso bile kritika, tem-
(Nadaljevanje s 1. strani)
Finančni rezultat pa je najbolj katastrofalen, če bi smeli uporabiti ta izraz. Namesto 17 starih milijard dinarjev celotnega dohodka je Jelovica dosegla v prvih treh mesecih 16 milijard (starih) dinarjev celotnega dohodka. To pa je 10 odstotkov manj kot je bilo predvideno.
Ne bi sledili vsem številkam, temveč le končni ugotovitvi. Ta pa pravi, da je Jelovica namesto minimalnega ostanka dohodka (dobička) dosegla kar 600 starih mili j o-
več opozorilo, kaj in katere pomanjkljivosti je potrebno pri izdelkih odpraviti, da ne bo pripomb kupcev. Še največ so opozarjali na veliko bolj previdno ravnanje z izdelki tako pri prelaganju v tovarni, kot naprej pri nakladanju in prevozu v poslovalnice. Največ pripomb kupcev je prav zaradi poškodb. Nakladalci poškodujejo veliko stavbnega pohištva tudi z
nov dinarjev izgube! Tu pa je treba biti pošten, da je te izgube največ pridelala TOZD 4, pa čeprav je edina izpolnjevala vse plane in jih celo presegala. Vzroki so v preseganju vrste stroškov, ki so tako prinesli več kot 400 milijonov dinarjev izgube. Zato bodo prav v tej temeljni organizaciji temu problemu morali posvetiti največ skrbi.
Taki so torej podatki. Detajlno jih lahko pregledate na vseh oglasnih deskah in
žeblji, ki jih zabijajo, pa so ti predolgi. Precej pritožb kupcev pa je tudi na malomarnost označevanja (levo, desno), ker kupci morajo voziti tako narobe kupljeno blago nazaj v poslovalnico, To je samo del ugotovitev. Na koncu velja reči, da bi bili podobni stiki med nami verjetno potrebni čim večkrat.
k. a.
sami vidite kateri vse so vzroki in kaj bo treba storiti. Storiti pa bo res treba veliko, če boste hoteli svoje poslovno leto končati vsaj delno tako, kot je bilo v začetku leta zamišljeno. Sicer utegnejo biti tudi druga leta vse drugačnejša od željenih. Pod vprašaj namreč lahko pride celo srednjeročni program razvoja, to pa pomeni odreči so vrsti novosti, posodobljenj, izboljšanja pogojev dela In drugega.
j. č.
Najprej dobro, sedaj slabo...
Razkorak med cenami
Tudi letos veliko hiš za potresna področja na Goriškem in Kozjanskem
Negativnega poslovnega rezultata v prvem četrtletju letos je brez dvoma precej krivo tudi neprestano naraščanje cen surovin. Nabavna služba v Jelovici sicer vlaga precejšnjo napore, da bi dosegla v akcijskem programu 5 odstotno zmanjševanje stroškov nabave, vendar verjetno to ne bo moč doseči. Gibanja cen na trgu surovin so namreč iz dneva v dan skokovitejša, tako da je vsako predvidevanje kaj bo prinesel jutrišnji dan skoraj nemogoče.
Ko namreč za lansko leto velja, da so bile cene na tem področju dokaj umirjene pa je letos povsem drugače. Skoraj na vseh področjih
gredo navzgor in kar je še bolj zaskrbljujoče, tudi preusmeritev na skoraj izključno domače surovine ne prinese pomembne prednosti. Jelovica je recimo lani od skupno načrtovanega uvoza surovin in reprodukcijskih materialov uresničila komaj 35 odstotkov, kar je za slovensko gospodarstvo dober dosežek in precejšen prihranek, vendar ekonomskega uspeha za Jelovico ni bilo. Skoraj vsi materiali, ki jih uporablja Jelovica imajo zvezno določene cene, samo v zadnjem času pa so se poprečno povečale skoraj za 10 odstotkov. Komentar je skoraj odveč, če se pove, da po drugi strani cene izdelkom ne slede tem gibanjem.
Eden od takih primerov so ivemc plošče, ki jih Jelovica letno porabi sicer malo (za staro milijardo dinarjev), vendar smo prav sedaj pred sprejetjem sporazuma slovenskih proizvajalcev iveric o povečanju cen teh iveric za prbiližno 17 odstotkov. To pa pomeni, da bo ta podražitev »odnesla« Jelovici 170 starih milijonov dinarjev. Zanimivo je še, da je prav na področju surovin opaziti največji in-
teres gospodarstva za uveljavljanje takoimenovanih dohodkovnih odnosov, ko naj bi se skupno dogovarjali tudi o cenah in seveda o vsem ostalem dobavitelji lesa tovarnam iveric, tovarne iveric, in seveda porabniki teh iveric. Vendar se doslej na tem področju ni storilo prav nič, pa tudi ni pričakovati, če bodo namreč dosežene višje cene, potem bodo tovarne iveric zadovoljne in stvar bo ostala na tem kot je
Seveda je problemov še več. Kot nam je pripovedoval vodja nabavne službe Jože Bergant so sc podražile na-primer vezane plošče za 28
odstotkov, za 17 odstotkov aluminijski izdelki in še nekateri drugi izdelki, vse to pa Jelovici odnaša del akumulacije. Posamezen izdelek v Jelovici ne predstavlja pomembnega deleža, vendar vsi skupaj pomenijo precejšnje povečanje stroškov.
Poleg višjih cen pa sc letos na trgu surovin nabavna služba srečuje tudi s pomanjkanjem. Vrsto materialov se težko dobi, kar lahko seveda po drugi strani resno
Proizvodnja montažnih objektov je kar 27 odstotkov večja od načrtovane. Treba je takoj reči, da je to vsekakor posledica nadaljevanja povpraševanja po njihovih izdelkih, ki jih je v glavnem
ogrozi celo delo v proizvodnji. Velike težave ima Jelovica s tropskim žaganim lesom. Zaradi zapore uvoza, ga ne more nabaviti drugje, na domačem trgu pa ga zaradi prevelikega povpraševanja ni mogoče dobiti. Edini domači dobavitelj tega lesa, Troples Koper namreč ne more dobaviti Jelovici vse želj ene količine to je 3000 m3. Položaj s tem lesom pa je še toliko težji, če povemo, da je vse kar sc dobi na trgu takoj prodano in da je prav zato tudi kakovost precej slabša (ne da se izbirati), kar seveda pomeni tudi precejšen izpad in s tem višje stroške. Velike težave so tudi s furnirjem in še bi se dalo naštevati.
eč se poveže vse skupaj potem je kaj težko ugotoviti
in seveda potrditi, da bo moč po tej plati kar koli prispevati k ugodnejšim poslovnim rezultatom v Jelovici. Zato ostanejo verjetno le druge možnosti, ki jih je moč doseči z višjo stopnjo produktivnosti in seveda varčevanjem na drugih ravneh. Področje nabave in reprodukcijskih materialov zagotovo ne bo tisto, ki bi moglo prispevati k višji akumula-
spodbudila lanskoletna akcija obnove Posočja. Šc en-dokaz več, da se je delo v Posočju obrestovalo za kolektiv. Prodaja TOZD — 4 je namreč v prvem četrtletju dosegla tri milijarde dinar-
pa je obnova stekla tudi na Goriškem. Prav tu bo Jelovica letos zgradila 3' hiš in to v izredno hitrem roku — do konca julija. Treba je reči, da je temu naročilu botrovala tudi lanska solidarnost pri hitri obnovi v zgornjem Posočju. Seveda pa bo Jelovica še naprej obnavljala Kozjansko, kjer so lani dela precej zastala zaradi Posočja in je treba letos tako postaviti kar 110 novih hiš. Verjetno pa s tem dela na Kozjanskem še ne bodo končana in po vsej verjetnosti bo tam kasneje potrebno postaviti še 70 hiš. Dela bo tu torej dovolj za vse leto za nekaj montažnih skupin in seveda za proizvodnjo montažnih hiš v obratu.
Veliko
individualnih
naročil
Zaradi lanskoletnega sodelovanja Jelovice v Posočju je precej zaostala gradnja zasebnih hiš in drugih montažnih objektov. Jelovica in tudi druge tovarne hiš, tudi niso mogle izpolniti želja kupcev in se je vse seveda prenesla v letošnje leto. Seveda pa je letošnje poleg dolžnosti izpolnjevanja želja kupcev tudi leto preizkušenj. Vse želje in zahteve bo potrebno dosledno izpolniti, saj bo z izgradnjo nove tovarne montažnih objektov treba še kako iskati kupce. 4 hiše na dan bo ta tovarna naredila, toliko jih bo potrebno prodati in postaviti. Zatorej letos ni vseeno kakšen vtis bodo imeli kupci o Jelovici. Vedeti je namreč tudi potrebno,
da je najuspešnejša prodaja tista, ki sc jo doseže s solidnim delom in prek njega z ustno reklamo med ljudmi.
Za letošnje leto je podpisano že kar 40 pogodb z individualnimi kupci montažnih hiš po vsej Sloveniji, To je že kar lepo število. Poleg teh hiš, pa se bo kmalu odločil tudi o gradnjah velikih naselij. Eno takih so Ban tale pri Kranju, kjer bo Jelovica zagotovo postavila 25 hiš (podobno naselje kot pod Lubnikom) zna pa se zgoditi, da bo dobila tudi izgradnjo še ostalih 25 hiš, od 50 tih, kolikor jih bo v tem naselju. V Ljubljani se prav sedaj delajo načrti za gradnjo naselja v znanih Murglah, kjer naj bi stalo kar 150 montažnih hiš. Jelovica bo seveda poskušala dobiti kar največ naročil. Za Vrbne pri Radovljici je že sprejet zazidalni načrt za 50 hiš in sedaj bo treba precej naporov za prodajo hiš Jelovica. Upajmo, da bo tudi tu kaj dela.
Čeprav je včasih sodelovanje v takih strnjenih naseljih dvorezen meč za Jelovico, ker ta potem odgovarja za vse napake (kanalizacija na Kokrici), pa je po drugi strani res, da je izgled takega naselja, ko je končan in enotno narejen iz montažnih objektov izredno lep in precej dobra reklama za tovarno. Zato se take gradnje ne kaže izogibati. Projektivni biro v TOZD Montažni objekti pa je sedaj izdelal tudi načrte za ureditev naselja 10 hiš v Aleks-incu v Srbiji, kjer bo Jelovica skoraj gotovo posta-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Montažni objekti
Vzpodbuden začetek
Za Jelovico kot celoto velja, da je v letošnjih prvih mesecih proizvodnja daleč pod pričakovanji in so tudi ostali slabši kot je bilo željeno. To pa v ničemer ne velja za temeljno organizacijo združenega dela Montažni objekti, ki tudi letošnje prve mesece izkazujejo izredno dobre rezultate.
Več kot 40 hiš bo letos Jelovica zgradila in postavila individualnim kupcem
Vzpodbuden začetek
Tudi taka naselja kot je tale pod Lubnikom naj bi letos še gradili
(Nadaljevanje s 3. strani)
jev, kar jc skoraj milijardo več kot je bilo načrtovano ali drugače rečeno 35 odstotkov več. Verjetno vas bo zanimalo, kje vse bodo letos stali montažni objekti Jelovice in kje vse so torej prodani.
Obrova Posočja in Kozjanskega
Lani je obnova Posočja zajela predvsem zgornji del Breginja, kjer je potres tudi napravil največ škode. Letos vila svoje hiše. To pa je lepa priložnost, da montažne hiše spoznajo tudi kupci v tej republiki, kjer so seveda še velike možnosti za prodajo.
Novosti v industrijskih montažnih objektih
Seveda pa temeljna organizacija Montažni objekti ne stremi samo za prodajo hiš. Osnovna dejavnost so še vedno industrijski montažni objekti. Gradila jih bo Jelovica skoraj po vsej Jugoslaviji, kar je dokaz, da je s to gradnjo že precej presegla republiške okvire. Gradil pa se bo po dolgem času zopet tudi montažni vrtec in sicer v Šk. Loki (o tem pišemo na drugem mestu) in kot novost za montažne objekte, v Ljubljani želi Mercator novo upravno stabo, ki naj bo montažna ter nadstropna!!. To pa je seveda precejšnja novost in bo po tej plati potrebno opraviti precej pionirskega dela.
Prav ta nadstropna gradnja pa naj bi pokazala tudi novo pot v tej smeri, ki naj bi prinesla kasneje več novosti. Pri montažnih hišah bi namreč lahko postavljali drugačno podstrešje, ki bi bilo tudi vseljivo. Še vedno pa se ne ve, kako bo z gradnjo v Italiji. Tam so namreč razpisali natečaj za urejevanje naselij, ki sc ga je udeležila tudi Jelovica s svojimi projekti. Točneje rečeno arhitekt Križaj. V tem natečaju je zahteva po izdelavi načrtov ureditve naselij na trajen način in ne več z začasnimi montažnimi objekti, kakršne je doslej delala Jelovica v Italiji. Natečaj je mednaroden, zato je morebiten uspeh odvisen od vrste dejavnikov.
Po vsem kar jc zapisano se da izluščiti, da bo letošnje leto za montažne objekte prav tako naporno kot je bilo lan-
sko. še zlasti bo pričakovati precej težav pri montaži, vendar se morajo vsi delavci zavedati, da sami odločajo letos o usodi svojega dela v
prihodnjih lotih. Zato kaže tudi težavna obdobja kar najbolje premostiti.
j. Čadež
OBRAT PREDDVOR — OBRAT PREDDVOR — OBRAT PREDDVOR — OBRAT PREDDVOR — OBRAT PREDDVOR — OBRAT PREDD
Slab start
Tudi obrat Preddvor v prvem četrtletju letos ni dosegel letnega načrta. Vzrokov za to je več, posledica pa je ena. Čeprav je prav ta posledica, ki pomeni manjši dohodek in seveda vprašanje izpolnjevanja obveznosti, pa je le treba pogledati tudi vzroke, ki le niso vsi posledica razmer v Preddvoru.
Najprej je potrebno povedati, da je letošnji načrt za Preddvor povečan za 18 %. To je bilo več, kot je predlagal obrat. Seveda neizpolnjevanje načrta ni posledica klubovanja, temveč je po mnenju obratovodje Janeza Umnika krivo pomanjkanje surovin, še zlasti lesa iz uvoza. To so eksote (les iz Afrike). Pa tudi ivernih plošč ni bilo dovolj, prav tako je bilo stalno pomanjkanje okovja (vodila za rolete).
Če sem dodamo še stalne težave, ki jih imajo s sušilnico, ki je dotrajana in ne zmore dovolj, kar seveda pomeni, da tudi zato primanjkuje lesa za proizvodnjo, je dodan še en vzrok za zaostanek za planom. Prav na to sušilnico že dolgo opozarjajo in sc njen problem vleče najmanj pet let. Res je vnačrtu nova, vendar bi kazalo to staro vsaj delno popraviti, da bi do izgradnje in obratovanja nove lahko služila svojemu namenu. Ne more si obrat
privoščiti namreč, da bi prav zaradi tega stalno imeli težave v proizvodnji. Posebej pa je potrebno dodati, da so na to napako že precejkrat opozorili vzdrževalno službo v Jelovici, pa doslej sušilnica še ni prišla na vrsto.
Slabemu rezultatu pa je botrovalo tudi pomanjkanje delavcev. Po načrtu bi jih moralo biti 11 več kot jih je in seveda tudi po tej plati ni bilo moč izpolniti obveze. Ta problem bo seveda še ostal, vsi ostali pa bi se po mnenju obratovodje dali rešiti in drugo četrtletje ne bi več smelo biti pod načrtom. Zaostanka prvega pa verjetno ne bo več moč nadoknaditi. Ni dovolj delavcev, pa čeprav bodo ostali delali celo nadure.
Akcijski program obrata
Zaradi slabega starta v letošnje leto je seveda akcijski program obrata Preddvor še
posebej aktualen. Precej so govorili o njem, vendar so le težko našli rešitve, ki bi izključno bile ni j ho ve in ki niso odvisne od dogajanj v ostali Jelovici. Tako je resnično samo njihov problem vprašanje discipline, ki jo bodo skušali na vsak način izboljšati. Ta namreč lahko
pomembno vpliva na dvig produktivnosti. Med boljšo disciplino mislijo predvsem dosledno držanje urnika, kar pomeni, da bo treba resnično porabiti za malico pol ure in ne več kot se sedaj dogaja, da ne bodo nekateri končali ali pripravljali zaključek dnevnega dela že ob 13. uri, da se med delovnim časom ne bodo delale »čik pavze«, ki so ponavadi pomenile zbiranje v skupine, tudi kuhanju kave naj bi bilo konec med delom. Vse to se je doslej namreč prepogosto dogajalo.
Delavci obrata pa predlagajo tudi, da bi se nadomestil eksotični les za podboje z domačim smrekovim lesom. Neredna dobava eksotičnega lesa namreč resno hromi proizvodnjo, pa mnenja so celo, da ne bi bilo nič manjše zanimanje kupcev za smrekove podboje kot je za sedanje. To pa bi prineslo tudi po-
memben prihranek in lahko tudi znižanje cene tem podbojem, saj je na primer cena lesa iz Afrike za kubični meter okrog 480.000 dinarjev, domačega lesa pa okrog 250 tisoč starih dinarjev. Seveda je sedaj na drugih, da odločijo in premislijo o predlogu obrata Preddvor.
Precej pa bodo na obratu poskusili tudi na področju »osveščanja« delavcev. Največji problem namreč tu predstavlja dejstvo, da je večina delavcev polkmetov. Njihov največji interes je kot pravijo sami, da si z delom v obratu zagotovijo pokojninsko dobo, da imajo reden dohodek in da so socialno zavarovani. Tej miselnosti pa bo seveda treba počasi le narediti konec. Tu je največja naloga prav sindikalni organizaciji, saj ne gre več tako naprej. Delavci sicer izkoriščajo posebnost tega obrata, da ni dovolj delavcev in vedo, da zato ne bodo kaznovani, če no bodo na primer hoteli delati nadure, vendar vse preradi pozabljajo, kdo jim le reže osnovni kruh. Nadure pa bo potrebno delati, če bo obrat le hotel kolikor toliko izpolnjevati letni načrt.
Problem
pomanjkanja
delavcev
Težave na tem obratu se že vlečejo dolga leta. Delavcev namreč ni toliko kot bi jih morali imeti. Res je temu precej krivo to, da se dolgo ni vedelo, kakšna bo prihodnost obrata, vendar je sedaj znano, da bo obral celo večji. Njegova neurejenost in pa negotovost pa je seveda imela posledice, da se danes številni Prcddvorčani raje vozijo na delo v Kranj, kot pa da bi se zaposlili doma. Kadrovska služba in pa druge odgovorne organizacije bodo morale tudi na tem področju obratu priskočiti na pomoč,
Na obratu je danes samo nekaj mladih, pa tudi iz letošnje osnovne šole — osmi razred, bodo izgleda dobili le enega novega delavca. Največji problem pa je seveda ta, da obrat med novimi delavci rabi v glavnem nekvalificirane delavce, teh pa v glavnem ni več na tem področju. Seveda bo rešitev nova tehnologija, boljši pogoji dela in seveda drugačne zahteve po izobrazbi na določenem delovnem mestu.
Do takrat pa verjetno ne bo prišel z dnevnega reda problem novih delavcev.
Novi obrat bo
Ko smo lani pisali o obratu Preddvor jc večina delavcev govorila o težavah, ki jih imajo zaradi tega, ker se ne ve kakšna bo usoda in perspektiva tega obrata. Tudi lokacije za njegovo premestitev, ki so jo takrat predvidevali na občini v Kranju, še ni bilo. Po dobrem letu dni pa je položaj veliko bolj jasen.
Srednjeročni program razvoja ja namreč predvidel novogradnje na tem obratu in celo njegovo razširitev na sosednji del, ki ga ima sedaj Gozdno gospodarstvo. Zato je sedaj že izdelan zazidalni načrt in po vsej verjetnosti
Podboji gredo še »TOPLI« v prodajo
4JHLOVKA
Mehanična delavnica v Preddvoru zaposluje 22 delavcev
OBRAT PREDDVOR — OBRAT PREDDVOR — OBRAT PREDDVOR — OBRAT PREDDVOR — OBRAT PREDDVOR — OBRAT PREI
se bo že v začetku drugega leta tudi začelo z gradnjo.
Najpomembnejša bo nova žaga. Postavljena bo na istem mestu, le s to razliko, da bo njeno delo povsem avtomatizirano. Sedanja zmogljivost, ki je 40 — 50 m3 razžagane hlodovine na dve izmeni na dan, bo v novi žagi povsem drugačna. En sam »gater« bo v eni izmeni naredil dvakrat toliko, v dveh pa štirikrat toliko. Njegova zmogljivost bi povsem lahko pokrivala široko zaledje surovin in predvideva se, da vprašanje pomanjkanja lesa ne bi več smelo biti v ospredju. Žaga pa je potrebna tudi zato, ker je delo na sedanji zares izredno težko, saj so delavci prepuščeni vsem vremenskim težavam.
Po načrtu bi na obratu postavili tudi nove sušilne zmogljivosti, tako da bi se ves les lahko takoj tudi osušil. To je tudi neke vrste pogoj, da bo lahko nova žaga ekonomično in uspešno poslovala. Zgrajena naj bi bila tudi nova kotlovnica in neke vrste energetski center. To bi bila prva faza gradnje, ki naj bi se torej začela in tudi zaključila prihodnje leto. V drugi fazi pa je predvidena gradnja nove tovarniške ha-
le, seveda pa je njena postavitev še odvisna od vrste dejavnikov. Predvideva namreč, da bi se v Preddvor preselil obrat Kranj. O njegovi usodi in premestitvi pa bi sedaj še težko govorili.
Program dela ostane isti
V srednjeročnem programu razvoja obrata Preddvor je postal dosti bolj znan tudi program. Še bolj pa je to jasno letos, ko vsi izdelki gredo izredno dobro v prodajo. Komaj sproti izdelujejo. Program izgleda da je dober, predvsem pa so zadovoljni, da je tudi stalen. Zalog praktično sploh ni in vse odpeljejo sproti. Še najbolje gredo v prodajo kovinski izdelki mehanične delavnice, to so mreže za okna in vrata. Glede podbojev pa je različno, saj včasih naroče preveč istih dimenzij, pa potem v trgovini kupci zamanj sprašujejo po drugih. Seveda je tako pomanjkanje le začasno. Seveda pa je prav sedaj ostala največja dilema kaj bo v prihodnje. Po programu delitve dela v GLG bi podboji prišli v proizvodnjo LIP-a. Kakšen bo potem program Preddvora? To dilemo bo seveda potrebno rešiti. Verjetno je re-
šitev v morebitni priključitvi obrata Kranj in s tem prevzem njihove proizvodnje. Ker pa je oboje še le v načrtih in še ni nič konkretnega potom bo program, ki ga ima Preddvor danes še nekaj časa verjetno uspešen.
Mehanična
delavnica
V Preddvoru je edina prava mehanična delavnica v Jelovici, če seveda odvzamemo posamezne vzdrževalce na drugih obratih. Ta mehanič-
na delavnica zaposluje 22 delavcev, njihovo delo pa je celo serijsko. Delajo več vrst okenskih in vratnih mrež, ki so pri kupcih zelo iskane in tudi poznane kot kakovostne. Zadnje čase je povpraševanje tako veliko, da pomanjkanje delavcev najbolj občutijo prav v mehanični delavnici. Zato zadnji čas iščejo kooperanta, ki bi prevzel del njihove proizvodnje. Kaže, da so prav te dni našli pravega.
Delajo tudi kovinska vodila za rolete, ki jih rabi obrat
Kranj. Zadnji čas pa razmišljajo tudi o novi tehnologiji dela v mehanični delavnici, kjer naj bi od sedanjega klasičnega varjenja prešli na točkasto varjenje. Delo bi bilo veliko hitreje narejeno in tudi veliko več bi se s tem dale narediti.
Mladine ni
Obrat Preddvor ima komaj 5 mladincev. Zato je razumljivo, da tu mladinskega aktiva ni. Nerazumljivo pa je, da mladi kljub temu ničesar ne delajo. Na konferenci mladih je bilo rečeno, da bodo svoj aktiv imeli skupaj mladi iz Kranja in Preddvora. Vendar dosedaj mladi med sabo še niso začeli sodelovati. To je nedvomno škoda, saj je delo mladih na obratu še kako potrebno. Tudi mladi bi s svojo aktivnostjo lahko vzpodbudili večje zanimanje mladih v kraju za delo na obratu, kar bi bil vsekakor interes Jelovice. Zato bo novo vodstvo mladih v Jelovici moralo na vsak način najti načine, kako oživiti tudi delo mladih v Preddvoru.
tekst in slike
J. Čadež
Boris Štirn — mladinec, ki bi bil pripravljen delati v organizaciji
Vrtec Jelovici
V okviru stanovanjske soseske Podlubnik v Škofji Loki ima skupnost otroškega varstva v programu izgradnjo vrtca za 250 otrok. V njem naj bi bil oddelek za dojenčke (jasli), za otroke od 2 let naprej in pa oddelek za telesno in duševno prizadete otroke.
Po precejšnjem preučevanju vseh možnosti in variant se je skupnost otroškega varstva odločila, da bo vrtec montažen in da ga bo postavila Jelovica. Vrednost vseh del bo okrog 1 milijarde starih dinarjev, skupaj z opremo pa še 800 milijonov več. Vrtec bo paviljonskega tipa in ga bo potrebno graditi posebno pozorno, da bi se tudi zadostilo vsem predpisom, predvsem glede varnosti. Treba je reči, da ta vrtec ne bo prvi takšen objekt za Jelovico, saj ga je že gradila v Ljubljani in se
je posebna komisija investitorja o solidnosti take gradnje lahko tudi prepričala. Bila je zadovoljna in zato je tudi dobila Jelovica to naročilo. Gradnja montažnega vrtca pa je tudi cenejša od klasične. Gradnja ne bi smela predstavljati posebnega problema, čeprav je res, da Jelovica že nekaj časa ni gradila podobnih objektov, ker je morala izpolnjevati druge obveznosti.
Vrtec bo stal severozahodno od nove šole Podlubnik v neposredni bližini montažnega naselja hiš Jelovica. Tako bo to naselje dobilo s tem vrtcem še celotncjši izgled, kar bo tudi za Jelovico precejšnjega pomena. V to naselje se že sedaj namreč vodijo vsi morebitni kupci montažnih hiš, ki lahko »na licu mesta« vidijo kako izgledajo. Sedaj bo tam stal še vrtec, kar bo še priložnost več za sezna-
njanje kupcev. Seveda pa to pomeni tudi obvezo več za vas delavce, ki boste morali opraviti solidno delo in seveda tudi pravočasno izpolniti rok gradnje. Ta pa je marec 1978. Denar za vrtec je že zagotovljen, saj sc zbira z referendumom, dokler pa ne bo v celoti zbran bo zanj dala premostitveno posojilo Ljubljanska banka.
Že ob sklepanju pogodbe pa je bil podan tudi predlog, da bi nad tem vrtcem prevzela pokroviteljstvo Jelovica. Ta želja niti ni nerazumljiva, če povemo, da imajo vsi vrtci v občini pokrovitelje tovarn, prav ta vrtec pa bi bil najprimernejši za pokroviteljstvo Jelovice. Nosil bi njeno ime, gradili bi ga delavci Jelovice, tudi precej otrok delavcev Jelovice bo v njem našlo svoje mesto. To pa bi bil še en dokaz več o vzraščenosti kolektiva z okoljem v katerem se odvija njegovo delo.
Približno tak naj bi bil novi vrtec v naselju pod LUBNIKOM
Potrebno
udarništvo
V okviru akcijskega programa in ukrepov za pospešitev proizvodnje je grupa za izdelavo akcijskega programa med drugim predlagala, da se uvede tudi udarniško delo za delavce — režijce TOZD stavbno pohištvo, TOZD trgovina in SDS skupne službe, in sicer letvičenje žaganega lesa.
Z ozirom na to, da je bila akcija nujna in da se prepreči gospodarska škoda in še večji zastoj v proizvodnji — mladina je letvičila že 21. marca 1977 — se je udarniško delo organiziralo takoj, ne glede na to, da o predlogu akcijske grupe še niso razpravljali samoupravni organi, odnosno družbenopolitične organizacije.
Zahvaljujoč se zavesti in požrtvovalnosti delavcev, je bilo udarniško delo opravljeno v rekordnem času. Prav ti delavci so v času od 4. 5. do vključno 10. 5. 1977, to je v 5 dneh opravili 112 ur udarniškega dela in naletvi-čili 250 m3 žaganega lesa.
Udarniškega dela so se udeležili, razen redkih izjem, vsi moški režijci, in sicer: Čulum Vlado, Medja Brane, Krmelj Rajko, Jelovčan Viktor, Miloševič Luka, Urh Jože, Tavčar Nejko, Rupar Ivan, Rogelj Lado, Malovrh Janez, Bertoncelj Andrej, Tičar Matjaž, Ambrožič Jože, Bergant Jože, Ziherl Franc, Kokelj Rudi, Bohinc Janez, Kveder Janez, Kržišnik Jože, Livk Stane, Pagon Gabrijel, Žabkar Jože, Tušek Janez, Sovine Jože, Bevk Miloš, Korenč Sašo, Bagatelj Božo, Rihtaršič Rafko, Jarc Stane, Kristan Jože, Košir Franc, Toporiš Miro, Miklavc Ivan, Guzelj Viki, Kržišnik Polde, Jesenko Pavle, Čadež Janez, Stenšak Jože, Osredkar Miran, Lušina Miro, Kalan Niko.
Udarniško je še enkrat letvičila mladina, in sicer v soboto, dne 14. 5.
Z navedeno akcijo se je zopet pokazala dclavno-druž-bena zavest, saj je akcija kljub nasprotovanju in godrnjanju nekaterih v celoti uspela z zavestjo, da delamo sami za sebe in za boljši jutri.
Zato upam, da bo, v kolikor bo še potreba po udarniškem delu v bodoče, udeležba še večja in da ne bo nasprotovanja.
F. Pavlin
Za boljšo prodajo je važna
V novi tovarni bo narejenih na dan veliko več gradbenih elementov
Obdelava tržišča
Čeprav se še niso začela dela pri gradnji nove »tovarne hiš«, kot bi lahko imenovali bodočo halo na obratu Trata (Montažni objekti), se že sedaj vedno bolj pojavlja vprašanje, kako bo s prodajo izdelkov tega novega obrata, ki bo, lahko bi rekli kar čez noč, več kot podvojili ponudbo montažnih objektov Jelovice.
Prav o tem vprašanju je tekel pogovor z Leben Petrom, ki je na TOZD-4 malo manj kot eno leto zaposlen kot predstavnik za prodajo ali po starem, kot trgovski potnik. Zanj bi namreč že sedaj lahko rekli, da je dober poznavalec razmer na slovenskem tržišču in deloma tudi na jugoslovanskem. Njegovo delo je izredno pestro, še bolj pa zahtevno. Pod »obdelavo tržišča« je namreč treba uvrstiti vrsto del, tako od ponujanja in pogovarjanja o izdelkih z gradbenimi podjetji, treba je ničkolikokrat obiskati urbaniste, da dovolijo in omogočijo postavitev montažnega objekta, prodajati je treba barake, pa zasebne hiše in pa vikende. Tak trgovski
PETER LEBEN — referent za prodajo
potnik je prepuščen svoji iznajdljivosti, mora biti vzstra-jen in sploh imeti »nos«, da odkrije kje bi se dalo prodati montažni objekt.
Kar najhitreje celotna ponudba
Ko se namreč odkrije tržišče oziroma kupec, potem je treba veliko narediti. In to kar najhitreje. Kupec, ki je pripravljen od kopice možnosti izbrati tudi montažno gradnjo mora biti deležen vse pozornosti. Večkrat ga je potrebno obiskati, saj se drugače kaj hitro odloči za drugačno gradnjo ali za konku-rentno podjetje. Tu pa sploh najpomembnejšo vlogo igra naš projektivni oddelek, ki mora izdelati načrte za najrazličnejše možnosti, ki jih nudi kupčeva lokacija. In prav na tem področju je Jelovica še premalo razvita. Taka ponudba z idejnimi predlogi, bi namreč morala biti morebitnemu kupcu dana v roke v času največ 10 dni. Če bi se vselej to naredilo, potem bi prodali precej več. Zato bo seveda to službo v
TOZD treba še precej okrepiti. Še zlasti, ko bo narejena nova tovarna. Takrat pa se bo potrebno za kupce še toliko bolj boriti in prizadevati. Če kupca namreč prepustiš samemu sebi, si svoje delo bolj slabo opravil.
Po Posočju — nič več
ovir
Do lanske jeseni je bilo s prodajo mantažnih objektov izredno težko uspeti. To velja tudi za Posočje, ko namreč Lebanu ni uspelo po več mesecih nenehnega obiskovanja tamkajšnjega štaba za odpravo posledic potresa, občine, krajevnih skupnosti nikogar dovolj prepričati o montažni gradnji in njihovi prednosti. Šele drugi potres septembra, ko je bilo videti, da sc s klasično gradnjo ne bo več uspelo zgraditi do zime novega Posočja, je bila prižgana zelena luč za tovrstno, to je montažno gradnjo. In treba je reči, da od Posočja naprej z montažno gradnjo skoraj nikjer Jelovica ne naleti več na ovire in nasprotovanja. Tudi urbanisti, ki so imeli nekdaj stalno pripombe, so sedaj veliko bolj preudarni in na montažno gradnjo gledajo povsem drugače. Torej se je že po slabega pol leta pokazala odločitev Jelovice — graditi v
Posobju brez akumulacije — za pametno. Seveda pa se sedaj ne bi smeli zadovoljiti z doseženim.
Nova tovarna bo kaj hitro terjala drugačno pot. Ta pa ne more biti le z enim potnikom. Samo primer: Marles ima samo za Slovenijo kar 5 takih predstavnikov kot je tovariš Leban. Zato bo treba ob naložbi misliti še kako tudi na nove kadre. Vendar ne šele potem ko bo skladišče polno.
Na konec pa morda dve, tri ugotovitve, ki jih je med svojim delom spoznal tovariš Leben:
»Predvsem bi želel povedati, katere možnosti se nam ponujajo v prodaji. Z gradbenimi podjetji bi se kazalo kar najhitreje pogovoriti o možnostih vgrajevanja montažnih objektov oziroma sten v zidane stanovanjske bloke. Stena, ki ima izhod na balkon na primer bi bila lahko montaža, saj je njena toplotna prevodnost boljša od klasične zidane. Jelovica pa bi v taki steni lahko prodala tudi balkonska vrata in okno. Seveda pa bi bil to tudi posreden korak k prodaji vrat in oken v celi taki stolpnici, ki bi ga gradilo podjetje s katerim bi sodelovali. Precej več pa bi lahko prodali tudi gradbenim in drugim podjetjem, ki imajo te-
renska dela, ko bi namesto sedanjih barak (te je moč postaviti le na zabetonirane temelje), delali tudi take, ki bi lahko naprimer stale na posebnih tramovih na tleh. Tako barako bi hitreje postavili in rok od naročila do vselitve bi bil veliko krajši. Torej suhomontažne objekte čim prej tudi v proizvodni program Jelovice. Cena kvadratnega metra stanovanja je pri nas tako visoka, da kaže povsod iskati možnosti za njeno znižanje. Po mojem mišljenju je eno takih sprememba naklona strehe pri naših montažnih objektih, ki naj bi bili taki, da bi se lahko tudi pod streho uredili
stanovanjski prostori. Strošek za tako streho bi bil brez skrbi manjši, kot pa vrednost tako pridobljenega prostora. Nevezano sem povedal nekaj svojih pogledov in ugotovitev. Vendar mi ne da miru, da ne bi omenil še ene stvari. Kot je znano, bomo v Kranju gradili naselje Banta-le. Vendar mi nikakor ne gre v račun, da bo v tem naselju polovico hiš dobil Marles, ki je naš naj večji konkurent. Kakovost Jelovičinih hiš je zagotovo boljša, zato tudi zaradi svojega ugleda ne bi smeli dovoliti deljeno gradnjo«.
J. č.
Združevanje in delitev programa
Bled. — Na zadnji seji delavskega sveta združenega gozdnega in lesnega gospodarstva, na kateri so bili poleg predsednika kolegijskega poslovodnega organa, direktorjev sektorjev skupnih služb GLG še nekateri predstavniki delovnih organizacij, so obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana srednjeročnega razvoja za obdobje 1976 do 1980 ter osnutek samoupravnega sporazuma o cenah proizvodov v okviru GLG za leto 1977, predlog predračuna skupnih služb GLG za leto 1977 ter poročilo o predračunu za leto 1976, uveljavljanje zakona o združenem delu ter nekatera druga vprašanja.
Na seji so obravnavali poročilo in predlog koordinacijskega odbora za stavbno pohištvo v zvezi s programom izdelave delitvenega elaborata. Koordinacijski odbor je sprejel stališče, naj bi bila delitev za proizvodnjo in razvoj vseh vrst sobnih kril opravljena do leta 1980 in delitev za proizvodnjo in razvoj vseh vrst sobnih podbojev do leta 1985. Dokončni realni roki za uresničitev delitve dela naj bi bili predlagani na podlagi rezultatov delitvenega elaborata. Za delitev programa proizvodnje in razvoja vhodnih in garažnih vrat pa bo koordinacijski odbor v letu 1977 pripravil poseben predlog. V okviru delitvenega programa naj bi Jelovica prenehala s celotno proizvodnjo sobnih kril in podbojev, ki jih prevzame
LIP Bled. Gradis naj bi usmeril porabo na čimveč standardnih izdelkov iz programa stavbnega pohištva. Alples pa naj bi po končani pogodbi s LIKO Vrhnika prenehal s proizvodnjo podbojev. Za sestavo delitvenega elaborata naj bi opravili več pomembnih nalog.
V razpravi so nakazali probleme, ki se pojavljajo ob delitvi programa okna— vrata, ker mora LIP zagotoviti prodajni mreži Jelovica potrebno količino vrat za prodajo v njihovih poslovalnicah ter opozorili še na
Seznanjati tržišče z dejavnostjo delovne organizacije in informirati potrošnika o proizvodih je glavna naloga ekonomske propagande. Ta mora biti nevsiljiva, vendar prodoma. K tema dvema načeloma teži program ekonomske propagande Jelovice v letu 1977.
Intenzivna propaganda poteka od meseca aprila pa vse do oktobra, kar predvsem narekuje sezonska prodaja naših izdelkov. Propagiranje izdelkov Jelovice se vrši na celotnem področju Jugoslavije. Predvsem propagiramo kvaliteto izdelkov, solidno ponudbo (široka trgovska mreža, ugodni prodajni pogoji, devizni popust, potrošniške kredite, itd.) ter uva-
druge probleme. Ob koncu so sprejeli sklep, da se morajo roki predvidene delitve vnesti v srednjeročni razvojni program, obenem pa se morajo realizirati vse naloge ob nameravani delitvi.
Na seji so obravnavali tudi predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana srednjeročnega razvoja in predlog samoupravnega sporazuma o cenah proizvodov v okvim GLG za leto 1977 z nekaj popravki ter dokumente poslali v razpravo in v sprejem v temeljne organizacije združenega dela. Spre-
janje novih izdelkov (širjenje asortimana).
Glavni in najučinkovitejši medij je televizija. Zato na televizijo odpade tudi večji del sredstev namenjenih za ekonomsko propagando (32 %). Jelovica predvaja svoje propagandne filme in telope na televizijskih centrih v Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu, Beogradu, Sarajevu, Titogradu, Prištini in Skopju. Predvajanja se vršijo v najugodnejših terminih: pred in po TV dnevniku, pred TV filmi in med zanimivimi športnimi prenosi (svetovno prvenstvo v hokeju na ledu, nogometna tekma Jugoslavija : Romunija, itd.). Jelovica se pojavlja s svojim filmom na televiziji v letošnjem letu
jeli so tudi predlog predračuna skupnih služb GLG za leto 1977 in poročilo o predračunu za lani, ob tem pa poudarili, da so strokovne službe v okviru sestavljene organizacije opravile pomembno delo in je nujna njihova okrepitev. Ob infor-majici o uveljavljanju zakona o združenem delu so se strinjali, da bo skupina za splošne zadeve za naslednjo sejo delavskega sveta GLG pripravila program o uresničevanju zakona o združenem delu.
I.
740-krat po vseh centrih.
Kot drugi najučinkovitejši medij smo izbrali časopise in revije, ki omogočajo z oglaševanjem prenesti propagandno sporočilo najširšemu krogu bralcev, pa tudi veliki večini naših potrošnikov. Sodelujemo predvsem s časopisnimi agencijami, ki pokrivajo področje celotne Jugoslavije. V vseh teh časopisih bo ca. 200 propagandnih objav in reportaž. Izbrani časopisi so: Nedeljski Dnevnik, Kmečki glas. Vestnik, Dolenjski list, Rodna gruda, Vjesnik, Večcrnji list, Glas Slavonije, Politika, Politika Express, Radio TV revija, Trgovinski glasnik, Slobodna Dalmacija, Dnevnik Novi
(Nadaljevanje na 8. strani)
Nošo ekonomska propaganda v letu 1977 (največ na televiziji)

; J

mm


Jubilej ALPINE
Ob letošnjih prvomajskih praznikih je bilo posebno slovesno v Žireh. Tamkajšnja naj večja industrija — tovarna čevljev Alpina je namreč praznovala 30-letnico svojega obstoja. Toliko let je namreč minilo od dne, ko je bila tam ustanovljena prva slovenska tovarna čevljev. V njej so takoj po vojni dobili delo številni žirovski čevljarji, ki so bili že pred vojno znani kot izredno dobri izdelovalci visokih čevljev (gojzarjev).
Danes po 30 letih Alpina zaposluje že blizu 1600 delavcev, ki imajo zaposlitev v dveh TOZD v Žireh, ter v obratih Gorenja vas in Col nad Vipavo. Alpina ima po vsej Jugoslaviji tudi 59 svojih trgovin. Morda šc en podatek. Lani so v Alpini naredili 153 tisoč parov težke obutve, 190 tisoč parov športne obutve (čevlji za smučarje tekače in alpsko smučanje), 480 tisoč parov navadne obutve in 240 tisoč parov sanda-
lov. Od tega so izvozili kar 530 tisoč parov, kar Alpino uvršča med naj večje izvoznike v škofjeloški občini. Dodamo naj še, da je bila ob obletnici odprta v Žireh tudi nova tovarniška hala v velikosti 4000 kvadratnih metrov, v njej pa bodo dobili prostore delavci, ki delajo sedaj v tesnih prostorih stare tovarne, precejšen del te hale pa bo namenjen tudi za skladišča.
Čestitkam ob jubileju se pridružuje tudi naše glasilo in seveda tudi delavci Jelovice!
Ekipa »JELOVICE«
vodijo, še kako zavzeta za delo, temveč je to kriza igre. Igralci, ki so jeseni zaključili polovico tekmovanja v II. rokometni ligi na dokaj solidnem mestu, so sedaj zdrsnili precej nizko, na predzadnje mesto. Težko mi je kot laiku ocenjevati vzroke njihovega slabšega igranja, zato so moje misli le nestrokovno ugotavljanje.
V ekipi ni več dveh ali treh starejših igralcev, ki so znali s svojo izkušenostjo marsikatero izenačeno tekmo odločiti v prid »Jelovice«. Ti so prenehali igrati, kar je razumljivo, saj so pri njih v ospredje prišli drugi življenjski cilji, ki so sicer morali zaradi igranja počakati. Vendar sem mnenja, da so ti igralci, ki so ostali slabše pripravljeni na tekmovanje, kot so bili jeseni. To pa je delni vzrok za slabše igre. Delni zato, ker sem prepričan, da bi bili bolje pripravljeni, če bi se temu klubu poskrbelo za boljše delo. Predvsem jih že od ustanovitve naprej tarejo problemi okrog zbiranja denarja. Le redki kolektivi so jim priskočili na pomoč in če ne bi bilo Jelovice, bi klub verjetno težko sploh tekmoval. V škofjeloški občini razen smučanja ni nobenega športa, ki bi bil na tako visokem tekmovalnem nivoju kot je rokomet. Zato je skoraj nerazumljivo, da se nikakor ne more najti dovolj denarja za njegov nadaljnji razvoj. Rokometni klub Jelovica namreč sedaj kar se da pozitivno vpliva na razvoj rokometa in dokler bo ta klub (in seveda rokometašice Alp-lesa) tekmoval v zveznem
razredu, potem se za razvoj te panoge ne bi smeli bati. Toda, če se bo po spomladanskem delu tekmovanja moral posloviti od lige, potem bo loški rokomet šel zagotovo korak nazaj.
To pa bi bila velika škoda. Tudi zaradi tistih 500 gledalcev kolikor jih pride skoraj na sleherno tekmo »Jelovice«. Zanje je to del rekreacije. Tudi za tiste mlade fante in dekleta, ki sedaj sicer pobirajo žoge za golom, pa bi čez leta lahko tudi igrali. Dolga leta so potrebna za rast in razvoj neke športne panoge. Konec pa jo je lahko veliko hitreje. Zato bi bil čas, da se kaj stori, in da do tega ne bo prišlo. Mogoče bi pokrovitelj Jelovica moral sklicati sestanek in sedaj, ko je še čas, sprejeti in najti rešitve. Za boj za obstanek v ligi je še čas. Tudi ta ekipa, ki sedaj igra ni sestavljena iz igralcev, ki bi ne sodili v zvezno ligo. Nasprotno niso slabi, ampak dobri. Samo njihovo okolje kaže urediti.
j. Čadež
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta in starega očeta
PREVODNIK MATEVŽA
se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem »Jelovice« za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žena Marija, sinovi Filip, Ciril z ženo in Franc z družino
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moje dobre mame
MARIJE ŽONT AR
se iskreno zahvaljujem kolektivu TOZD montažni objekti za izraženo sožalje in vsem sodelavcem za podarjeno cvetje.
Jože Žontar
Dogovor pred tekmo
Pogled na tovarno Alpina in novo tovarniško halo.
Rokomet
Boj za
obstanek v ligi
Precej časa je že od takrat, ko smo vam zadnjič pisali o škofjeloških rokometaših, ki nosijo ime svojega pokrovitelja Jelovice. Prav zato smo obiskali eno izmed prvenstve-
Tudi letos gremo na LESARIADO
Republiški sindikat delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije že 8. organizira športne igre delavcev lesne industrije in gozdarstva Slovenije. Športne igre bodo predvidoma 17. in 18. junija 1977 v Ljubljani na športnem parku Kodeljevo. 'Na letošnji lesariadi se bodo športniki pomerili v naslednjih disciplinah:
Balinanje, kegljanje, mali nogomet, namizni tenis, odbojka, streljanje in šah.
Na športnih igrah bodo tudi letos sodelovali delavci — športniki naše delovne organizacije; moški v vseh disciplinah, medtem ko žense ne bodo nastopale v odbojki, šahu in streljanju.
Res je škoda, da se iz objektivnih razlogov strelke ne bodo udeležile iger, saj so nas prav one v prejšnjih letih vedno zelo dostojno zastopale — 5 x pa so bile na lesariadi tudi prvakinje.
Odgovornost za priprave za letošnje igre pa so letos prevzeli: Jamnik Avgust — balinanje, Filipovič Jožica in Pavlin Franc — kegljanje, Miloševič Luka — mali nogomet, Kustec Lidija in Klevišar Rajko — namizni tenis, Umnik Janez — streljanje in Kalan Karel — šah.
Upam, da se bomo športniki za igre dostojno pripravili in da bomo dostojno zastopali našo delovno organizacijo in se uvrstili čim boljše.
Franc Pavlin
nih srečanj, da bi lahko kaj več povedali o njih.
Igralo se je tretje kolo spomladanske lige. V Puštalu je gostovalo drugouvrščeno moštvo Varteksa iz Varaždina. Že precej pred tekmo se je začelo zbirati ob igrišču precej gledalcev, ljubiteljev rokometa. Niso bili prikrajšani za dobro tekmo, pa čeprav je treba reči, da so zmagali gostje. Bili so namreč nekoliko boljši in so uspeli z umirjeno igro obdržati minimalno vodstvo, ki so si ga priborili v začetku drugega dela tekme. Sicer pa ste tisti, ki šport bolj spremljate po dnevnih časopisih o tej tekmi nadrobno seznajeni.
Treba je reči, da loški rokometni klub »Jelovica« preživlja manjšo krizo. To ni kriza v vodstvu, saj je vrsta amaterskih delavcev, ki klub
Ogled proizvodnje in montuže hiš nn Švedskem
(Nadaljevanje s 6. strani)
Sad, Oslobodenje, Nova Makedonija, Pobjeda Titograd, Front, Journal-Export.
Kot novost smo letos uvedli lokalno propagando poslovalnic in jim namenili 5 % od skupnih planiranih sredstev za ekonomsko propagando. S tem smo dosegli večjo učinkovitost propagande na področju samih poslovalnic.
Razstave in sejmi naj bolj zbližujejo proizvajalca in potrošnika. Zato sodelujemo na vseh večjih sejmih v Jugoslaviji: Sodelovali smo že v Subotici, Zagrebu, Beogradu, v planu pa so še sejmi v Szegedu, Ljubljani, Zagrebu, Budvi, Skopju in Leipzigu. Sejemski stroški znašajo 10 % sredstev ekonomske propagande.
Ostala sredstva ekonomske
IMaše
Naša osnovna organizacija ZSMS je bila ustanovljena 29.1.1977 na skupni konferenci v Škofji Loki. Vsi na tej konferenci smo se zavzeli za aktivnost vseh 00 ZSMS, da bi konec leta lahko z veseljem ugotavljali uspehe svojega dela.
Osnovna organizacija ZSMS v obratu Sovodenj je s svojim delom začela kar kmalu. Naša prva delovna akcija je bila manjša, a vseeno uspešna. Čistili smo sneg z našega parkirnega prostora. Po končani akciji pa smo priredili majhno zakusko kar v ročni
Žito in
Vsakdo, ki je član delovne organizacije, je postal član zato, da na svoj način prispeva pri dosegu ciljev širšega družbenega pomena. Jasno je tudi, da je vsakdo najprej zainteresiran, kako bo za to nagrajen, primerno njegovemu delovnemu prispevku. Vsakdo lahko vpliva na svoj način pri formiranju mase dohodka podjetja in tudi k višini svojega osebnega dohodka tako, da svoje delo opravlja vestno, kvalitetno in da pazi na racionalno izrabo časa ter na ekonomično izkoriščanje surovin, re-promaterialov in zaupanih sredstev za delo.
Člani DO, katerim je edini cilj, da prejmejo tisti predvideni osebni dohodek, katerega seštevek je osnovna postavka, nekaj odstotkov norme in mogoče še kaj stimulacije za točno določeno število ur, ki jih »prebijejo ob delu« in kateri nikoli ne pomislijo, kako bi več prispevali za dosego skupnih ciljev, s fiksno idejo, da so svoje naredili, ne smejo prevladovati, ker je tako gledanje samo od danes do jutri in se stvari ne bodo izboljšale. Vsaka minuta efektivnega dela več, vsak prihranjen kos lesa ali drugega materiala, ali vsaka naj novejša ideja za izboljšanje postopka dela, vsak prihranjen KVV električnega toka in navidezno še tako nepomemben ukrep, se
propagande so namenjena izdelavi raznega propagandnega materiala kot so: nalepke, značke, novoletni koledarji, rokovniki, prospekti, brošura za arhitekte, izdelava slikovnega materiala, propagandni film, reklame na avtobusih v Jugoslaviji, pokroviteljstva Jelovice, itd.
V letošnjem letu bomo v Osijeku, Baru, Kragujevcu, Valjevu in Beogradu odprli nove poslovne in skladiščne prostore, zato bomo intenzivno propagirali ta prodajna mesta.
Predvidevamo, da bomo z relativno majhnimi sredstvi, ki so bila odobrena s planom za letošnje leto, dosegli maksimalno možen učinek propagiranja naših izdelkov na jugoslovanskem področju in posegli tudi izven meja naše države.	Jože Žabkar
delo
delavnici v obratu. Tu se je pokazal naš prvi problem, kje bi se sestajali in po možnosti aktivno vključevali v delo. Nad našo menzo v podstrešju je bil prostor, kjer pa že več let ni nihče bival. Zato smo se dogovorili, da se pozanimamo o tem pri našem obratovodji, tov. Kalanu. Povedal nam je, da so ti prostori s pogodbo oddani. Ker pa interesentov ni bilo, nam je povedal, da se bo pozanimal, kakšni so pogoji, da ti prostori preidejo v našo last. In po dobrem tednu dni smo te prostore dobili. Bili so v
plevel
lahko zelo bogato obrestuje le, če se na tem dela masovno.
Ko pride doma malo višji račun za električni tok, kaj hitro vsak zase ugotavlja zakaj taka potrošnja. Tudi tovarna je del našega doma in to v glavnem tisti del, ki nam poleg OD zagotavlja tudi vse druge pravice iz delovnega razmerja. Torej vsakdo mora
JELOVICA.
kdaj pa kdaj pomisliti, da predstavlja sklad za izplačilo OD le del celotnega dohodka, ta pa bi se s prizadevanjem nas vseh lahko povečal. Osebno sem mnenja, da zasluži osebni dohodek samo tisti, ki 7,5 ur dejansko dela. Za tiste, ki pričnejo z delom ob 6,30 in končajo ob 13. uri, vmes si pa naredijo razne
zelo slabem stanju, saj jih več let ni nihče vzdrževal. Lotili smo se preurejanja in popravljanja. Najprej smo pričeli z urejanjem ene same sobe, kjer naj bi se sestajali vsi člani naše organizacije. Material za adaptacijo (les, lepilo, vijaki, barva) smo dobili v našem obratu. Za vse drugo pa, kar je bilo potrebno kupiti, smo zbrali denar med seboj in to kupili. Tako smo porabili za ureditev sobe 201 uro prostovoljnega dela vseh mladincev. Edino nam je ostala električna napeljava, kateri sami nismo kos. Pomoč bomo dobili v obratu. Tako smo kljub pikrim pripombam naših starejših sodelavcev sobo usposobili za delo.
Naša naslednja želja je nabava gramofona. Precej denarja smo zbrali sami (okrog 1.400 din), pomoč pa nam je obljubila tudi koordinacijska konferenca ZSMS »Jelovica«.
Mislim, da smo z opravljenim delom naše osnovne organizacije lahko zadovoljni. Upam, da to ni bil samo plod začetne zagnanosti, ampak da bomo po končani šoli za polkvalifikacijo spet prijeli za delo. Na koncu pa naj se zahvalim vsem, ki so nam omogočili delo, posebno pa našemu obratovodji, ki nam je omogočil delo na strojih v delavnici. Upamo pa, da bomo to zaupanje lahko povrnili, če se bo za to pokazala možnost.
To je v kratkem delo 13-članske osnovne organizacije ZSMS obrat Sovodenj.
Milan Kalan
odmore, delajo ostali bolj prizadevni člani kolektiva. Trdim, da vsakdo, ki čaka 15 minut pred koncem izmene oblečen, praktično neha z delom že eno uro prezgodaj in s tem škoduje sebi in celotnemu kolektivu.
Razčistimo torej stvari med seboj in dejansko ločimo žito od plevela.
Mogoče bo kdo rekel: »Kaj pa ta spet flanca, saj takih primerov ni.« Žal so. Lahko trdim, da se na splošno dela manj, kot se je pred leti, kar sicer ne velja za večino, vendar pa je v našem podjetju preveč »jalovega« časa in bomo temu morali narediti konec v najkrajšem času, če kdaj hočemo priti bolj na zeleno vejo. Če gremo malo v podrobnosti: če pogledamo upravo, vidimo, da večina hodi na malico že 5 minut pred 10, seveda ostali niso boljši. Ob sončnem vremenu ob južni strani hale dobimo vtis, da smo v Tivoliju, ravno tako pa se ob sončnem vremenu tudi parkirni prostori izpraznijo. Uglajene luknje pred ograjo tudi nekaj pomenijo, kot tudi odhod iz podjetja ob 12. uri, neomejen čas za debato na delovnih mestih z normo, kar da misliti, da je norma rahla, neomejen čas za debate v pisarnah pa spet daje misliti, da bi bilo dobro postaviti norme. To je začaran krog iz katerega se moramo izmotati.
Kužnik A.
(Nadalj. Iz prejšnje številke)
Zaključki
1.	Tovarna je nova, obratuje 1 leto in pol.
2.	Zaposluje vsega skupaj 400 ljudi.
3.	Nima lastnih montažnih skupin.
4.	Proizvaja 19 tipov stanovanjskih hiš.
5.	Proizvaja 8 tipov garaž.
6.	Letna kapaciteta tovarne sedaj 12.000 hiš.
7.	Letna kapaciteta končna 20.000 hiš.
8.	Srednja velikost stanovanjskih hiš s spodnjo etažo je 170 m1.
9.	Količina skobljanega lesa v lastnem oddelku za skobljanje je 29.000 m3/leto.
10.	Končna kapaciteta skobljanega oddelka je planirana na max. 34.000 m3.
11.	Približno ocenjeno pokritih proizvodnih in skladiščnih površin 20—25.000 m2.
12.	Višina proizvodnih objektov do vezi je različna, odvisno od namena, ocenjeno od 5—8 m.
13.	Zunanje površine so urejene s širokimi manipulativnimi potmi, obdelane z asfaltom ali prašno utrjene.
14.	Izdelujejo:	podkletene
stavbe, pritlične stavbe, pritlične s koriščenjem podstrešja.
15.	Garaže: odprte (dvokapnico ali ravne), zaprte (dvokapnice ali ravne).
16.	Izolacijski material — steklena volna.
17.	Potek montaže na gradbišču:
a)	Izdelava plošče s potrebnimi kanali po predloženi dokumentaciji, ali izdelava kletnega dela v zidani izvedbi s ploščo na bazi predložene dokumentacije
b)	Polaganje hidroizolacij-skega tepiha v enem komadu
c)	Sidranje venca na ploščo. Venec je iz impregniranega lesa
d)	Postavljanje podne konstrukcije
e)	Postavljanje sanitarnega vozla
D Dograjevanje zunaniih in notranjih sten
g)	Stropna konstrukcija
h)	Strešna konstrukcija
i)	Kritina
j)	Razvod instalacij od sanitarnega vozla dalje
k)	Fina obdelava notranjosti
l)	Fina obdelava zunanjosti
m)	Obzidava s fasadno opeko
n)	Fina montaža v stavbi
o)	Predaja objekta v roke kupca,
Opomba:	Vso montažo
opravljajo na gradbiščih kooperanti.
Ogled tovarne se je začel ob 10. uri in končal ob 14. uri. Glede na velikost tovarne je bil možen le bežen ogled, saj bi pri detajlnejšem ogledu morali imeti časa vsaj 4—5 dni. Mislim pa, da tudi to zadostuje za bežen pogled in spoznavanje sodobnega koncepta proizvodnje montažnih hiš. Bistvo pa je, da gre proizvodni proces v nekaterih fazah do dokončne finalizaci-je, v drugem delu do veliko-stranskega sistema, in pri notranjih stenah do panelne proizvodnje. Vsi proizvodi se transportirajo kamionsko.
OGLED GRADBIŠČA
MONTAŽNIH HIŠ
PRI HALMSTADU
Na tem gradbišču je postavljala na že pripravljena temelja firma XIBV montažne hiše. Pri tem gradbišču je zanimivo to, da so uporabili popolnoma drugačen sistem izgradnje, le-ta poteka kot sledi:
1.	Izdelava gradbenega betonskega temelja
2.	Skladišče vseh materialov na gradbišču, ki nastopajo v izdelavi montažnih hiš
3.	Izdelava zunanjih sten in izdelava notranjih sten
4.	Strešno nosilce in kritina
5.	Postavljanje stenske konstrukcije
6.	Postavljanje strešne konstrukcije
7.	Razvod instalacij
8.	Izdelava izolacij
9.	Notranja obdelava
10.	Talne obloge
11.	Fina montaža
12.	Ostala dela itd.
Izdelava temelja
je organizirana z drugo firmo. Opaziti pa je naslednje, da je temelj s ploščo zelo grobo izdelan.
Skladišče materialov
To je v bistvu plata, na kateri še niso postavljene montažne hiše. Tu so vskladiščeni vsi glavni materiali za izdelavo. To je les, plošče, izolacija, opaži itd. Ves les, ki je vskladiščen, je že poskobljan na ustrezno dimenzijo. Vsi ostali materiali pa so vskladiščeni v standardnih dimenzijah. Materiali se po potrebi določijo do linije za izdelavo teh elementov.
(Nadaljevanje prihodnjič)
JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna Industrija Škofja Loka
Ureja: odbor za obveščanje organizacije združenega dela: Ziherl Franc, Zupan Anton, Drnovšek Marjan, Kosem Malči, Kustec Lidija, Žabkar Jože, Pečenko Vera, Žakelj Valerija Odgovorni urednik: Pavlin Franc