Delavec in občan se morata srečati
Vse pogosteje se dogaja, da delavci v organizacijah zdru-ženega dela z velikim ogorčenjem obravnavajo predloge za nove programe raznih samoupravnih interesnih skupnosti -bodisi materialne ali nematerialne proizvodnje ali pa pro-grame občinskih ali krajevnih skupščin. Vedno znova se ustavljajo ob vprašanju »kdo bo to plačal?«. Popoldne, ob koncu delovnega časa pa ti Ijudje stopijo iz tovarne, trgovine ali delovne organizacije in se prelevijo v občana in krajana, ki zahteva, da bi skupnost morala imeti več posluha za potrebe razvoja njegove krajevne skupnosti in občine. Morda bi se bilo treba zavedati, da je krajan tudi delavec in da pravzaprav on sam odloča o tem, koliko sredstev bo namenjenih za razvoj krajevnih skupnosti, za to ali ono dejavnost.
Zaprtost organizacij združenega dela, premajhna poveza-nost med družbenopolitičnimi skupnostmi, krajevne skupno-sti in občin ter organizacije združenega dela je verjetno eden osnovnih vzrokov za take nesporazume. To je nedvomno treba odpraviti. Morda bi tudi glasila organizacij združenega dela lahko prispevala svoj delež k temu, prav gotovo pa imajo določeno obveznost tudi glasila občinskih skupščin ali ob-činskih konferenc SZDL.
B. P.