St. 13 i mm m V Trstu, v Rtrflb 20 ccat. Lstnlk XLVtn Izhaji. Iz vsema pM**)ek. Asiikegi it 20. L udatrople. DmU as| te pofifljajo pisma te ne sprejemajo, rokop^^ge mćajo Izdajatelj ia Anton Oerbec — La^fl^^^^pat Mrka - -nuli za m esc ^ J —tM^T0' »..J***1' Za Inozeman^ fl&efaa ^.fMPUl^r M;*9* Ne D1NOST Mevflke v TMa to efcettof p* 10 Urokosd ene Mom (73 m.) — Offsrt trg—c— 1« ohrtnflior -uipo« cent mitnice zahvale, poelaniee In vabile po L I.—, eflaai taanttti zorodav mm po L 2 — MaH op'-H po 20 cent beeeda, najmanj pa L 3. — Oglasi, naročnina in reklamacije .c paSlJaJ« tekIHfn* npravt Meoatt. v Trrtu, nUca sv. FraoOflr« Aai%ega ftev. 30. L naielrapje. — Tdeloa aredniftva In nprava 11-57. 1 ^ rt. NevaVho^r/rancoskega pohoda Ni nikakega dvoma, da se je politični položaj v Evropi v zadnjem tednu silno poostril z^sti po tem, ko so Francozi Uvedli delno zasedbo nekaterih nemških krajev .ia desnem bregu Rena. Ne glede na to, ali so b H Francozi upravičeni k tem korakom ali ne, se mora povdariti, da si niso mogli izbrati nevarnejšega trenutka za ftako akc jo, ki je silno nevarna za obstoj sedanjega mirovnega stanja v Evropu Nezadovoljnost Rusije in trmoglavost keinalistovske Turčije, a na drugi strani za-đr'zena sovražnost francoske in deloma angleške viaie proti sovjetski vladi je povzroč la napetost med Vzhodom in Za-padem. Ta napetost traja Halje in je prišla j posebno do izraza, odkar so pr sli Rusi na' lausantko konferenco. Rusija hoče topot prisiliti zapadne države, da jo priznajo, in je zato pr pravljena na vse- Brez dvoma je, da so Turki tako trmoglavi le ker imajo' materialno in moralno oporo Rusije v boju proti zapadnim veles lam, sicer ne bi tako ošabno nastopali v Lausanni Res je, da i so premagali grško vojsko in da so tako-; rekoč iztrebil krščanske manjšine iz Male Azije, toda to jih je stalo mnogo žrtev in končno se morajo tudi Turki v najkrajšem času izčrpat:, ako bi hoteli nadaljevati s svojo agresivno politiko v Evropi, kjer nimajo kaj iskati In ravno zavest, da ignajo za seboj Rusijo in ves muslimanski svet, jih navdaja z brezmejno domišljavostjo. Pravzaprav pa s tej za vsem tem Rusija. Moskovski komunistični krogi še vedno upajo na svetovno revolucijo in na zrea-gov'ti poli cd komunizma proti Zapadu. To upanje temelji v glavnem na gospodarskem razsula v Evropi in pa. na neslcgi med zmagovalci, ki sami ogrožajo temelje svojih m rovnih pogodb, dalje tudi na dejstvu, da smatrajo zmagovite velesile vse manjše države za svoje vazale. Na ta način tli v vseh deželah Evrope vse polno pohlepnih želja, iredentističn h teženj, imperialrzmov, pri vsem tem pa skoraj povsod razredni boj, ki se poostruie zlasti v industrainih državah, kjer brezposelnost raste. Rusija se nahaja danes v najugodnejšem položaju napram Zapadu. Naj se stvar tako ali tako zasuče, sklepajo ruski državniki in komunisti, mora komunistična Rusija biti na dobičku, če se vnamejo novi spopadi v Evropi, tedaj se utegne iz tega iz-c'miti nova svetovna vojna, ki se mora končati s končno zmago komunizma. V tem boju bi kot zadnja posegla vmes Rusija. Će se pa hoče Evropa obvarovati najhujšega, tedaj se mora pobotati z Vzhodom, to pravi zapadne velesile morajo pr'poznati sovjetsko vlado. Prvi slučaj bi dobrodošel komomistom sploh, drugi pa sovjetski vladi, ki bi se za večno utrdila na Ruskem ter pr čela z enegičirim vzpostavit v eni m delom- To je dilema današnje Rusije in obenem dilema komunistov. Komunizem kot deja pa je še danes velika gonilna sila. Ta sila bi znala v primernem* času nastopili proti vsemu, da se le uresničijo komunistične sanje. In ta sila, ki tli vsepovsod tudi v zapadni Evropi, dasi je bolj nevidna in navidezno brezpomembna, bi mahoma zrastla v orjaka, ako bi novo klanje po bojnih frontah ustvarilo razpoloženje za revolucijo v širokih množicah na frontah in doma. Položaj je silno resen. Vsepovsod vre in kipi. Včasih se zazdi, da je mera krivic, sovraštva, zicčtnov tako polna, da v kratkem kaj izbruhne. In v tem skrajnem napetem položaju, v teh kritičn'h časih, ki presegajo celo predvojni kritični in napeti položaj Evrope ?z 1. 1914., zadostuje majhna iskrica in se utegne razvneti tak požar, ia je bila svetovna vojna le medel odsev tega, kar utegne še priti. Zopet si utegnejo ;lati v sto- in stokilametrskih frontah nasproti evropski narodi, a najhujše bi sle-Jilo še-le tedaj, ko bi revolucija podirala zaporedoma vse fronte ;n bi mogočno za- ni še padla-Veliko razburjenje je nastalo v Nemčiji, državni predstavniki so vsi ostro obsedli «toi kršenje versaillske pogodbe« in vendar ne opazimo nikjer tiste sigurnost1 v dejanjih ne na eni strani ne na drugi. Francozi prodirajo počasi dalje in so se ustav li na pol poti, svečano zatrjajo, da niti od daleč ne- mislijo na kakšno pol tično zahrbtnost ter pravijo in povdarjajo, da se takoj umaknejo, ko bodo Nemci izpolnili svoje obveze. In Nemc:: Vkljub vsem protestom,- grožnjam, apelom na svet itd. zveni iz vsega tega v en dar-le strah pred negotovo bodočnostjo. In to ni toliko strah pred Francozi, ne to je tudi zavest velike odgovornost1, ki jo nosi danes vdrugič Nemčija za obstoj svetovnega miru. Ako bi Nemčija danes hotela izvesti konflikt s Francijo, tedaj bi imela na svoji strani več sveta nego tekom svetovne vojne. V ozadju čaka Rus ja, čaka Vzhod, toda v ozadju grozi revolucija, boljševizem, anarhija in vse strašne posledice razpada. Res da ni izključeno, da ne b' tudi današnja francoska družba našla smrt v morebitnem novem spopadu, toda ali b£ bilo v Nemčiji kaj dobrega pr čakoviti od tega? To je zelo zielo dvomljivo. Strah pred skrivnostno, grozečo bodočnostjo, zavest ogromne odgovornosti se brzda strasti, sovraštva, revanšrse težnje tu in tam. Vkljub zadnjim dogodkom ni še padla končna odločitev. Spomini na prestane vojne gr oz orle ter posledice razdiralne vojne hidre. k: jih vsi še danes čutimo in jih bomo čutili še dolgo vrsto let, morajo vzbud'ti v slehernem človeku stud pred novimi vojnami. Duševno razpadanje današnjega Človeštva se da zaustaviti, le ako se nam posreči ohraniti vsaj za nekaj de se t le tj; trir v Evropi Vse pridobitve človeštva bodisi kulturne ali civMzatorične, kakor tudi vse nravne dobrine s*a v nevarnost*. Mir je življensko vprašanje za evropsko kulturo in civilizacijo. Novo svetovno klanje bi pahnilo človeštvo za stoletja nazaj v duševno temo ^n v matei-ialni položaj najhujših dob, kar jih pomni zgodovina evropskih narodov. Nihče ne more pričakovati kaj dobrega ne za se ne za svoje ideje, ako se vname splošno klanje. Zakaj v današnjih časih je izključeno, da bi ostal kakšen večji spor omejen na gotove kraje in gotove narode. Moderna prometna sredstva so tud* izvrstna sredstva za prenašanje krvavih spopadov vsepovsod, koder hodi človeška noga. Tudi so danes, interesi držav in narodov tako prepleteni, da ne more noben sosed mirno gledat', ako se dva njegova soseda spopadeta. V tem boju je primoran se zavzeti za enega proti dragemu. Dines je še v moči državnikov preprečit' nove nesreče. Če bo v njih prevladal razum, tedaj je pričakovati, da se bo tudi ta najnovejši francosko-nemški spor kmalu o tajal in da pride do prijateljskega sporazuma. To bi bil zdrav precedenčen slučaj za vse ostale spore in sporčke, ki ne puste, da bi se Evropa dvignila iz sedanjega blata. notranjih del ;n bivšega podaniku v Stock-holmu Dram bulad bega. Glede Turkov, ki Žhre v južnem delu Jugoslavije, je Izmet paša poudarjal, da I bodo Turki, Id žive v južnem delu Jugo« slavije, lahko izboljšali svoj položaj edino« tle, če se pomirijo z ustvarjenim položajem in kot lojalni državljana sodelujejo v nje). Edino-le gospodarska osamosvoj tev > 7vezi s prorr~*o jim bo lahko pomagala > njihovih pravičnih težnjah, nikakor pa kaki upi od zunaj. Šole, trgovine, rokodelstva, to so kulturna sredstva, katerih s« morajo muslimani sploh in Turki še po sebej okleniti, da oboroženi s tem moder-n m gccpodatsko-kul turnim orodjem lahko za jamčijo svoj obstanek in da istočasno po-stanejo koristni člani skupnosti v državi, v kateri se nahajajo« Glede reorganizacije sedanje Turčije je Izmet pasa izjavil, da ima Turčija seda}, bolj kot kedaj, polne roke dela na reorganiziranju svoje zemlje in obrambi svoje neodvisnosti Turška zemlja je bogata "n Če se jo posreči kulturno reorganizirati, bo lahko turški narod najsrečnejši narod na Italija Razpustlev oboroženih organizacij poli-Učnih strank - RIM, 16. (Štefani). Od t. februarja, ko stopi v veljavo odlok o ustanovitvi prostovoljske m lice za narodno varnost, ne bodo smele več obstojati druge vojaško organizirane formacije, naj pripadajo katerikoli stranki. Prefekti bodo dobili v tem oziru točna navodila, da ne dovolijo po omenjenem dnevu nikakega zbiranja oddelkov v vojaškem stroju razen oddelkov, ki spadajo k oboroženi sili države, k narodni mL lic\ ki se ustanavlja, ali k športnim udruženjem, katerih člani so mladeniči pod 16-etom. Spremembe v dipftomatični služba na vidim RIM, 17. (Volta). V kratkem bodo odrejene različne spremembe v diplomatični službi Prizadeti bodo v prvi vrsti d:pk>-matični zastopn ici v balkanskih državah. Davek na vino za leto 1923 - 24 RIM, 17. Uradni list prinaša odlok, kateri določa, da ostane al'kvota splošnega davka na vino za pridelek 1923 . 24 20 lir na hektoliter. Jugoslavija Izmet paša m Jugoslavija ZAGREB, 16. * Riječ» objavlja pogovor bivšega muslimanskega zastopnika g. Ve-lija Sadovića iz Trebinja s prvim Jurskim delegatom v Lausanni Izmet pašo. General Izmet paša je b'l zelo ugodno presenečen, ko je izvedel, da je g. Sadović svoj čas obiskoval isto gimnazijo v Carigradu kot on. Tekom pogovora je izjavil Izmet paša Sadoviču, da Turčija nima Tiikakih aspt-racij izven meja reke Marice, — meja, ki odgovarjajo turškemu nacionalnemu paktu. General Izmet paša je posebej zaprosil g. Sadovića, naj pove jugostovenski vladi in jugo6lovenskemu narodu, da 90 vse vesti, ki govore o turških aspiracijah čez reko Marico, tendenciozne in da ne odgovarjajo nikakor resnici, ne želji turške vlade, ne njenega naroda. Turčija — je nadaljeval predsednic turške delegacije — najiskre-neje žeK stopiti v čim tesnejše in prija, teljske odnosa je z Jugoslavijo. V tem namenu je tudi pned kratk'm Imenovala za svojega zastopnika na belgrajakem dvoru enega svojih državnikov, bivšega župana dr. Miroslava Ploja v Maribor. Danes odpotuje dir. Županič v Prekmurje, kjer pose ti Dolnjo Lendavo in Mursko Soboto. Na povratku iz Prekmurja obišče tudi Ptuj in Celje, kjer bo na okrajnem glavarstvu sprejemal tudi stranke. Volilni proglas nacional stov SPLIT, 16. Vodstvo nacionalističke orga-nizae je «Orjuna» je izdalo volilni proglas, katerega glavne točke so fce«-le: Nacionalisti ne bodo nastopali pri volitvah z last-mm" kandidatskimi listami Dolžnost nacionalistov je delati na to, da ne pridejo \ parlament anacionalni in antidržavn elementi, temveč nacionalno in moralno kvali-f cžrani rodoljubi Zato morajo nacionalisti pomagati državotvornim strankam, ki stoje na podlagi absolutnega narodnega edin-ctva, integralnega jugoslovenstva in edinstvenega državnega organ'zma. Kjer se nahajajo državotvorne stranke v medsebojni borbi, imajo oblastni odbori pc'skrbeti, da bodo organizirani člani glasovali kompaktno za tisto stranko, katere pro-gran* je nacionalističnemu najbližji V slučaj h borbe med eno ali dvema državotvornima svetu. Toda z* to je potrebno sodelovanje strankama ^ eno prot državno, M ilna iz. vseh njen h smov, in v prvi vrsti je treba' - - r - na konferenci v Lausanni narediti konet. stališču velikih držav, ki postopajo s Tur-č jo kot z državo nižje vrste. Turška delegacija ne bo nikoli pristala na nobeno- obliko kapitulacij, ki bi bila v navzkrižju s •suverenostjo države. Turčija hoče, da jo drugi narodi in države smatrajo za sebt enakopravno, in do tega bo prišlo šei-le tedaj, ko bo v Turčiji odpravljen režim ka-ptukcij. Iz seje ministrskega sveta — Volilna pravica narodnih man?3n BELGRAD, 17. Na zadnji seji min str. skega sveta je zunanji minister dr. Ninčič poročal o trenotni mednarodni situaciji Notranji minister je dalje v svojem poročilu o notranji situaciji naglašal, da bo v sm slu zakena g zaščiti države nastopil proti vsem n tudi proti delavcem, ki bi skušali na kak način obnoviti komunistično stranko. Notranji minister pa je dalje zahteval cd m:-nistrskega sveta nekatera pojasnila k predlogu ministra pravde glede volilne prav"c% narodnih manjšin, zlasti, če se naj naknadno vpišejo v volilm imenik. Ministrski »vet je odobril stališče ministra pravde- V volilne imen ke se vpišejo vsi pripadniki narednih manjšin, ki imajo volilno pravico po zakonu. Pogajanja trn sklenitev trgovske pogodbe med Jugcatav jo in Italijo — Mussolini ob. Ij ubija ratifikacijo priloge rapallskega dogovora — Sporazum z Itaft^o glede po. stopausja s tfgovskimi ladjami BELGRAD, 16. V ministrstvu vranjih stvari se vrše zadnje čase pogoste konference, na katerih se razpravlja o podlag" za predstojeći trgovski sporazum med Jugoslavijo in Italijo. Dogovor, ki se bo sklenil, bo podoben osremu, sklenjenemu med Ital'jo in Čehostovaško. Konferenc se udeležujejo medf drugimi načelnik trgovskega oddelka Todorovic, pooblaščeni minister Pešić, general M'lić, predsednik komisije za omejitev reške države, in pokrajinski namestnik g. Metličič. Tukajšnji listi javljajo tudi, da je ministet vnanjih stvari Ninčič prejel od predsednika italijanske vlade Mussolin^a, da je Mussolini sklenil ratifkrirati svetomargeritsko prilogo rapa 11 skega dogovora. Ratifikac jo po italijanskem parlamentu smatra on le za formalnost, ker je sprejem tega sporazuma po italijanskem parlamentu že v na-prej zagotovoljen. Mussolini je razen tega zanikal vsak tajni dogovor z Madžarska Tukajšnji listi objavljajo to vest s pridržki glede njene zanesljivosti. Končno se javlja tudi, da je bil med Jugoslavijo in Italijo sklenjen sporazum glede postopanja z jugoslovenskzmi ladjami v italijanskih vodah in z italijanskimi v jugo-slovenskih vodah- Ta sporazum se t:če predvsem klasifikacije ladij pri uveljav-ljenju tarifov. To vprašanje je bilo sproženo s strani jugoslovenskih ladijedelcev in je našlo v Italiji simpatičen odmev. Na podlagi sklenjenega sporazuma se bo postopalo z ladjami obeh držav v italijansk h odnosno jugoslovenskih vodah kot z domačimi BELGRAD, 17. O konferencah, ki so se vršile zadnje dneve v zunanjem ministrstvu glede izpraznitve tretje dalmatinske zone, poročajo dalje, da so bile na teh konferencah tudi načelne razprave o trgovinski pogodbi z Italijo. V bistvu so začrtane smernice, po katerih naj bi se vod la pogajanja z Italijo. Jugoslovenska vlada je sprejela kot podlago za definitivno trgovinsko pogodbo z Ital'jo že sklenjeno trgovinsko pogodbo med* Cehoslovaško in Italijo glede tranzitnega prometa s Trstom. V glavnem gre za ureditev blagovnega prometa in trgovine z Reko in Zadrom. Interesantno je pri vsej tej stvari, da za Reko nastopa Italija kot njena oficielna diplomat* čna zastopnica. Glavne točke trgovinske pogodbe z Italijo lil obsegale: 1. Pristanišče, takse, 2. tovorni železniški tarif, 3. direktne železniške vozove, paroplovbo, 4. pogodbo o brzojavnem, telefonskem in 4. pogodb« radiotelegi eiegrafokem spoju med obema državama. M*-"'" dr. 2mpmmt v Sloveniji LJUBLJANA, 17. Minister dr. Županič je te dni prispel v Ljubljano. V torek zju-traj ne ie adbefel * mmrtvu velike** glede na zmago, imajo oblasni odbori zau-kazati svojim članom, da kompaktno glasujejo za tisto državotvorno stranko, ki :ma izgled na stvarni uspeh v slučaju' pomoči * strani nacionalistov. Nacionalisti bodo delali z vsemi silami, da se za prihodnje vol tve ustvari čim tesnejša fronta državotvornih, naprednih in jugoslovenskih strank proti bloku reakcionarnih in separatističnih strank- Kongresu vodstva organizacije jugoslovenskih nacronal'stov so prisostvovali tudi odposlanci Četnjške^_ ; druženja, s katerimi se je dosegel sporazum za ustanovitev enotne fronte za obrambo države ;n naroda od notranjih in vnanjih sovražnikov. S kongresa je bil poslan protest prott premes če vanju in penz:cniranju nacionalna neomadeževanih uradnikov. Bolgarska Bolgarska za nevtralnost SOFIJA, 16. Bolgarski brzojavni urad javlja: Od poklicane strani smo pooblaščeni zanikati na najodločnejši način zk>-merne vesti, ki so brez vsake podlage in ki so jih objavili inozemski listi, češ da bi Bolgarska v slučaju zapletljajev na vzhodu ali v slučaju napada proti Romunski ne bila nevtralna. Bolgarska vlada je nasproti temu odločena bolj ko kdaj prej nadaljevati svojo miroljubno politiko, kakor je to že pri raznih prilikah nagkasHa, ker je prepričana, da je to najboljše sredstvo za dosego povoljne rešitve vseh vprašanj, ki s« tičejo bolgarskega naroda- Bolgarska ni :mela nikdar namena stopiti v kako politično kombinacijo, ki bi bila naperjena proti kak* drugi državi, in tudi ne se pridružiti boljševički Rusiji, katera pač n*ma s kmetsko Bolgarsko nič skupnega. Bolgarska vlada je naroč ki svojim zastopnikom v inozemstvu, naj dajo vladam, pri katerih »a overovljeni, izjave v tem smislu. Deželne vol tve na Bolgarskem —- Sijajni« zmaga vlade SOFIJA, 16. Po vsej državi so se vršile včeraj volitve v pokraj nske odbore. Volitve so se vršile povsod v popolnem miru in redu. Vladna stranka je dobila veliko večino. _ Poljska Poljska in zasedba Memela po Litovcih VARŠAVA, 17. Poljsko javno mnenje in poljski politični krogi so radi padca Memela v litovske roke v precejšnjih skrbeh, ker :ma memelsko pristanišče za Poljsko veliko važnost. «Kurjer Warszawski» naglasa, da predstavlja zasedba Memela resno kršenje versailleske mirovne pogodbe in vsled tega da je upati, da jo bodo zaveznik1 storili spoštovati. «Kur jer Poranui«. pripisuje krivdo na zasedbi Memela poljski diplomaciji, ki ni znala dokazati važnosti tega pristanišča. List dostavlja, da se Poljska nahaia danes v težkem položaju in da so dogodkr na vzhodu nekaka nemška revanša za zasedbo ruhrske kotline. Pol-kovnik Trous&eau se nahaja uradno Gdanskem, kjer čaka na francoska poja. čenja. Podrobnosti o zavzetju Memela so še vedno zelo protislovne. Še vedno se nv ve ničesar gotovega o usodi večjega dela francoske posadke. VARŠAVA, 17. Vsled vesti, ki so se raz-š-'rile v inozemstvu o mobilizaciji na Poljskem, je ministrski predsednik javno izjavil, da so te vesti brez vsake podlage. Nemčija Obsedno stanje v ruhrski kotlini — Fran. cosko-belgijska oblastva izdala ukaz za zasego premoga — Vlaki s premogom, namenjeni za Nemč jo, dirigiram v zavezniške države — Odškodninska komisija ugotovila dva nora nedostatka ns strani Nemčije PARIZ, 17. Odškodninska komisija se je sestala včeraj ob 16 podi predsedništvom Barthou-ja m je sprejela s tremi glasovi —-ker se je angleški delegat vzdržal glasovanja — taJe sklep: «Odškodninska komisija ugotavlja: a) da se po 12. t. m. ni več pošiljal premog na račun odškodn;n, b) da je državna (nemška) komisija sporočila z uradnimi pismi francoskim in belgijskim oblastvom, da se bo dobavljanje premoga srn račun odškodnine tako? ustavilo* c) da je državna komis ja za zootehničn<» premoženje uradno sporočila francoskim in belgijskim oblastvom, da se bodo vse po., šiljatve, toliko na račun cdškodn n, kolikor na račun vrnitve ustavile in da vlaki, pripravljeni na odhod, ne bodo odšl'; in res so nemška oblastva po 12. t. m. ustavila dva vlaka z živino in konji Odškodninska komis ja smatra, da je to stanje stvari prostovoljna posledica sklepov, vsebovanih v sporočilu nemške vlach z dne 12. januarja, poslanemu francoski in belgijski vladi potom odškodninske komi. sije- Odškodninska komisija je mnenja,, da je prostovoljni značaj pomanjkanja v izvrševanju reparacj in vrnitev, predviden ili \ mirovni pogodbi, jasno ugotovljen in da nI trćba zahtevati od nemške vlade kakih nadaljnjih pojasn'1. Vsled tega je odškodninska komisija sprejela sklop, s katerim se ugotavlja, da sta se po 13. januarja ugotovila na stran! Nemčije dva nedostatka v nien h dobavah, dolgovanih Franciji in Belgiji. Te neizvršene dobave se nanašajo na premog *'n na živino. O teh ne dosta tki h so bile takoj obveščena francoska, italijanska, angleška in belgijska vlada». Francoski delegat Barthou in belgijski delegat De La Crob: sta odločno podpirala predlog, da s>e mca-a vzeti uradno na zna. nje, da Nemčija nalašč ne izpolnjuje svojih obvez. Angleški delegat je rzjav'1, da se bo vzdržal glasovanja. Uvidcva sicer, da jc prišlo do nedostatka na strani Nemčije nalašč, vendar pa poudarja, da so ti nedostatka posledica politike, kateri je angleška vlada odklonila podporo. Italijanski delegat Salvago Ragg; je pojasnil, da ni podpisal franccsko-bel^ijske note, s katero se poziva odškodninska kc-m'isija, da ugotovi nedostatke na stran! Nemčije, zaradi tega, ker Nemčija ni ustavila Italiji dobavljanja premoga. Glasoval pa bo za ugotovitev nedestatkov na stran: Nemčije, ker jih je ta nalašč zakrivila. Ameriški delegat ni govor i. Predlog za ugotovitev nemških nedostatkov je bil tako sprejet s tremi glasovi. • Medtem se javHa, da so francosks-bel-g'jsike čete zasedle vs^ ^thrsko kotlino-Dortmund, Barmen in Elberfcld sc že zasedeni Število francosko-belgijske okupacijske vojske znaša baje 60.000 mož, br/ kone pa se bo še povečalo iz varnostnih ozirov vkljub temu, da znaša Štev lo nemške policije v ruhrski kotlini ki se je sicer doslej obnašala povsem korektno '"n je tudi slabo oborožena — le kakih lO.GOO-mož. Nemški industrialci pod vodstvom Thys, sena še vedno kljubujejo francosko-belgij-skim oblastvom, poudarjajoč, da dolgujejo pokojršč:.no le nemškim zakonom. Pogajanja, ki so jih začela z njimi francoska oblastva, so se ponovno prekinila. Nemšlci industr'alci imajo za seboj tudi delavstvo. Delavstvo v ruhrski kotlini je po večini komunist'čno, in tako sta nemški kapitalizem in komunizem združena v c-notno fronto proti Francki Ker bo Francija s svojo zasedbo dobila v roke glavna vrre nemške industrije, se govori, da s* nemški Industrialcs poga>ajo z Anglijo zu dobavo premega Nemčiji. Seveda bo dobava premoga v Angliji stala Nemčijo ogromne žrtve, kajti nemška marka je vsled zadnjih dogodkov s'lno padla. Angleška šterlina je valjala včeraj 65.000 nemških mark, en ameriški dolar pa 16.400 mark- Francoska oblastva si skušajo pomagati na eni strani z lepa in so baje pripravljena zvišati delavstvu mezde, na drugi strani pa z grda. Tako skušajo zagotoviti na dal-nje delo potom nenemških delavcev, ka„ ter:h je v ruhrski kotlini vse polno. Po nekaterih krajih je bilo tudi proglašeno skrajno obsedno stanje. Vojaštvo je dobilo u, kaz, da strelja brez ozira na vsak\i£ar ki bi na katerikoli način hotel motiti javni :ed ali delo. Včeraj je bil razen tega izdan ukaz za rekvizicijo premoga v šestih slavnejših rud« lvkih prve «z3lene zone*-. Zastopnik generala Degoutteja je sklical lastnike rui-nikov in jim sporočil, da se bodo moran pokoriti ukazu za zasego premega, ker bodo drugače izročeni vojnemu sodišču. Za. stopnikom delavskih sindikatov so b le ponovljene zagotovitve francoske vlade glede svobode dela in ohranitve javnega reda. Zastopniki delavccv so poslušali te izjave, ne da bi protestirali Na podlagi ukaza za zasego premoga je bilo že nekoliko vlakov premoga dirigiranih v zavezniške države. Kako je organizirajo nadzorovanje rutinskih premogovnikov PARIZ, 17. Vesti, ki prihajajo iz ruhrskc kotline, pravijo, da te deli tehnična kom"-sija, kateri predseduje francoski inženr Coste, na štiri podkomisije, kater h prva bo nadzorovala proizvodnjo, druga prevoz, tretja delavce in Četrta preskrb ovan je s premogom v industrijski zoni- Delokrog t« komisije se razširi v smislu sklepa velike renske kom'sije tudi na premogovnike, ka, teri se nahajajo na ozemlju, ki je bilo prc| zasedeno. Na lice mesta je prišlo že precej inženirjev, in sxer 40 francčskib, 5 italijanskih in 4 belgijski. Dajatev premogu Franciji in Belgiji četami m Nemci BRUSELJ, 17. Sirijo «e vesti, ki prihajajo iz Nemčije in ki pravijo, da je prišlo do spopada med belgijskimi četami in nemškim prebivalstvom. Proti belg jski straži na nekem mostu je bilo baje enkrat ustreljeno. O tem incšdsntu ni še nikakih podrobnosti. Francija. Mussoiini zahteval pojasa lo od francoske vlede PARIZ, 17. Agencija Ha vas poroča: Italijanski ministrski predsednik Mussoiini je zahteval od francoske vlade, naj natačno pojasni pravi pomen in obseg zasedi)« ruhrske kotline kakor tudi pravice nadzo-rovalne komisije. Francoska vlada je dala g. Mussoliniju zahtevana pojasnila v noti, ki je bila izročena italijanskemu ministrstvu za zunanje zadeve. Vprašanje razdelitve avstro-ogrskega dolga pred Veparaciisko komts jo PARIZ, 17. Na drugi seji reparacijske komisije, ki se je vršila včeraj, so bili se-slišani zastopn ki Avstrije in Ogrske o vprašanju razdelitve državnega dolga bivše monarhije med našledstvene države. Zastopniki posamezn h držav so predložili svoje pripombe, ki so bile izročene finančnemu odseku. Proti koncu tega tedna bo predložil finančni -cdsek poročilo o teoi vprašanju in na prihodnji sej;, ki se bo vršila v iorek, div_> 23. t. m., bo reparac^jska komr'sija napravila končne sklepe v zadevi razdelitve državnega dclga bivše monarhije. Anglija A meriško-anglešk a pa^ejaoja o konsolidaciji vojnih dolgov cdgodena PARIZ, 17. Listom javljajo iz Washing-tona: Odgodi* ev sestanka kom'sije za konsolidacijo angleškega vojnega dolga je prišla vsled nesoglasja med angleškimi in ftmer'žkimi člani cmenjene komisije. Angleški zastopniki so izjavili, da bodo prosili svojo vlado za nadalma navodila. Kakor izjavljajo uradni krogi, so vršile razprave o končnem plačilu in o oferestn* n^eri samo v polur&dln* Misli se, da so nri — ~ laJa največja je. Ameriški vedati, kak-glede obre~ 2 države n* .„.vdam, Ki bi znašale not 4£. Govori se tudi, da so Američane' predlagali dobo 50 let za izplačilo, -Uem ko so Angleži zahtevali daljšo VeliK pomirje poeebno bedo o zb-eniice i. Grof Bethlen odstopit BELGRAD, 16- Kakor poročajo iz Budimpešte, poda- radi demarie Male in Ve« like catente ministrski predsednik Betbka s svojim kabinetom ©stavko, ObscAjc stanje v Mm&cIu BERLIN, 16. Wolifov dopisni urad je prejel iz Memela: Litovci so proglasili ofc-sedno stanje. Med današnjim in jutrišnjim dnevom prispejo tri medzavezniške vojne ladje. Po zavzetju Mesnata KAUNAS, 16. Vstaji so odkorakali v Memel in prebivalstvo fh je navdušeno sprejelo ter iz ve silo zastave. V svojem odgovoru na drugo Pcincarejcvo noto je od-gtjvoril litovski m nistrski predsednik ponovno naglašujoč, da ni litovska vlada so-kriva pri dogodkih na memelskem czemlju. Litovska vlada je pripravljena posredovati pri vstasih, ako bi zahtevala potreba. KAU NAS, 17. V memelsko pristanišče jfe priplula dne 16. t. m. pclpka vojna !ad$a. Ta dogodek je položaj še poslabšal- Litovska vlada je protestirala pr* zavezniških vladah m pri poslaniški konferenci proti vmešavanju Poljske v memelsko vprašanje. 1 11 Ggrska •edsedaak Betbka o demajfi seji zoaa^jeg* odseka — -i ja podpira vlado V zvezi z demaršo £2 opaža nekake .»i dan so pričakovali s _,ijo, ker so v*i m slili, da dru jTti razpravljali v javni seji ____l Govorili pa so o tem le na sej* zunanjega cdseka; ki pa je bila tajna. O cej! ie Lil sicer ;zdan uradni komunike, ki veli ef da j z bil dosežen pcpolrt sporazum. Seja zbornke, ki je biia naznanjena za dtpoldne, se je zakasnila do dveh popoldne. Vendar pa se o deniarSi in zunanji politiki ni govorilo, ker je ministrski predsednik pregovori posl. Bar osa, naj ne predloži svoje nujne interpelacije, temveč naj počaka, da €e duhovi rnaio pomirijo. Posl. Baros je pristal na to, da bo govori na četrtkovi seji, preden preide zbornica na dnevni red. BUDIMPEŠTA, 16- Na današnji seji parlamentarnega odseka za zunanje zadeve je posl. Rsesav pri razpravi zakona o sprejemu Madžarske v Zvezo« narodov stavil na zunanjega ministra vprašanje, ali je madžarska vlada ob priliki sprejema podala kake obvezne izjave. Zunanji ministe* Darncrvary je odgovoril, da je tedanji zunanji minister grof Eanffv le izjavil, da ima Madžarska vse pogoje za članstvo v Zvezi narodov- Ko je naštel tozadevne pogoje, je grof Paiiify, sklicujoč ee na tozsdevni paragraf pakta o Zvez« narcnov, izjavil, da Madžarska strogo izpolnjuje statute Zveze narodov in dcllej sklenjenih pogodb in mednarodnih obveznosti. Izjava, ki bi šla preko tc£a okvirja, se cd strani Madžar-;lie ni podala. Ministrski predsednik grof Bethlen je govoril nato o koristih prpadnosti k Zvezi narodov, ki so se pokazale pri Avstriji. Pri debat* o demarši Velike m Male en-tente, v kateri je govorilo već poslancev, je izjavil grof Bethlen, da se trdno nadeja, da bo z odgovorom madžarske vlad« odpravljeno vsako vznemirjenje. Posrečilo se je prepričat? vse na tem vprašanju intere. sirane dele, da vodijo Madžarsko le miroljubne namere. Posl. Rassay je vzel izjave ministrskega predsednika na znanje ter je izjavil, da sedaj, ko ima vlada opraviti z nasprotniki v inozemstvu, noće kritizirati pogajanj vlade. V svojem rmenu in v imenu vse opozicije izjavlja, da bo pcdjrral madžarsko vlado v vsakem ozku, ko gre za to, da s® prepreči oziroma odpravi vmešavanje tujcev v notranje razmere Madžarske. O demarši Vel ke m Male en*<*ite > Budimpešti bo ministrski predsednik grol Bethlen govoril v četrtek tudi v plenumu zbornice Rušilo in mitišbe države Car Peter Veliki je z ustanovitvijo Pe-trograda začel rusko prodiranje proti zapadu. To prod't a nje je šlo ob morju in tako je prišla Rusija v zelo kratkem času do posesti baltiških pokrajin. f®4 ogromna država je morala iskati odduska svoji sili in zato je stremela vsepovsod k morjem. Tako se je v par stoletjih prerila do treh morij: Balt skega. Črnega morja in do Tihega oceana. V preteklem stodetju se je ruskem« naravnemu prodiranju postavila po robu Anglija, ki jc že pred 80 leti zaslutila v Rus ji eno silo, ki bi utegnila postati usodna za angleški imperializem v Aziji- V krmski vojni 1. 1856. v rusko-turskih vojnah in končno tudi v rusko-japonski vojni je Anglja nastopila proti Rusiji. V kljub vsemu pa je Rusia ohranila svojo posest na omenjenih treh morjih do svetovne- vojne. V tej vcjir je imel* dobtU se Carigrad po vrhu, toda prišlo je drugače; z nastopom boljševizma je Rc£ija izgubila vse ono, kar je knela po pegedbi dob ti od zaveznikov po koečani vojni. Poleg tega so se od ruske države odcepila cbširna ozemlja, koder prebivaj Poljak*', Rusani, Belorusi itd. A ebrebni baltiški naredi so ri u«tanov:li lastne države in tako so nastale od severa proii jugu: Estonska, Le-torska in Litvmcka. Iz^rba teh dežel je najtežja za Rusijo, zakaj te samostojne državice, ki so vsaka zase nesposobne za samostojna življenje, zapirajo Rusiji pot do morja. Te*a dejstva ne morejo spraviti s sveta še taka poveličevanja samoodločbe narodov in lega dejstva ne more utajiti niti sovjetska vlada, k« nosi odgovornost za porod takih n»stvorov kot so sedanje ba'-tirfcs države. V štirih letih, odkar so se te dežsle od Rusije cdcepile, so napravile svoj krzev pot. Boriti so se morale in se še morajo za svojo politično samcstojuost in za gospodarski obstoj. Sedaj pa ni Rusija f.na ki ogroža te države, ampak zapudn« države, ki smatrajo tudi te državice za nekakšne svoje kolonije, ki se morajo pokoriti mogočnejšim državam. Ker so si pa zapadne sile na poti druga dru£i( zato je umevno, da skušajo z vsema mo£očmnu sredstvi izpodriniti vpliv nasprotnika. In tako se porajajo spletke, po katerih nastajajo spori med sosedi. Kakor povsod se tudi tu srečujeta Fran-c'ja in Anglija. Tekmovanje med tema dvema velesilama se kaže tudi v živtfecjti baltiških državic, ki so nastale na ruskem azemlju. Francoski vpl\- se kaže na Poljskem, medtem ko skušajo dohiti Angleži v treh severnih državicah: Estonski, Lot-vinsk' in Litvi gospodarsko in pofctično nadvladje. Pred kratkim je konferenca poslanikov oriznala de jure tudi LHvinsko. Povodom iega akta je objavil parski *Le Tetaps* zelo zanimiv članek svojega dopisnika iz Rige. V tem članku se zrcali nasprotstvo medi ang!ešk;m in francoskim imperializmom ob Baltiškem morju, na drugi stram pa prihaja na dan marsikatera resnica, ki je ostala prikrita. Naj posnamemo najvažnejše točke: A Priznanje Lit vinske &e more smatrati za angleški uspeh. Že dolgo časa ^obdeluje® Velika Britan ja baltiške države, da bi jih zajela v svoje območje m na ta način dejansko zavladala nad njimL To delo traja že od 1. 1919 in tvori del imperialističnih angleških načrtov- Za Veliko Britanijo je Rusija še vedno in bo tudi ostala njena najnevarnejša sovražnica, ki jo ogroža pri viru njene moči: v Indij?. Zato si prizadeva, da bi jo oslabila ter onesposobila za boj. Za svoj razvoj potrebuje Rusija prost dohod na morje- Le potom tega sredstva zamore občevati z ostalm svetom, odkoder dobiva stroje, zamore vzdrževati izvazanje svojega žita, rudnin, petroleja in surovin, ki se morejo prodati na svetovnih trgih le pod pogojem cenega prevoza. Zato da JO oslabi, ji skuša Angleška zapreti vse dohode do morja. . ... , . V dosego tega smotra je Anglija podpirala gibanje baltiških držav. In zdaj hoče ostati v Carigradu le zato, da ostane še za-naprej gospodarica nad ruskim zaledjem. Iz fctega vzroka je tudi zadržala dokler se je dalo Japonsko v Vladivostoku, ki je edina primerna luka S1>irije v Tihem oceanu. Tako je Rusija popolnoma odrezana od morja. # Gospodstvo nad Revalom, Rigo in Kov-nom se torej najlepše sklada s temi angleškim? načrti. Angleška se trudi, da bi v arebivalstro omenjenih dežel vzbudila na- rodna zavest, ki je že davna zaspala. To ljudstvo"n> in ne bo nkoii stremelo po lastni aarod&osti, ampak le po Široki avtonomiji v območju ruske države. Ne smsmo pozabiti, da vkljub vsem ukazom in ukrepom je naSčina Ae vedno običajni obče vakti jezik, ki se ga vsi poslužujejo v v vseh panogah javnega življenja; ne pozabimo, da morajo isti litvinski fn leton-sk\ državniki sami študirati jezik ljudstva, ki ga zastopajo. Ta jezik je njim samim popolnoma tuj. ( V gospodarskem ozVu niso te dežele sposobne samostojnega življenja. Posebno Estonska in Letonska sta izhodišče Rusije na morje. Skozi njih pr"stanišča gre vsa izvozna in uvozna trgovina Bele Rusije in vsega moskovskega ozemlja. Izvoz Estonske in Le ionske je sam na sebi zelo majhen. Ti uve deželi sta tranzitna coni. Litva je nekoliko samostojna v gospodarskem pogledu. Trgovci v Rusiji morejo obiti Lit-vin&ko, toda Litvinska nima nič industrije. Zato je primorana uvažati vse manufakturno blago, kar ga potrebuje. Zato more biti Litvinska ali ruska ali nemška. Anglija dobro čuti ta položaj. Zato skuša vzbudit? v tej deželi posebno gospodarsko gibanje, ki bi Šlo za tem, da se vzpostavijo trajne trgovske zveze z Britanijo. Angleške d:ploraatske, vojaške in gospodarske komisije delajo sporazumno za dosego tega smotra. Posebno žčv&hno so na delu banke. Ena med njimi Metal and Chemical Bank je skušala monopolizirati zase izvoz lanu m koncesije tujcem v treh baltiških državah. Namerava tudi ustanoviti državne banke v vseh treh državah. Tega načrta ni še izvedla, teda s tem ni še rečeno, da se mu jajo opazovalce in izdelovalce načrtov k misli, da je Anglija desinteiesiiana na stvari. Da so angleške finance urejene, pri-hajs od todi, da je bil angleški davkoplačevalec ie med vojno m tudi potem izredno obremenjen- Vprašanje pa je, aVi bo Angl ja radi svojih urejenih financ hotela trpeti škodo pri reparacijskem vprašanju7 Ali bo država, ki ji je zdravo finančno gospodarstvo že stoletja najvišja državnu Albanijo, ki imajo v dfihnatiuskih lukah svoj< naravna izfccdi££a. Vojna Jc seveda izpre*ne< nila sfrvsri v mnefih povedih. Priključitev ra< zrnih o2em«lj k Jugoslaviji je v a ne smemo bili — pravi « Piccclo-> -— tako skromni, da bi svoj delež skrčili tako, da bi italijanska zastava skoro izginila iz plovbe ob dalmatir/iki obali. Priznava, da se ne more zahtevati, da ( bi se plovba Trsta z Dalmacijo ohranila v 1 predvojnem obsegu, vendar pa bodo morale • j biti firanciclne žrtve Italije primerne sveti Iznaša 40 odstotkov. Avstrija, katere repa- i gospodarskih in političnih inetresov, ki jih ja racija se je merala cdložfti za 20 let, Ogr J treba varovati. Do tega spoznania ska, katere reparac liko skrbi nje resnejš garska so obvezane neje orožje za reparacije.' Praški list ugotavlja na to, da vse faze reparacijske pol tike zadevate tudi sred- Itali- 1 cijvkem znesku je večji, na nemek'h odškcdninali za vojne Škode nego eni Anglije mer*: ta Nove države morajo tudi n-c sitf nič manje iežka bremena k bremenu reparacijskega računa. Med temi nasledstven'mi državami je Italija gotovo v najugcxfnejš>em položaju-Geslo Mussclinija «nič za nič», uveljavljeno v reparacjjsk; politiki srednje Evrope, ae odpira laKsncf^ebuemu razvoja našle a-stvenih držav vedrega Izgleda v bodoč-nest!- tudi tržaškemu trgovskemu svetu, češ, da ta je doslej premalo bevil s tem vprašanjem, kf je zanj življenskega interesa. Prav ima. oPiecolos: praktične in naravna potrebe so močne'še, nego vsi lepi programi Saj ga je to spoznanje prisililo, da je o loli važnem vprašanju vsaj enkrat rftzproi^l stvarno in brez tistih zvenečih patriotičniJ: tira d, da priporoča celo — ^skromnost* napram sosedni državi. Govori eicer opetovane To je resen opomin Halji iz Prage .doli, j tudi o apolitičnih interesih». Pri besedi «po-ki bi ga moral Mussoiini uvaževati tem i Htieni interesih pa ni treba vsekdar misliti na bolj, ker je «Prager Presse» na glasu, da! nacionalno-šovenis-tične. Ta izvajanja v «Pie-je tolmačica aaz'ranj vodstva čehoslevaške ! colu^ kažejo na nekoliko stvamejie preso- Tu je rečeno, da v vnanji Satao vprašanje vnanje politike politiki ne veljajo t'ste metod«" drznih na« črtov, ki so v notranji politiki Italije povzročile prevrat, ki je povzdignil Mussolinija na površje. ČešKi glas o Mussollnlleol ensnji mm Pod tem naslovom razpravlja «Prager Presse» o sedanji vnanj; politiki Italije z c žirom na sedanji konflikt med Nemčije« in Francijo radi reparacijskega vprašanja. Izvajanja v praškem listu bi morala zanimati tudi gospoda MussoHa ja, ko je vendar Italiji — in iz zelo tehtnih razlogov — tol ko na tem, da bi se ustalili dobri odnošaji med obema državama, posebno pa, da bi se razv'1 čim obsežnejši gospodarski promet med Italijo in Čefio-Slovaško. Nekoliko tednov po srečnem državnem prevratu — tako začenja — je Mussoiini sporočil, da ima svoj proigram tudi glede reparacijskega vprašanja, poravnave škod vsled vojne vihre. To sporočilo je presenetilo: ali more tudi to zapleteno vprašanje res rešiti fašbtovski razum? Toda, v vnanji pol tiki je fašistovska pesem kmalu utihnila. Čim se je la&istovski državnik sestal z državnikom kake druge države, je videl, da se mora brzdati in prilagoditi. Načrt, ki ga je italijanska delegacija predložila konferenci zaveznikov, je bl skrbno počesan in prirejen z diplomatično skrbnostjo. Na sploh pa ta načrt odgovarja posefcnm italijanskim potrebam, se skuša prilagoditi francoskemu mišljenju in dovesti do ital jansko-francoeke rešitve reparacijskega vprašanja. To pa na predpostavi, da se AngHja ne zanima za stvar. Temelje te predpostave pa treba ie le proučli glede njih veljavnosti Kajti težko si je mislita, da bi se Anglija mogla tol ko odmakniti od pcdlage splošnih angleških Interesov, da bi mogla zahtevati cd angleškega državljana, naj se pri reševanju reparacij sknga vprašanja odreče svojih zahtev. Če italijanski načrt — nadaljuje praško glasilo — zavzemije to stališče napram Angliji, potem mu je usojeno, da ostane med tistimi načrti, ks se pojavljajo in — izginjajo. Če dobro opazujemo stvari, vi-d'9M>. da le urejene finance Angine' zava- Dnevna vesti SEJA POUTIČNEGA DRUŠTVA « EDI-NOST» V TRSTU. Odborniki, zazaestnikt ir tudi tržaški zaapaiki so vljudno vabljeni na sejo, ki se ba vTŠila v petek, 19. t. m. (in ne v četrtek, kol je bilo prvotno javljeno), ob 3. uri pop*ld&e v uredniških prostorih «Edi-aosti» e sledečim Gnev nisi redosi: 1. «Narcdait svet» za Julijsko Krajino; 2. razinerje naših poklicnih organizacij z ozirom na pokrajinsko razdelitev in 3. izpopolnitev odbora. Predsednik. ItaKjaasko-avsfrijski dogovor in pravicc dr- žavljtanov novih pokrajin. Pretekli teden ;e bil med Italiio in Avstrijo podpisan dogovor nanašajoč se na ureditev dolgov in terjatev italijanskih in avstrijskih državnih uprav. Naš rimski dopisnik nam pošilja vsebino tega dogovora, ki bo gotovo zanimala veliko število naših čilateljev. Čl. 1. Avstrija se obvezuje, da ugotovi tudi terjatve fizičnih in juridičnih oseb, ki so po St. Germainski mirovni pogodbi zadobile pripadnišlvo k italijanski državi in katerih terjatve so dne 3. novenabra 1918. obsio'ale napram avstrijskemu erarju. Čl. 2. Ugotoviiev teh terjatev se bo izvršiia potom avstrijskih likvidacijskih uradov. Čl. 3. našteva različne take terjatve izhajajoče iz javne službe, pogodb, pokojnin, civilnih odškodninskih zahtev, iz poštnega in brzojavnega poslovanja; nadalje terjatve duhovnikov, terjatve za begunske in invalidske podpore, za izročene vrednostne predmete, za povračilo kavcij itd. Čl. 4 in naslednji urejujejo poslovanje likvidacijskih uradov. Čl. 9. govori o terjatvah za vofne dobave. Čl. 10. in 11. vsebujeta določila o prošnjah in stroških za ugotovitev terjatev. Čl. 12. (zadimi) predvideva ustanovitev posebnega tozadevnega razsodišča. Nerodnosti pri železnici se odpravljajo. Iz Rima javljajo: Vsđed odredb, katere je izdal izredni komisar za železnice on. Torre, je udruženje fašistovskih železničarjev ukrenilo korake za preprečitev vsa»ko:akega prestopka v škodo železniške uprave. Doseženo je bilo že, da so se odpravile mnoge zlorabe pri nakupovanju prevoznih listkov in pošiljanju blaga. Rešilo se je mnogo pokradenega blaga, aretirani so bili različni poškodovalci železniškega materijala in nameščenci, ki so odnašali ta materija!. Vsled opisanih korakov ao bili aretirani in naznanjeni sodnijskemu oblastvu železničar* Caccavalle, in Lai radi tatvine premoga, Resconi, ker je ukradel neki potnici kovčeg, nadalje dva, ki nista železničarja radi kraje železniškega materijala. Rešen je bil omot svile in omotmešin za kolo, ki sta bila idtradena. Vsled odprave zlorab pri nakupovanju listkov in pošiljanju prtljage ' * " — --------— - malo dneh re- je — zelo opravičena pri' aPiccolu» —, kako dolgo bo držalo to 6p«- znanje ?! Jutri že bomo morali morda zopet peclušati zveneče tirade. Dva nadškola. Danes je Goriška poklopljena k Vidmu. cCorriere di Gorizia», ki je list, ka- teri rad za vse skrbi, ee posebno zanima za to. «Friuli» dva nadikefa. «.C«r- e bilo za železniško upravo v Seno več nega 5 tisoč lir. Nadzorovanje se bo ie poostrilo v interesu potujočega občinstva. O plovnih zvezah med Tieton in Dalmacijo, včerajšnji «Piccofo» nadaljuje svoja tozadevna razmotrivanja. V stari Italiji je bilo poslovanje s Dalmacijo podrejene važnosti. Bila sta samo Trst m Reka, ki sta posredovala promet z vzhodno obalo Jadrana. Promet z Dalmacijo Je tvoril velik del trgovine Trsta in Reke. V Trstu — in za nekatere predmete tudi na Reki — je Dalmacija lrapovala in prodajala. V predvojni dobi je znašal promet Tista z Dalmacijo 3 mfljone Inrintalov letno. Pri tem pa je treba upoštevati, de je trgovina z Dalmacijo zajemala tudi droga obsežna Bo »»-Hercegovino. Crno toro » ker ima sed; r riere» ni pobsžen list in se navadno ne vlit;, v zadeve sv. stolice, če £a kak£na posebna skrb ne pripelje do Uga. Seveda je v tem slučaju ta fiat glcbfcko interesiran. Če so vzeli Gorici vse, naj ji vzamejo še nadškoia, 021-rcEia, naj pedredijo Goriško tudi v cerkvenem oziru popolnoma Vidmu. Če pa Ve'ski patriarha! in Videm in Gorica naj mu bosta v cerkvenem oziru pekoma. V eili vrag še muhe žre. Zakaj se ri pisec spcmnil tudi na Ced^id? Samo da vzame Gorici ve« in da se iz^Hio nrtdškoia ki jc Slovenec. To je čista logika, ki io more splesti samo brihtna glavica zigrizertefu S!c-venožrea. Vendar se čudimo, da se zdi «Cor-rieru» nsmo^oče, da bi bila dva nac&kofa v eni deželi. Saj smo vajeni im^fi po dve e%a\i oblasti. Imeli smo vlado v Rimu in vodstvo fažistfrvske stranke. Imeli smo v Trstu M^sco-nija in Giunto, v Gorici Mag^ionija in Hei-landa, v vsaki vasi ima.nao orožnike in lairs4"'1'-sko sekcijo. Vsi ukazujejo, vci so cblnat, '' šna, to vedo naše preialostre izkušnje, la dar so si le oblasti po&ezale draga drn^i v d^;-lckrog. Ena je pobi ala bes^d-e drti^e, če ne drugače, z dejanji. Oba nadškofa imata določene meje svojega patitirslva. Če bi «Corriere > malo pomislil, bi lahko prijel do zaključka, ako bi bil pošten: dva nadškofa sineta biti, makari v Vidjeau samem, le da sta oba Itali-jana. če pa je eden izmed njih Slovenec, «e na potu. če je tudi v Tripolisu. To je v bistvu vse, kaj ne, «Corriere?» «Ko!o» svojemu bivšemu predsedniku. Cc-tičevo ime ni združeno samo z napredkom in razvojem tržaških, ampak v^-eh juliskih Slo-venov. Kot nmogoletoi urednik »Edinosti >, kot predsednik in odbornik različnih številnih kultureih in gospodarskih organizacij in kot' politik je nastopal nevstrašeno in cdločr.c, su potegoval kjerkoli je videl, da narodu lahko pomaga. In tak je ostal Cotič do današnjega dr.e. 33 let neumornega delovanja. Ne pozna koristolovstva, ne išče časti in slavospevov, i drži se gesla: Ne samo, kar vefreva ti stan, ampak kar moreš, to mož si storiti dolžan.> Dasi že v letih, je vendar naš Cotič še vedno čil in mlad na duhu! Pa, kaj bi našteval vs« njegove vrline, ko jih vendar vsi poznamo In cenimo ter želimo le, da nam ga Bog ohrani še mnogo let sebi in družini v srečo, narodu v korist. Preidem k namenu mojih daaaiajih vrstic. Gospod Makso Cotič je bil večleten pred-sdnik pevskega društva -Kolo® v Trstu. Delovanje naših kulturnih društev pa *e bilo zlasti od «odrešenja» sem t j. od leta 1918. ovirano z vsemi možnimi sredstvi. lođa «Kolo» ie pod spretnim vodstvom svojega predsednika g. Cotiča kliub vsem Jkanam, kljub vsem nasiljem, kljub oviram nadaljevalo neustrašeno svoje delo, se razvijalo in kre-oilo Na zadnjem občnem zboru ae je g. Cotič odpovedal predsedniški časti Društvo je z velikim obžalovanjem vzelo odpoved na znanje. V znak hvaležnosti in zaslug, ki si jih je g. Cotič pridobil pri društvu, ga je imenovalo častnega člana ter mu v to svrho poklonilo minolo nedeljo v «Narodnem domu« pri Sv; Ivanu častno diplomo. J Takih lepih večerov sem malo vW«l ms« tržaškimi Slovenci. Da* je bil napovedan sestanek samo med člani -Kolalise j« ▼fnda«! zbralo mnogo drujih ožjih prijateljev g. CotKa hi tako ee je razvila prsva manifestacij« nf emu v test Zbor js zapel nekaj upran&a pesmi, a fo«o. Sušnik — snan baritonJst šo ti V Trate, 18« ia m _ . rr_____,_ __________________ đa It )c dovedel; v temi ne ^ rrir^riolospcvT. 7n sicer Ipa^ivta eaidnji tzt^Jfo ua^Opott«« je bil pri kolAor II _ _*1__- _ A i^I^jbTm Hl II iti liosilu v Dtki Itudski kukiiiR. «Nar. doma* — jc navzoče naravnost j CraEetto je tz£vil dalje. pMerrib«r»», Adamičevim ------ fctfco lepim Vilharjovim «Mornarj«m». ki ga e moril na splešno želja pcnoviti. Glas gosp. ■>ušnika je zelo lep, zveneč, krepak, čista iz* lovcijnva besed se zdi pravo deklamiranje. prižefl ▼ navzkrižje radi 5 lir z Ušaijem, katerega mi poznal popre}. Ker g a je Ušai užalil, je skl»-nil, da ae bo maščeval nad njim. Kmalu po kofciTu je šel v ulico Cesare SatMi ter si tam EtaTilEic46b»pTej ta » kupil v »eki trgovini dolg no*. Nož j< spravil r.: *. . h i„ —«it31 nn raMl;: Usara. Našel Jrečjih prireditvah. •reje nuditi vsega ▼ toliki meri, je nudile gledališče, toda človek, ki mm jes podfcer unšfcl vse imetje, je vesel, ako iz njega reši le nalenkost... In narod postaja hvaležen svsjim inštHuctjara. Ustanavljajo se knjilaice vsepovsod. Še celo o potovalni knjižnici se govori. To so Sedany predsednik cKcla* go&p. Samec je ir navdušenih besedah orisal zasluge g. Co-fiča in ce mu zahvalil za njegovo rmogoletno pe'ovaiv-c, n?. kar mu ie bila izročena diploma. G. Cotič, vidno ganjen, se je zahvalil v dalj-fcem in krasneai govora za izkazano mu čast, fcvdušuicč vrh ^Kolaš** k vztrajnemu delu C ooudsrinjbč veliko potrebo pevskih dru- ---------- Mev ki"s£j da"es boli P°trebna kakor kedaj št. 2 neki berač oD^i Ohranil bo «Kolaše» v trajnem m hva-|Villy mu je stisnil v r~ >' . . _____- __*__t___t.____ 1*11 «. ioM -rrxr1r> kupu v nesi irgcviiij. v.«« ^ ---0 . - .___ v rokav ter Sel iskat po meslu Usaija. Našel važne ustanove, katerih breme se si isto naga je pred kaverno «Mocca» ter ga nago-| ložila prosvetna društva. Tudi tu se nam vorit. Ušai ga jc pa zopet užalil, in tako je tU/je grenki spomini na kanone in ogenj, prišlo do tega, da sta se "čela prepirati, tako knjižnice nam je uničila vejna, ko- — — "e kar ljudje ustavljali po cesti. Froti Uko upcpcia0 besno nacionalno šo- pa je zavrela <-raiiettu Kri v giavt., ''^Zls. —=.,»i a in trk A sfmni venske čitalnice*; 2) Silvester: «Cev!?ar fa heeječ*, kuplet; 3) Aikere: Pavflka v «Čurfni dešeM*, dekl., 4) Fre*e: «Dekter Hribar*, vsselesgra, 5) Ipavec: «De*oviai», n»Ai cSJov. čitalnice^, 6) Silvester: kuplet, 7) «Nevesta m kebila*, burke v 9u*m defairju. — Veseliea se vr»i v dvsraai «ftr&-niiniee in posojikrics»>. Začetek ni D. M. 6. t. m. se jc položU tes»fclj aovessu poiRaraeiiu draštva za sreduie- ts risokešolsko dsjaštvo. Dmštvo nsj bi skrbelo ta iraterije-ae r.cdporc našeasu po veliki večini revnemu di^tvn. Kdor pozns težke razmere, v katsrlh žive aaši dijaki, bo spoznat pomen «ĐQsške Matic2». Koliko naiih dijakov je morsio pustiti Solo, ker jim sre^siva aisc ^adcstovsla, da bi ns-daljevjiH svo;^ žtudHc- Poata^ajmc zato našemu crleitva, podpirajmo ga- in to potom »Dijaške Mciicc», ker fC ta način najizdntne^i tudi za proiiovc. Dijak - visokožoiec bo podpiran catao s l*m. da mu bo podeljeno ibrez-ofcreshic pc -ciHc. Lateze^a bo pa moral vrnrU po dovrsesih študija?? in fco fe desiar prHel zopet drugbr. v korki. Pca 100 L; za iizičae ci&cbe eskrat za vsdci, za drnštva in občestva 10® L vSikifc pet let. zarec vode. Villy mu jo jc šel iskat. Ko se >e pa vrnil, ni našel več na hodniku ne berača, ne sttkuje v vrednosti 300 lir. Zaplemba vojnega materijala. Včeraj -so izvršili policisti preiskavo v delavnici nekega Milana Kureta v ulici della Tesa št. 8. Zaplenili so 3 q vojnega materijala: Železa, bakra, brcna itd. Na podlagi Kurelove izjave, da so mu predale vojni materijal tri ženske, so bSIe te ženske aretirane. Imenujejo se; Viktorija Muggia, Josipina Galoppin in Her-mina Magrin. Preiskave se nadaljujejo. Pol aneškega, pol ženskega. Včeraj po no«» so policisti aretirali v starem mestu neko Ke-zalifo De Filippo, staro 25 let, ker fe bila oblečena kot moški. 2cnšče s« jc izgovarjalo, da se je preoblcklo, ker se Mila pust Ker K pa pust še daleč, so jo za ta čas spravah v ^^Tatovi v skladišču. - 19M9 Ur Včersi po noči so vdrli neznani tatovi v skladišč*, kave tvrdke Meinl v ulici Miramar ter odpeljali deset vreč kave v vrednosti nad 10.000 lir. „t _ . Tatovi na dehi: Štiri «obtakana^ stanevaaje. Ker ni bila v zadnjem času tržaška kromfca kakor po navadi napolnjena z večjtmi ab man'šimi talinami, ee je 2c mislile, da so tatinske tolpe srednje kategorije opešale, loda žalibog je bila to san»o iluzija: ta4ovi s«v zadafih dveh dneh aepet oživeli ter se poosh na <8elo. Svc c delo so pričeli v stanovahu za-sebnicc Marije Luxin v ulici S. Zaeeeria H. 5. Stanovanj« se nabave v pritličju, kar je zlikovce tem mar>j oviralo, da so prsili «a za- GOSPOOICNA, dobre drufin«, ve »a gosptf diff^tva in vzgoje, dobra drofiabaica, skra-zMtčaja, s pejulmei aeaajem sloves« ■k«ia, in defema italijanskega jezika, išče primerne službe v Trstu ali zunaj. Pcnadbe ped -Izvrstna vz£oja» na upravniitvo.__^ TRTE Terrc premise, do 1 m dolgi grozdi, tci dru je, za namizno frezdje in za vino, prodaja Josip štrekelj Komen. 2259 b JJICM.1U, V MUpiUlKi " » I C--1---------'--» w L 10. Vstop dovoljen le proti izkazu vabila. T 9?0 — nočne cma Kdor ni tlL dnsšlva to UK WU vabijen -i ^TEIJf. ^ U EoS5e_svo» 'a]»ftvo S.'°,V; ZLfrn • SJLkc Iravc 60.-. Popoln, Omla na OpČinah je cd danes naprej na prodaj. Kupec si lahko ogleda vsak dan. 70 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje^edini grosisf tclleli Vita, via Madonnina 10. I. 87 MALALAN RUDOLF, Opčine, prodaja po sajnišjih tovamiškai cenah vsakovrstne opeke iz dobroznane goriške opekarne Ur-banis Co., apno, cement, pesek ter raznovrsten les. Prodaja tudi vsakovrstna vina, tropinovec na drobno m debelo po konkurenčnih cenah. Črno istrsko ter belo vipavsko na drobno po L 3.20, od 30 1 naprej po 2.40. 77 KROJAŠKI pomočnik £eli premeni ti mesta Najrajši pride v Trst ali Gotico. Nas*op ( 1. februarjem ali pozneje. Ponudbe poi -Krojaški pomočnik* na upravnaštvo. 7< POZOR pevska in glasbena druitva! Na prodaj imam več klavirjev, harmonijev, gosli, citer, starih in novih. Pogoji ugodni. I Kacin, via Carlo Favctti 6 Gorica van 2114 RADI PREMEMBE obrata prodam slovečo žago na šest Jklinj, žago za furmir, tračno žago, cirkularke, stroje skobelnike. struž-nike, vrtalnike, mizarske klopi, kolarsko orodje itd. Nussbaum, Ajdovščina_53 n-re 1W L. TS^xi£ r^*- K*. "v 'v^ v~'^ *-------* —i.. .___• Prispevki ec pos.liaio potom «Zadrui«e željeni cilj. Najprvo eo ce pnkradSi na dvon-„eJv Trsta. Za Uioimacije se obrniti Via šče. Tam so iztezab sipo na oknuj^«van^ Fa&o 10, I. v popoldaaskih arah (od 16. Lurmove, nakar so zlezli skozi odprtine vh- 5ol5 urzL vališče, ki je bilo brez na zorstva. Po stano- Di-JkiJ Dne 6. t. m. se je vršil ustanovni vanju so vse razmetali, a v sve^e mslhe so ofcčui zbor < Dijaške Matice^. Dtništvo si je spravili 2^)00 Sir blagaj nekoliko si■fiaf^nevih eHek, perila itd. — Oferadcaki ni preostajnle goveda drugega, nego naznaniti tatvino policiji. — Pri drugi operaciji so bili tatovi prav dobro obveščeni, da ni dopcMne v stanovanju Marice Mikelič in v stanovanju Izidora Lio-DS, ua Ji Uituna viau,, nela, prva stanujoča v tretrem nadstropju, z 'eno besedo, da je dru^i v p^ve-m hiše ŠL 13 v ulici SoKtario, ni-' kogar doma. Zatorej so brez vsake skrbi od- nadelo na^o organizirati celokupno pnd- p-orno akcio ra vse naše srednje in visokošolsko oi^šlvo. Zato je potrebno, da ima društvo cporo v narodu in da ima na razpelago .sredstva za podeljevanje podpor. Naše difašivo čaka v prvi vrsti naloga, da agitira za -Dijaško Malico^, da ji nabira člane, da nabira prispevke - ♦D. M.» na razpolago. i —---—;---* ~~ ~—•• Poživljamo vse srednje- in visokošolce. da prli s ponarejenimi obe stanovanji lz ec včl"ni*o, ker le člani bodo dobivali pose- prvega stanovanja so odnesli samo ffia, ozkotna podpore. Potrebno pa je, da sc j pzrHa v vrednosti 1000 lir; ,z arugeža^ siatiSL; vsega našega dijs.štva, vsi n^ga perila in nekoliko zlatemne v vred- diiaki vsaj prijavijo društvu z navedbo bivališča in šolskega leta oz. semesira študrev. < Dijaška Matica » Trst, v. F. Filzi 10, I. Rra^sna vesli žensko dobiod^lno ndmžca;e v Trstu. Seja ^ršjga odbora se bo vrš-la v sobe to, 20. t. m. co 16.30 v prostoriji Organizacije vdov in sirot. Prcsi se pclnoštevilne udeležb«. Predsednica. *?o?sko društvo*, poslrožnica Sv. Jakob. Dane> odberova seja ob navadni uri. ' Šcstjckcb^ira priredi v nedelo, 21. t. m. ob 19. uri zvečer plesno zabavo. Cisti do-blček naraenjen popravi društvenega c dr a in nabavi kulis. Gotovo se bo razvila prav prisrčna zabava. Zaiorcj pridite. Za prigrizek prcskrfci'eno z bufetem. Aks.1. ler. društvo «Balken». Danes, točno cb 20.30 se vrši retuii sestanek. Uro prej od-borova se;a v navadnih prostorili. nosti 4000 lir. — Zadr>a opcracija je bila izvršena v stanovanju kiparja Rujgera Rovana v neki vili v ulici Cbiezza št. 62. Nočni kavalirji so odprli po ccči najprvo vrata vile; nato so se prikradli v delavnico. Toda tam jim ni bil© nič kaj všeč, zakaj pred niimi so staK sami kipi iz marmor a in gipsa. Kaj so hoteli tem kiconi? Preiskali so vse kote in kraje ter nae, ki so šli včeraj popoldne ckoii 1.45 po obrežju Nazario Saurc, so videli tatn, nedaleč cd kavame «Mocca*. dva delavca, ki sta se neprestano prepirala. Neradcnia pa jc eden izmed nji;u potegnil iz komisariat v ulici dclla Sanita. Ranjenca «o istočatno prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Imenuje se Ivan Ušai, ster 30 kt, težak. Morilec je iz;avil na policiji, da se imenuje fvan Cralietto, slar 35 k t, brezposelni težak, Stanujoč v ulici del Argolo št. 2. PODLISTEK Kulturne flUsnle v Julijski Krajini Kdor zasleduje to važno gibanje v našem narodu, mora biti navzlic vsej trpkosti našega položaja dosledno zadovoljen, ker je to gibanje nedvomno trden dokaz za Žilavost in življensko silo slovenskega primorskega naroda. Navzlic vsem udarcem, navzlic vsem krivicam, prizadetim od «neod-govornPi» in «odgovornih» elementov, a navzlic vsem časovnim neprilikam gre kulturno delo nevzdržno naprej. Nepotrebno je poudarjati posebej, da so za današnje težke časovne razmere, naše najvažnejše kulturne šanse naša prosvetna društva, ki so zares delavna in narod tolažijo, bodrijo, učijo in krepijo. Nadomeščajo _ —__X _ I.am n ■ • A rtA ' V k 1 1 AM fl I Vesti z Goriškega dmštvo v Vipavi priredi v sobot« dne 3. februarja 1923. običajen planinski ples v prostorih g. vdove Hrovatin. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Svira salonski orkester iz Sežane. Goče. Katol. slov. izobr. pevsko društvo *-Nanos3> na Gočah pri Vipavi ponovi v nedeljo, dne 21. t m. ob 2. uri pop. pod «Strmcem* v velikih pokritih prostorih goop. Fr. Kebe svcfo v«srtico s sledečim programeia: 1) «Pobratimija»( Vinko Vodopivec, poje moški zbor «Nanos»; 2) «Hajdnkova oporoka S. Gregorčič, deklamacija; 3) *Garcia Mo-reno», žaloigra v petih dejanjih; 4) «Slepec*, KarcJ KUnar, poje mešani zbor; 5) «Jefte soosobnost za matematiko. Leta 1888 je vstopil na matematični oddelek varšavske univerze ter se udeleževal socialno-politi-čnega delovanja akademske mladine, obenem pa tudi ta •nega delavskega pokreta. Ko so Poljaki leta 1891. slavili stoletnico svoje konstitucije z dne 3. maja 1791. — Poljaki 90 po pravici na to svojo ustavo ponosni —, se je manifestacij udeležil tudi Worciechovr-ski ter bil arottraii; končno pa primoran (1892.) pobegniti «za granioo». Nato je živel v Švici in v Parizu, a januarja 1893. ga je Francija na zahtevo Rusi:e prognala preko svojih mej; nekaj Časa je potem bival v An- Junija 1893. se je -trajno vrnil v domovino in je šest let delal za organizacijo Pol> ske Socialistične partije (PPS). Redigiral je «Przedswit» in <=Rcbotnika» (Delavca), ki je ieh^al Ujno. Leta 199.8 se «e vrnil v Anglijo in bil tam preko 7 let stavec (menda je bil stavec tudi že svoj čas v Parizu), potem pa raašimst v tiskarni. Tako je Wojciechowski desetletje živel težko življenje zarotnika, ki se klati po tujini, pa zopet pojavra doma v tajnih misijah in z izmišljenim imenom. Po delu in življenju ie bil takrat prav blizu Pil-sudskemu, ki je bil prva 4 leta šel poljske drŽave (gL «Njivo», L 168). V Londonu se je temeljito uvedel v teorijo in prakso koope- ra|eie leta 1905. se je Wojciechowski rešil podzemskega» izgnaniškega živl;enja. Tega leta je Rusija dobiia nekoliko ustavnih svobod in Woiciechowski se je januarja 1906. vrnil v domovino. Tu se je izključno posvetiL misli zadružništva. Na tem polju je z Miel-j zarskim na Poljskem oral ledino. Od začetka j je bi! instruktor zadružnih udruženj, nato j centralni tajnik, končno pa direktor Zveze j kooperativ in urednik Hsta «Spolein» (Skupno, j Zadružno), ki £a je on ustanovit skratka po-j stal je poosebr«enost poljskega kooperatizma. Socialistični nazori, ki jih je jmel od svojih mladeniških let, so nrn prešli sedaj v splo-| šnejšo ide:o socialne solidarnosti; za to itlejo, dela kot organizator, za njo piše članke in, brošure. Po njegovi direktivi je nastalo kakih 300 udruženj. Leta 1913. so si zgradila svoj j centralni dem. Pri njega otvoritvi je direktor Woiciechr>wski rekel med drutfhn: «Naša zveza ni delo ene straankje ali ene grupe ljudi, maiveč je plod dobro umevane ide;e solidar-^ nos'i, ki ukazt^e, da pri delu iščemo skupne' točke in ne tiščimo na fronto razlik, ki si, često prazne in maler kostne. Imamo v sveji: sredi 1 udi raznih slojev in strank; mi smo organizatorji nase zeml:e, ne strank, — in to je naš največji triumf. Poh'aki morajo in znafo — skupno delati« (Po Kurjeru Polskem in Rzeczypospolitej»). Izbruh vo-*ne je sicer prekinil to zadružno delovanje, vendar Woiciechowski ni prenehal biti delaven. Živo se je udeleževal dela v aprovizacijskem odseku centralrega meščanskega odbora (Centralnego Komitetu Oby-watelskiego) v Varšavi, navduševal se za ustvaranje polrskih legij na ruski strani ter notel red in cilj spraviti v vzhodno emigra- cijo. Predno so Nemci zavaeH Varšavo, je iz Varšava odšel v Rusijo ter bil tam glavni po- oblaKesee guacem. Leta 1917. pa se začne sope* politično delo. Julija meseca tega leta ga poljska skupščina v Moakvi uvoli za predsednika načel-stva medstrankarskega udruženja, L j. poljske politične organizacije, ki je šla z antanto proti Nemcem. Junija 1918. se je obenem z begunci iz gubernije Smoleoske vrnil domov, prevzel direktorat zveze prehrambenih udruženj a nato profesuro zgodovine in teorije kooperacij na trgovski visoki šoli. Po prevratu (januarja 1919.) je Woicie-chowski v kabinetu Paderewskega postal notranji minister in je Paderewskega, ki je bil često odsoten, nadomeščal kot faktični ministrski predsednik. Parlamentarna desnica mu je bila nasprotma. Ko je padel kabinet Pato, ker je leta 1917.-18. v Moskvi deloval v pol:aki politični organizaciji, ki :.e bila z antanto proti Nemcem. Tudi je Wo:ciechowski kot reprezentant poljskega narodnega komiteta posebno prijateljsko ko-respondiral z Ribotom. Dr. Fr. J. (Jutro). DAROVI " Za c šolsko društvo»: Mesto venca na krsto pok. Marije Szolik daruje g. Miklavž Brska, trgovec v Sežani L 50. V gosp. društvu pri Sv. Jakobu je našel Peter Može L 10, ker se je goepodar istih oglasil so mu bile vrnjene, a ker so bile namenjene ^Šolskemu društvu*, daru:ejo v nadomestilo istih najditelj P. Može L 5. Franca in Jakob Tominc vsak po L 5. Za «Našo deco» so darovali: Sežanci L 374 in 34 dinare v. Vaščani v Orleku L 30. Vaščani v Danah L 52. Vaščani v Šmarjah L 44. Skupaj 500 L in 34 dinarjev. Marita Mihelič daruje 5 L, Pavlič Matija iz sv. M. M. spodnje 5 L. Škedenjc je podaril 50 L podružnici «Š. dr.» pri Sv. Ivanu mesto vstopnic k veselicam v Štednju. Iskrena hvala! Bog daj mnogo posnemovalcev. Za «?olsko društvc*: Med Kolaši nabrano ob oriKki izročitve diplome častnega članstva Maksu Cotiču L 67.50. Na veseli svatbi g. Filipa Mahnič o Kobdilju se je nabralo L 52. G.čna Zora Kosmi na, Dekani, za razprodana bloka št. 314, 315, L 200. Učiteljsko društvo za Goriški okraj plačalo ustar.ovnino L 200. cSlomškova zveza» v Idriji prijavila pristop kot ustanovni član. Omizje domačinov v romanskem kons. društvu, dne 14. t. m. darovali za «ŠoL društvo*: Skupat 50 L. Borzna poroiHa. Tečaji: Trst, 17. januarja 1923. .ft Tripcovich .«••••••••••••••• Ampelra . 5tto Cement Dslnstia 338 Cement Spatato .................. Valuta na tržaškem trgu. •fti^c krona ,«■••*•*••* —— —.77 avstrijske kroi- ................—.0275 —.30 čeikoslovsške bron«..............55.75.— 5t».Sf'» dinarji • . 17^1.— lb'2" lejl . c ••••••••• A • • 11.—.— 11.75 marke — 10,— —.12 delarll...............2- .35.— 20.5«) francoski franki 1'« —.—138.75 ivicarskl franki...... . • . 382.—.—387.— angleški funti papirnati......»2.10.— 95.50 POHIŠTVO. , Poroča, soba, nana, s Idunico im pafho L 1250.—, dra^, srcifa L 1409.—, dntfe 3S Dr. fl. GR050UIN specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcfoniran na dunajskih klinikah. Sprejeme od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik 20, hiša Paternoll. 60) ZALOGA DOMAOH VIN Maga vlpavca. Istrskega retoSka in krafkaga terana po zmernih cenah. — Postrežba na dom- Priporoča se P. itRANCM Vla Cunkoli 8. 64 U IVAN KERŽE91 ima v lastni zalogi najraznavrstncjle kuhinjske in druge hišne potrebščine ii Mn]i. shttnin Ina a aMtlirsst TRST —Piazza San Oiovanni 1 VABILO na redni občni zbor Kmetijske zadruse r. z. z o. j. v Trstn ki se bo vrSfl t nedeljo, dne 4. februarja ob 9. url dop. v prostorih Gospodarskega društva pri Sv. Jakobu (Campo S. Glacomo It. 5) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo nadzorništ va. 3. Odobrenje bilance za L 1921 in 1922. 4. Prememba pravil. 5. Volitev novega odbora in nadzorništva. 6. Slučajnosti. ODBOR. § 28. zadružnih pravit ae glasi: Zadružniki, ki se ne udeležijo osebno občnega 'zbora, smejo biti zastopani po drugih zadružnikih na podlagi zakonito napravljenih pismenih pooblastit Občni zbor sldepa veljavno, če je zastopana v sat tretjina zadružnikov. Ako bi tega ne bilo, se mora v treh tednih razpisati drug -občni zbor, kateri sme sklepati« ne glede na to, koliko članov je zastopanih. 72 Uvozna in izvozna tvrdka Debinsio & Domeniš Skladišta: Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 prosta Inka št, 4f pritličje opozarja na novodošte veUke partije stekle-n ne, porce^ane, emallirane kuhinjske posode najrazličnejših Šip v originalnih zabojih in opletenfli čeških steklenic po najnižjih konkurenčnih cenah. • Vm blago J* inifcajn izvora - InserMtte v „Edinosti" Izšel je lično vezan v že znani obliki Stane v platno vezan L 2.50, a v usnje vezan L 5.—. Na prodaj je v tiskarni Edinost ter v knjigarni Stoka ul. Milano štev. 37. Poštnino je plačati posebej« . v Trstu re/jistrovana radr. z neomejenim jamstv-ora Glica PIsr Luigi da Palestrlna 114,1. 5 vloge, vezane na trimesečno odpoved po 57,7, ako znašajo 20-30.000 Lit po 670 ako znašajo 3u-40.000 , po 67,% ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št 16-04. Tel. št. 16-04. Najvišje cene plačujem za V kyn9 sSat!cy Vsled rodbinskih razmer se proda zelo ugodno dobroidoča trgovina z mešanim blagom na deželi s stalno upeljanimi odjemalci na debelo. Cenjene ponudbe pod „Zlata jama" na An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ul. 5. 4&/21 dihurjev, vider, Jazbece v, mačk, veveric, krtov, divjih in domacah zajcev. D. WBND Trst, Via Cesare BatSisfl šf. 10 18, nadst., vraža 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. agama«« IMS !liwii fwđ a?3l TržBia psfollinka in bnmllBlu registrovana zadruga z omejenim poroStvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. ŠIRITE „EDINOST Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za Čekovni promet, ter jih obrestuje mr po 4% večje in stalne vloge po dogovor«. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. —• Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke ođ 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. telef. 25-S7. ran ra POHIŠTVO lastnega izdelka v vsakem slciu. — Velika izhera popolne oprema za hiSe, pisarne in gostilne, Brezkonkuraačne cene. Trst Trst - Viale XX. Settembre 35 - (palafa eden) Telefon 34-34 bis (87) Telefon 34-34 bls CENTRALA TRST l>) DelnlSko Stavnica L 15.00D.003 Rezerve 1 5.100.000 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj. Afllirani zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovl, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, No-vlsad, Prevalfe, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: Frank Sakser State Bank. VALPARA1SO: Banco Vugoslavo de Chlle. IzvrSule vse banine posle. PREJEMA VLOGE 10 hrome knjižice In na tekočI račun ter lih obrestuj? po 3 VL Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojifi, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja, a Daje v najem varnostne predale (ssfes) - -■ Zavodov! uradi v Trstu: Vla Cassa dl Msparmlo Štev. S — Vla S. NIco!6 štev. 9. Teletu It. 1413, m 2676. mm ilslBit tf 131 ll 12JI ii il UJI lo ti.