2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 12. januarja 2011  Leto XXII, št. 2 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 12. januarja 2012 Porabje, 12. januarja 2012 VEČ SLOVENSKEGA PROGRAMA STR. 3 OD TAUGA VEČ NIŽE NE MORE PRIDTI STR. 6 Pohod Büdinci-Andovci Dobri lidgé v prelejpi naravi »Ka so tü dobri lidgé v prelejpi naravi, se vidi po tejm tö, kak lepau nam sunce sije. Prekrasen den, dobra organizacija, pa se pá vidimo,« je napisala ena pohodnica v knjigo vtisov na pohodi (gyalogtúra) med Büdinci pa Andovci 7. januara. Na pohod na trej kralovo je prišlo kauli 350 lidi, stere sta pozdravila Renata Varga pa Vendel Žido, ml. v imeni organizatorov, tau so bili KUD Büdinci, Kulturno in turistično drüštvo Andovci pa občina Šalovci. Po »Pouti po dolaj pa bregaj« je bijo tau deveti pohod, štrti zimski, steroga vsikšo leto pripravijo kauli svetka trej kralov. Zvün prijaznih besed so Büdinčani pohodnike počakali ešče s punimi stauli, na steraj je bilau vsefelé pokaraja, ka so ga domanje ženske spekle. Dapa žeden tö nišče nej osto, ponüjali so se palinka, likerji, küjano vino… Potistim, ka se je napravo »gasilski« kejp o pohodnikaj, so se podali na malo več kak 12 km dugo paut, büdinski podje v žunti pruslikaj (bilau ji je kauli 7-8) so pa skrb meli, ka bi se nišče nej zgübo. Mimo mejnoga kamna, steri označuje najbole söverno točko Slovenije, so prišli do nekdenešnje laktanje. Tü so se malo spočili, kaj vgriznili pa spili, potejm so prejk nekdaj preoranoga pasa (nyomsáv) prišli v andovke gauške. V tom časi se je že v Andovcaj tö fejst pripravlalo na prihod pohodnikov. Člani porabskoga kulturnoga in turističnoga društva so mazali krüje, delali sendviče, vej pa goričko-porabski friški luft lidi lačne napravi. Küjo se je čaj, pomali je na ognji vrelo vino, ka kakoli je sunce sijalo, je zatok friško bilau. Kauli pau dvej so prvi pohodniki (najbole flajsniva sta bila dva pojbiča) prikorakali vö iz gauške, brž potejm se je dvor Iže rokodelstva tak napuno, kak mravlinjek. Ranč te den (pa ešče v nedelo) so bile v iži rokodelske delavnice v okviri projekta Sau-sed k sausedi, tak so si ništerni pohodniki pogledali, kak se delajo klonjice (krmilnice) za ftiče, kak se pletejo košare iz šibja ali cejkerge iz kukarčnoga lupinja. Dapa kakoli je fajn se malo staviti, pohodniki dugo ne morejo pri meri ostati, zatok se je »duga kača« vlejkla nazaj prauti Büdincom. Pri mali kapejlici nji je čako živi betlehem, steroga so letos pripravili Büdinčarge. Ob Mariji, sv. Djaužefi so stali pastirge pa trgé krali, spejvale pa büdinska dekleta. Pri vaškom daumi so pohodniki zaklüčili z malico, pripravili so njim küjane klobase pa straušanco. Leko bi se pitali, zakoj je büdinski pohod eden najbole popularnih na Goričkom? Odgovor nej trbej dugo iskati. Zavolo toga, ka je dobro organiziran, vodi prejk meje, najbole pa zavolo toga, ka so tü rejsan dobri lidgé. Marijana Sukič Pohodniki so v Andovcaj napunili dvor Iže rokodelstva Na rokodelski delavnicaj so se pripravlale krmilnice za ftičetö Nove publikacije ZBORNIK SOBOŠKEGA MUZEJA 16 – 17 Pred dobrimi dvajsetimi leti je izšel 1. Zbornik soboškega muzeja, konec leta 2011 dvojna 16.-17. številka na več kot štiristo straneh. Direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs je kot prva urednica publikacije zadovoljna z razvojem, kajti v zborniku so sodelovali številni pomembni avtorji iz Slovenije, Madžarske, Avstrije in Hrvaške. Drugi urednik je bil Branko Kerman, zdaj zbornik ureja Franc Kuzmič, ki mu je za najnovejšo dvojno številko uspelo zagotoviti 17 avtor-jev. Zbornik je razdeljen na štiri tematska področja. Največ prispevkov je pod naslovom Razprave in članki, v naslednjem poglavju je gradivo, sledijo poročila in ocene ter bibliografije. Uvodni prispevek Nádasdyji ter njihova kolonizacija Belmure in Petanjcev v 13. in 14. stoletju je napisala Darja Kerec, medtem ko se je Bernadeta Horváth ukvarjala z orisom uprave in pravosodja na Madžarskem in v Zalski županiji v Terezijanski dobi. Avtorica osvetljuje značilnosti uprave na Madžarskem v 18. stoletju s poudarkom na županijski upravni organizaciji, in to na primeru Zalske županije, kamor so med drugim spadali današnji predeli Prekmurja. Kanonične vizitacije kot zgodovinski vir v primeru turniške župnije je tematika, o kateri piše Gregor Škafar. V sklepu tudi: »Odprta vprašanja, ki ostajajo, so povezana predvsem z dogajanjem v zvezi z župniščem, cerkvijo in požarom v vasi Črnec okoli cerkve. Gre za vprašanje, kdaj so prišli Turki in na kakšen način, v kakšnem obsegu so opus-tošili Turnišče.« György Tilcsik je avtor razprave Inventar murskosoboške graščine grofa Antala Szapáryja, izdelan januarja 1849. »Na podlagi podat-kov inventarja murskosoboške graščine, opreme in uporabnih predmetov lahko povemo, da je družina Antala Szapáryija v drugi polovici 40. let 19. stoletja v vseh pogledih živela v skladu z družbenim statusom družine.« Andrej Pavlič: Združenje učiteljev Železne županije za okraj Murska Sobota (1872 – 1918). V okraju so med strokovnimi društvi pomembno mesto zavzemala učiteljska združenja. Avtor povzame: »Učiteljska društva so se organizirala na podlagi Eötvösovega šolskega zakona iz leta 1868. Leta 1872 je bilo iz okrajev Körmend, Vasvár, Monošter in Murska Sobota organiziranih v učiteljsko podružnico 16. učiteljev.« Marjan Toš piše o žrtvah vojne 1941 – 1945 v osrednjih Slovenskih goricah. Po avtorjevih podatkih je padlo največ borcev narodnoosvobodilne vojne v letih 1944 in 1945, in sicer 79 s sedanje Upravne enote Lenart in štirje doma zunaj tega območja, sestreljenih je bilo 6 ameriških letalcev. Objavljena so tudi imena padlih četnikov in usmrčenih sodelavcev oziroma simpatizerjev četniškega gibanja, le-teh je bilo 7. Marjan Toš poudarja, da je njegov prispevek »rezultat dolgoročnega zbiranja in analiziranja podatkov o žrtvah vojne v osrednjih Slovenskih goricah... Lenarški primer ugotavljanja žrtev bi lahko uvrstili med pozitivne pobude, da se odpravijo stereotipi in da dobijo imena tudi pozabljene in zamolčane žrtve druge svetovne vojne.« Vinko Škafar: Dr. Vladimir Škerlak in umor Danijela Halasa. Avtorjev sklep: »Dr. Vladimir Škerlak osvetli marsikaj glede razmer pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej v Prekmurju. Zaradi številnih različnih sestavkov iz Škerlakove dediščine se nekatere trditve ponavljajo, kar je lahko sicer moteče, z druge strani pa močnejši dokaz, da je bil Škerlak zavzet za objektivno raziskovanje. Raziskovalci Halasovega umora ne morejo mimo njegovih razmišljanj, saj je dobro poznal tako komunizem in prekmurske razmere med člani Osvobodilne fronte kot tudi madžarske medvojne razmere za časa Miklósa Hortyja in Ferenca Szálasija. Anja Benko in Zinka Zorko sta avtorici razprave Prek-murski knjižni jezik v Küzmičevem evangeliju po Ivanu in prekmursko narečje v Strukovcih. V razpravi sta predstavljena Evangelij po Ivanu Števana Küzmiča (jezikovna analiza se omejuje na 19. del, in sicer na glasoslovje, oblikoslovje, skladnjo) in današnji prekmurski strukovski govor na vseh jezikovnih ravneh. Avtorici analizirata Evangyeliom pouleg pisma svetoga Ivana, ki ga sestavlja 21 delov. Pod točko 5 v Povzetku izpostavita: »Števan Küzmič je na glasoslovni in oblikoslovni ravni izhajal iz svoje prek-murske materinščine, ki se v zadnjih treh stoletjih ni bistveno spremenila, v skladnji, besedju in retoriki pridige pa se je dvignil nad vsakdanjo govorjeno besedo tudi z umetniškimi sredstvi.« Irma Brodnjak se je lotila zanimive teme, Uporaba besedne zveze prekmurski umetnik – da ali ne? »Vprašanje se mi je utrnilo med neformalnimi pogovori z likovnimi umetniki iz Prekmurja, v katerih so se obregnili ob pojem prek-murski umetniki. Zakaj je pri predstavitvi umetnika potrebno dodati prekmurski?« Avtorica, sicer umetnostna zgodovinarka in kustosinja v soboški Galeriji, se je pogovarjala z likovnimi umetniki: Mirkom Rajnarjem, Sandijem Červekom, Ignacem Medenom in Ireno Brunec Tebi. »Z njimi z namenom, da osvetli vlogo medijev pri razširjanju stereotipne podobe o Prek-murju in prekmurskih umetnikih, svoje mnenje je podelil tudi novinar in literat Ernest Ružič.« Po analizi in predstavitvi številnih premislekov v Sklepno misel izpostavi: »Izraz prekmurski umetnik (slikar, kipar, literat itn.) v osnovi ni napačen, saj v prvi vrsti določa umetnikovo poreklo. Problematičen pa postane, ko začnejo ljudje (običajno zunaj Prekmurja) v pridevniku prekmurski iskati prekmurski sentiment in pričakujejo, da bodo v umetniškem delu prekmurskega umetnika našli nosilce stereotipne podobe Prekmurja – reko Muro, štorklje, ravnico ...« Podobe prekmurskega pesemskega izročila – milo je slišati njih tužne glasove, podrobno obravnava Marija Klobčar. Lončarjeve skrivnosti prodaje ali ljudsko podjetništvo razkriva Jelka Pšajd ob tekstu z dvema značilnima fotografijama. Marjan Makovec priše o Terezijanskem urbarju gornjelendavskega (graškega) zemljiškega gospostva; Mark Krenn pa predstavlja fotografe v Prek-murju 1870 – 1945. Med njimi sta tudi Jože Kološa Kološ in Mirko Lenaršič, ki je imel razstave v Kőszegu, Sopronu, Budimpešti in Sombotelu. Katica Mladenović je avtorica prispevka Iz osebnega lista generacije soboških gimnazijcev v šolskem letu 1936/1937; Antun Novak opisuje gasilsko dejavnost v Prekmurju v 19. stoletju, Tamara Andrejek predstavlja muzejske delavnice v Pokrajinskem muzeju Murska Sobota in piše o razstavi Umetnine iz Prekmurja od romanike do modernizma; Vinko Škafar je predstavil dve hrvaški publikaciji; Franc Kuzmič ocenjuje knjigo Franca Gomboca Gasilstvo v Prek-murju: 1873 – 2003; isti avtor piše tudi o faksimilih treh Hoffalterjevih knjig in objavlja obsežno bibliografijo Bele Severja, geografa, publicista, zlasti s pod-ročja turizma, in urednika v uredništvu Enciklopedije Slovenije. ERNEST RUŽIČ Od 1. januara 4-vörna slovenska oddaja na varaškom radioni VEČ SLOVENSKOGA PROGRAMA »Menša čüda se je zgodila,« se je smedjau direktor varaškoga slovenskoga radiona Francek Mukič, gda sam ga pitala, kak je prišlo do tauga, ka leko od 1. januara poslüšamo štiri vöre slovenskoga programa. »Skur tak – če tau nej nesnajžno gé – kak gda je Abraham že 99 lejt star biu, pa te gnauk samo prišo glas od Boga pa ma pravo, ka de dejte emo. Šara, njegva žena že tö starejša bila, nej za tau, ka bi dejte rodila. Pa te sta se badva smejala. Te se je pa Ižak naraudo, šteroga ime pomejni ‚vej de se smedjau’. Mi smo tö nikak tak bili,« je tadala pripovejdo Francek Mukič. Sprvoga, gda je radio začno delati, so prej fejst steli širiti program, so se trüdili, so volau meli. Dapa gor so dali, ka so vidli, ka néde. Istina, ka sta Madžarska pa Slovenija tö fejst stejle, dapa brezi penez, brezi pogojev. Če prej za enovörni program maš samo polo-nje penez, kak te leko več programa maš. - Ka je pa te zdaj ovak? So zdaj pogoji za več prog-rama? »Tak je do toga prišlo, ka nam je frekvencija dojpretekla 31. decembra, zatoga volo, ka nauvi medijski zakon geste. Ka smo po starom meli, tisti 8 vör na keden, ne vela več. Drugi zakon pa predpisuje, ka tisti, šteri ščé državne pejneze meti, tisti se mora dati registrirati. Če se pa ščemo registrirati, te moramo meti en den najmenje 4 vöre programa. Tak so nas te zdaj ’notsünili’ v tau, kak Daniela med oroslane (leve),« najde Francek pa eno peldo iz Biblije. Pravi, ka majo mejšane občütke, po enoj strani so nji nikak prisilili v tau, po drugoj strani so pa radi, ka se je ’dejte’ narodilo. »Zdaj so pogoji malo ovakši,« se vrne Francek na originalno pitanje. Lani so zvün normalnoga proračuna za radio dobili enkratno pomauč od Ministrstva za pravosodje in javno upravo (KIM) v višini 10 milijonov forintov. »6,5 milijona smo dobili za nauvo mešalno mizo, za digitalno mikrovalovno zvezo pa za nauvi server. 3,5 milijona smo pa dobili za delovanje (működésre). Etak so baukši tehnični pogoji. Malo smo se pomirili zato tö, ka po nauvom zakoni leko več ponavlamo kak po starom zakoni. Do tejgamau smo naredli na keden 6 vör svojoga programa, zdaj mo meli 11 vör svojoga na keden, drugo mo ponavlali ali mo meli programe Radia Slovenija.« - Kakšen de te zdaj program radia? »Pondejlek mo meli dvej vöre svojga programa, eno vöro mo ponavlali iz prejšnjoga kedna. V slejdnjoj vöri programa do leko poslüšalci čüli oddajo Sotočja s kedenskim zamikom. Se pravi oddajo Radia Slovenije s pondejlka mo mi dojdavali drugi pondejlek. Ta oddaja je o Slovencaj v Avstriji, Italiji na Hrvaškom pa na Vogrskom, zatok paše v naš program. V torek mo pripravili eno vöro svojga programa, mo ponavlali dvej vöre pondeljkovoga programa. V zadnjoj vöri mo meli oddajo Radia Slovenija Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Tau je trno lejpa oddaja, že 40 lejt geste. Naše pesmarce so nej tak dugo tö bile v tej oddaji. V tej oddaji do leko lidgé poslüšli vsefalé prave ljudske pesmi. V srejdo mo meli dvej vöre svojoga programa, eno vöro mo ponavlali. Ljubljanska oddaja bau Gori, doli, naokoli. V tej oddaji pripovejdajo taši lidgé, steri potujejo, ojdijo po cejlom svejti pa te tapovejo svoje spomine, svoja doživetja.« V četrtek ranč tak bau kak v srejdo, dapa nedo meli ljubljanskoga programa, ka te majo magazin. Te sami napravijo glasbeno oddajo, stera de se menjavala. Prvi keden baudejo porabske skupine, naredijo püšelček od Korpič Lacina, od varaški, gorenjesenički ptt. pesmarov. Drugi četrtek badejo prekmurske pesmi, tretji keden moderne (bole za mlade), zadnji keden v mejseci pa slovenske narodne. V petek mo leko po njihovom programi pa ponavlanji poslüšali oddajo o Slovencaj po svejti. Kak že v imeni tü nut geste, o Slovencaj v Avstraliji, Meriki, Nemčiji. Francek Mukič tak misli, ka bi tau leko bilau za nas tö zanimivo, kak kaj tam tisti Slovenci živejo. V soboto de oddaja Ringaraja. Tau pa zatok, naj bi go mlajši tö leko poslüšali, ka po sobotaj nedo v šauli. »Leko bi tau dobili v šauli za nalogo, ka go poslüšajo, se iz nje kaj navčijo,« meni Francek, » ka je tau nej takša oddaja kak kakšna šaulska vöra. Trno lejpe pesmi gestejo v njej, drekt mlajšom napisane.« V nedelo bi v zadnjoj vöri radi meli čestitke (szívküldi) tö. Malo v ovakšoj formi kak lendavski vogrski radio. Francek tak misli, ka je dosta bole osebno (személyes), če tisti, steri komi gratulejra, tau sam tapovej. Program de za zdaj pripravlala gnaka ekipa kak do tejgamau, tau so direktor Francek Mukič pa njegve kolejgarce Margita Mayer Gašpar pa Valika Časar Kovač. Čakajo pa nazaj marciuša eške edno kolejgarco Moniko Dravec Šulič, stera je zdaj doma z detetom. - Kak de pa s proračunom za več programa? »Te program de 3-4 milijone več košto te tö, če se nika ne spremeni, če nemo več lidi meli itd. Več de koštala elektrika pa drugi stroški tö. Za letos – kak enkratno pomauč – nika dobimo z Madžarske, ka nas v proračun več ne morejo dati, ka so letošnji proračun sprejeli že lani. Za tadale do pa mogle naše organizacije pa Slovenija nika naprajti, se na mejšani komisiji zglijati z Madžari, ka trbej redni proračun zdigniti, ka ovak pa nevola nazaj pride. Mi smo frekvenco pa širitev dobili »izredno« (zvünredno) za edno leto. Zakon tak naprej spiše, ka drugo leto trbej titi na redni razpis (pályázat) za frekvenco, na steroga se leko štokoli zglasi. Dobi go tisti, steri ma baukše pogoje za delovanje. Zatok de za drugo leto trbelo pripraviti redni finančni plan tö.« Ka je nej odveč večkrat napisati, ka je slovenski program zdaj vsakši den od 12. do 16. vöre, sam goraprišla ranč te, gda sam pisala te intervju s Francekom Mukičom. K nam je prišla ena slovenska ženska iz Varaša, ka bi za svojo mater na Gorenjom Seniki nauto poslala po lendavskom radioni, ka je 80 lejt stara. Te sam ji pa začnila gunčati, ka je zdaj na varaškom radioni tö več slovenskoga prog-rama, pa ka tam tö ščejo meti »szívküldi« po nedelaj, ka zdaj majo od 12. do 4. vöre. Do štrte vöre? me je poglednila. Dobro, ka vejm. Zatok sam pa te ge zaupston iskala v štroj vöri ’Franceka’ v radioni. Vüpajmo, ka se poslüšalci brž navadijo na nauvi prog-ram. Vej pa, kak je Francek pravo, leko ka je tau ’dejte’ na pau fotiv, dapa dunk je našo. Marijana Sukič Direktor in glavni urednik Radia Monošter Francek Mukič Margita Mayer Gašpar (s prave) in Valija Časar Kovač z Györgyom Habsburgom OD SLOVENIJE… Obisk slovenskega svetovalca Evropskega parlamenta v Porabju Predstavitev prevoda knjige »Premakljivi svečnik« Maribor s partnerskimi mesti Evropska prestolnica kulture Vzhodna Slovenija bo s portugalskim Guimaraesom letos gostila Evropsko prestolnico kulture (EPK). V Mariboru, Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Velenju, Novem mestu in na Ptuju se bo zvrstilo več tisoč dogodkov, namenjenih kulturni obuditvi teh krajev. EPK Maribor 2012 je prva in edina slovenska Evropska prestolnica kulture od leta 1985, ko so kot prve ta naziv nosile Atene. V Mariboru in partnerskih mestih so pripravili program, ki obsega 412 projektov v skupni vrednosti 16,5 milijona evrov. Razvrščeni so v štiri programske sklope. Terminal 12 zajema umetniške vrhunce, Ključi mesta posega v prostor s ciljem reanimacije mestnega središča, Urbane brazde okoljske in socialne projekte, Življenje na dotik pa dogajanje na spletu. Enoletno prestolovanje evropski kulturi se bo pričelo 13. januarja, ko bodo v Mariboru odprli kulturne ambasade in Hišo arhitekture ter prižgali svetlobno obzidje mesta. Nova socialna zakonodaja Z novim letom je v Sloveniji začela veljati nova socialna zakonodaja. Pravici do varstvenega dodatka in državne pokojnine, do zdaj del sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, sta se preoblikovali v novi pravici s področja socialnega varstva. V skladu z zakonom o socialnovarstvenih prejemkih bo denarna socialna pomoč v dveh višinah. Trajno nezmožni za delovno aktivnost ali starejši bodo skupaj z varstvenim dodatkom dobili 450 evrov. Za začasne prejemnike denarne socialne pomoči je sicer predviden znesek 288 evrov, vendar bo zaradi interventnega zakona ta znesek 260 evrov. Pravica do varstvenega dodatka se po novi zakonodaji iz pokojninskega sistema prenaša na področje socialnega varstva, kar pomeni, da je od 1. januarja dalje ta pravica podvržena omejitvi dedovanja. Prejemnikom varstvenega dodatka tega v času življenja ne bo treba vračati. Če pa bodo po smrti zapustili določeno premoženje in njihovi dediči ne bodo socialno ogroženi, bodo dediči premoženja morali prejemek vrniti oziroma se bo zapuščina za ta znesek omejila. 26. decembra 2011 po sveti maši, ki jo je daroval gospod župnik Dejan Horvat, so v števanovskem kulturnem domu predstavili prevod romana Lojzeta Kozarja, st., ki ga je v madžarščino prevedel gospod župnik Ferenc Merkli. Na predstavitev je razen domačih vernikov prišlo precej ljudi tudi iz rojstne vasi gospoda Merklija, iz Sakalovcev. Gospod Merkli je predstavil bistvo romana, ki ga je v uvodu prevoda zapisal tudi nečak avtorja Lojze Kozar, ml.: »Premakljivi svečnik je simbol duhovnika, ki je postavljen, da sveti drugim, a je sam krhek in slaboten. Msgr. Lojze Kozar je bil sam tak simbol, ki še danes sveti, ker je svojo krhkost in slabost krepil pri njem, ki je bil vsa njegova ljubezen, njegovo neuničljivo upanje.« Roman so izdali v tisoč izvodih z dovoljenjem sombotelske škofije. Na koncu predstavitve se je gospod Merkli zahvalil Laciju Kovaču in Adrianu Donatu Takaču za lekturo prevoda. Udeleženci, ki jih je gospod Merkli povabil tudi na skromno pogostitev, so lahko po predstavitvi kupili knjigo. Anita Kovač Ob začetku leta, 4. januarja, se je na neformalnem obisku v Porabju mudil slovenski svetovalec v Evropskem parlamentu Klemen Žumer. Na pogovoru v Slovenskem kulturnem in informacijskem centru v Monoštru je spoznaval, kako živijo in delajo Slovenci v Porabju. S položajem slovenske manjšine ga je seznanil predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök. Svetovalec Žumer je sam dal pobudo za to srečanje, saj ga iskreno zanima življenje svojih rojakov po svetu. „Slovenci imamo z Evropsko unijo nove priložnosti, tudi čezmejno sodelovanje, in to odpira neke nove možnosti, za katere velikokrat ne vemo, da obstajajo. Nas zanima, kako bi lahko po 20 letih slovenske države povezali med seboj slovenski narod” - je izpostavil. Predstavil je tudi skupino SLOMEJCI (http://groups.google.com/group/slomejci), v kateri so dejavni predvsem Slovenci iz Trsta in Gorice ter z avstrijske Koroške. Med drugim pa vključuje tudi novinarje RTVSLO in drugih medijev, ki jih zanima zamejstvo, pa tudi druge skupine in društva ob mejah in v Ljubljani, predstavnike Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu in tudi slovenska društva na Hrvaškem. SLOMEJCI je povsem prostovoljna skupina, ki jo nekako urejajo in spodbujajo trije mladi, in sicer Vida Forčič, Dejan Valentinčič in Klemen Žumer, da bi omogočili stike med Slovenci v Sloveniji in ob njenih mejah. Klemen Žumer dela od leta 2006 kot svetovalec v največji poslanski skupini Evropske ljudske stranke in krščanskih demokratov. Ob srečanju s Porabskimi Slovenci je dal pobudo za obisk mladih iz Slovenije pri nas. To bi bil nekakšen študijski vikend, katerega bi se udeležili zainteresirani slovenski mladi, ki bi se z veseljem srečali s porabskimi mladimi. Ti so pred nedavnim ustanovili svojo sekcijo v okviru Kluba prekmurskih študentov, o tem sta poročali Martina Zakoč in Mihaela Kalamar. „Naš cilj je, da skozi neke čisto vsakdanje dejavnosti, ki zanimajo mlade, krepimo slovenski jezik in zavest ter na tak način približujemo mladim slovenščino“. Naš gost iz Evropskega parlamenta se je zanimal tudi za slovensko šolstvo v Porabju, ki ga je predstavila višja svetovalka Valerija Perger. Govorila je tudi o položaju slovenskega jezika, za katerega meni, da nanj vpliva tudi precej slab gospodarski položaj, saj mladi pri učenju tujih jezikov dajejo prednost nemščini, da bi se lahko zaposlili v nemški tovarni Opel v Monoštru ali v bližnji Avstriji. Zato je dejala, da bi bilo potrebno največ narediti prav na gospodarskem področju. Klemen Žumer bo še naprej ostal v stiku s Porabskimi Slovenci tudi preko skupine SLOMEJCI in je zagotovil, da bo po svojih močeh – tudi če zgolj na neformalni ravni – zagovarjal naše interese v Evropskem parlamentu. Nikoletta Vajda-Nagy Svetovalec Klemen Žumer in štipendistka Urada za Slovence Jasmina Ritlop … DO MADŽARSKE Kerek Perec Na obiski pri Društvi upokojencov Puconci Zavod za informativno dejavnost madžarske narodnosti (ZIMN) in tednik Népújság sta predstavila novo revijo v madžarskem jeziku z naslovom Kerek Perec, ki je izšla v 3000 izvodih. „Od sklada Bethlen Gábor smo prejeli 2,5 milijona forintov,” je pojasnila direktorica ZIMN Beáta Lázár in razložila, da bodo poleg prve številke revije, ki so jo naročniki tednika Népújság zastonj prejeli v prvih januarskih dneh, marca izdali še eno številko. Upajo tudi, da bodo prav tako v prihodnje uspešni na razpisih in bo revija postala stalnica v njihovi založniški dejavnosti. Odgovorna urednica Népújsága Jutka M. Király je poudarila, da so ime revije izbrali dokaj hitro: „Odločili smo se za perec, prek-mursko kulinarično dobroto, po drugi strani pa kerek perec v madžarščini pomeni povedano naravnost, neposredno.” Po vzoru National Geographica je nastala barvna revija, v kateri so predstavljene dobrote, tako kulinarične kot kulturne, zgodovinske in naravne. V prvi številki, ki so jo ustvarili novinarji Népújsága ob pomoči nekaterih zunanjih sodelavcev, bodo bralci lahko prebrali veliki intervju s slikarjem in grafičnim oblikovalcem Endrejem Göntérjem, reportažo o peki perecev, o zgodovini Lendave, ki bo letos proslavila 820 let svojega obstoja, poleg tega še nekaj drugih reportaž in prispevkov o krajih in ljudeh iz Pomurja, pa tudi iz Madžarske. „Pokukali smo v našo sosednjo, Zalsko županijo, poleg tega bomo v vsaki reviji predstavili nek hungaricum, madžarsko specialiteto. V prvi številki smo se odločili, da nekaj več napišemo o znani penini Törley,” je izpostavila Jutka M. Király. se Na konci prejšnjoga leta smo bili člani predsedstva Društva porabski slovenski penzionistov pa ljudske pevke iz Varaša na obiski pri Društvi upokojencov Puconci. Na obisk nas je pozvau njini predsednik gospaud Jože Časar, nas je pa vküppobrala naša predsednica gospa Elvira Mešič. Kulturni program je začnila domanja folklorna skupina penzionistk. Ženske bi z mirno düšo leko zatajile, ka so penzionistke, tak na raji in flajsno so se obračale. Lepau so plesale, zraven pa eške spejvale. Vodja skupine je Irena Časar, mentorica pa Mojca Bauman. Na harmoniki jim špila Štefan Matko, steri je tak veseli biu, ka je samo te počivo, gda je obödivo. Varaške ljudske pevke so tö dobre bile, istina, ka nji je samo šest leko prišlo, dapa korajžne pesmi so spejvale. V osnovni šauli Puconci se je zbralo kauli 150 pentionistov, v društvi pa majo vsevküper 370 članov. Njino društvo je trno aktivno, majo pet komisij (za kulturo, za šport, za socialno delo, za kulinariko pa za domanje običaje). Majo pa eške komisijo za rojstne dneve tö. Goraziščejo betežne člane društva pa tiste, steri so starejši od 70 lejt. Bili so na kongresi prostovoljcev (önkéntesek) Slovenije v Maribori, z njimi so bili mladi prostovoljci pa njina mentorica iz puconske šaule tö. Konec septembra so bili v Ljubljani na festivali za tretje živlenjsko obdobje, na razstavi so pokazali z njinimi vred izdelke varaški penzionistk tö. Julija so dobili priznanje od predsednika države Danila Türka. Cejlo leto so meli tri izlete po Sloveniji. Stike majo z vogrskimi (Tordas) penzionisti pa s hrvaškimi tö. Sodelujejo z upokojenci iz Šmartna pri Litiji in Vitanja. Majo pohodniško, kolesarsko pa rekreacijsko skupino. Vse tau sem zvedla od predsednika Časara, steri je s srcaum in düšo za svojo društvo. V imeni porabski penzionistov se ma zahvaljujemo za pozvanje, vsem članom društva želejmo v letu 2012 dobro zdravje, mir in obilo osebnega zadovoljstva. Poiščimo srečo v sebi, da bomo znali in zmogli osrečevati tudi druge. Vera Gašpar Stranka LMP prosi evropske zelene, naj umaknejo predlog Poslanski klub evropskih zelenih strank je prejšnjo sredo podal predlog, naj sproži Evropska unija zoper Madžarsko postopek zaradi kršitve temeljnih evropskih vrednot. Predlog je podala avstrijska političarka Ulrike Lunaček, predstavnica evropskih zelenih na podlagi tega, da je z veljavnostjo nove ustave postala Madžarska »de facto avtoritarna država«. Po njihovem mnenju usmerjajo pravosodje, medije in parlament »de facto« Orbán in njegovi pristaši. Lunačkova je prepričana, da situacija ni nevarna le za Madžarsko, temveč ogroža temeljne vrednote Evropske unije. Predsednik zelene stranke LMP András Schiffer, ki je o pobudi evropskih zelenih izvedel šele iz tiska, je svoje kolege zaprosil, naj umaknejo pobudo, ki je prišla v „zelo neprimernem času”. Madžarska zelena stranka se strinja s tem, da dogajanje na Madžarskem sramoti demokratične vrednote in pojem pravne države, zato je dala pobudo za „nove proteste”. V stranki obžalujejo, da se evropski zeleni niso posvetovali z njimi o terminu pobude za postopek zoper Madžarsko, zato je novica doletela državo v zelo ranljivi gospodarski situaciji. Vlada sprejela števila vpisnih mest za visokošolske študije Prejšnji teden je vlada sprejela števila vpisnih mest za visokošolske študije za študijsko leto 2012/2013. Po informacijah državne sekretarke za šolstvo Rózse Hoffmann bo v naslednjem šolskem letu 50 tisoč študijskih mest, ki jih bo država popolnoma ali delno finansirala. 34 tisoč študentom – večinoma na tehničnih, naravoslovnih fakultetah in fakultetah za informatiko – bo država v celoti krila študij, 15.500 študentom pa polovico stroškov. Vlada bo podpirala predvsem študijske smeri, ki so konkurenčne v gospodarstvu. Za tiste študente, ki od države ne bodo dobivali nobene štipendije in si bodo morali sami kriti stroške študija (šolnino), bo na razpolago t. i. študentski kredit. Direktorica Zavoda za informativno dejavnost madžarske narodnosti Beáta Lázár in odgovorna urednica Népújságá Jutka M. Király Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 18.30 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu Od tauga več niže ne more pridti V koledarji Majev (Maja kalendárium) je leto 2012 tisti datum, gda de konec sveta, dapa tak mislim, od tauga se zato nam še zdaj nej trbej bojati. Vekša nevola je za nas gospodarska kriza, gda se cejne od dneva do dneva zdigavajo pa vsigdar bola žmetno je življenje. Najbola tau vejn te vpamet vzemamo, da v bauto demo pa plačati trbej pri kasi. Tak mislim, ka je tau bautošom tö nej dobro, zato ka etak vsigdar bola menja küpcov majo. Istino, tau dja ne vejm, če je rejsan tak, zato sem pa bola enga bautoša Gabora Bartakoviča iz Slovenske vesi spitavo, šteri že dvajsti lejt pela bauto pa krčmau. - Gabor, ka čakaš ti od toga leta, ka je pred nami? »Dosta dobroga gvüšno ka nej. Tak mislim, če tak mo delali, kak trbej, kak smo do tejga mau delali, te nikak zato preživemo tau leto. Težko je, dapa zato mi vsigdar investiramo, zato ka mislim, ka tauj krizi gnauk konec bau, pa te mi eden stopaj mo naprej odli kak drugi. Zvüna smo bauto pa krčmau izolirali pa naprajli oboj z deskami. Znautra ranč tak iz natečaja sprobam opremo pa mašine meniti, s tejm gostom še bola volau naprajti, aj v našo krčmau pa bauto pridejo.« - Steri je tisti kraug, steri najbola odi k vam kipüvat? »K nam najbola tisti Porabski Slovenci pridejo, steri v taum tali Porabja živijo, kak Dolenji Senik, Sakalovci, Gorenji Senik, najbola pa domanjo lüstvo iz Slovenske vesi.« - Pa Slovenci iz Slovenije se kaj stavijo? »Stavijo se, dapa več nej tak kak prvin, gda ji je sploj dosta prišlo kipüvat ali so se samo na eden špricer stavili. Tau je vejn zato, ka so cejne že skur gnake, zato pa oni že tö bola doma kipüvajo. Stari spoznanci zato pridejo, če ranč nej kipüvat, bola samo ka nas malo poglednejo.« - Zavolo tej velki baut, ka so se v Varaši odprle, se je promet (forgalom) znižo? »Nam je vejn najvekša konkurenca Penny Market. Gda so tau bauto odprli, te smo tau fejst vpamet vzeli. Poznalo se je tau tö, gda se je Tesco aupro v Kermedini, zato ka dosta je bilau tisti, steri so gnauk na mejsec v auto vseli pa so tam poküpli, ka njim je trbelo na cejli mejsec. Dapa ka je na ednom tali lagvo, tau je nam dobro bilau. Cejno bencina so zdignili, zato zdaj že zavolo tauga znauva pri nas kipüjejo.« - Če bauto pa krčmau gledamo, gde ostane več haska? »Pri bauti več haska ostane, tü se je nej vidla tak ta gospodarska kriza kak pri krčmej. Leko povejm, ka smo še vekši promet meli kak predlansko leto. Tau leko razmej, zato ka na djesti ne more telko šparati, dapa piti je nej mujs, pa tau se vidi v prometu.« - Kak sem gledo, vaša bauta je taša, kak so gnauk-svejta po vasaj bile, skur vse se da küpti pri vas. »Pri nas se zdaj 7000 artik-lov da küpti. Ne povejm tau, ka z enga atrikla več stau mamo, dapa mamo, če sfali, te ga naraučimo pa nam pripelajo. V tejm nam je velka pomauč tehnika, zato ka na računalniki vsigdar vidimo, ka mamo, ka nam je sfalilo.« - Kelko vas dela vsevküp v krčmej pa v bauti? »Iz družine štirje delamo, pa te še tri zaposlene mamo.« - Nej vas je malo dosta? »Trbej, zato ka sploj dugo smo oprejti. Bauta se zazranka v petoj vöri odpre pa večer v sedmoj se zapre. Krčma ranč tak v petoj vöri se odpre pa večer do desete je odprejta. Dapa mi smo tak, če koma kakoli trbej, če je paunauč ali svetek, mi odpremo pa damo, mi telko več leko ponidimo našim gostom. Mi cejlo leto dva paudneva smo zaprejti, ovak smo vsigdar odprejti.« - Kak ladate tau? »Tau samo družina vküper leko dela, ovak bi nej šlau. Dnevno petnajset, šestnajset vör delamo, pa dostakrat še tau ne dojde. Kak pravijo, na tau se tö naroditi moraš, če nejmaš volau za tau, te baukše če se ne daš za tau. Mena je tau velka želja bila že te, gda sem še mali bijo, ka aj bautoš baum, pa aj gnauk mam edno bauto. Želja se je spunila, tak ka sem veseli.« - Gda je bilau bola nale-tja, zdaj ali pred dvajstimi lejti, gda ste začnili? »Te je težko bilau pa zdaj je tö nej leko. Gda smo začnili, je zato težko bilau, ka vse, ka smo delali, smo delali iz kredita (kölcsön). Če bi država tak pelala rosag, kak smo mi pelali tau bau-to pa krčmau, te bi že na Madžarskom nebesa bile, pa tau ne pravim zato, ka bi se hvalo.« - Kak sem te poslüšo, sem vpamet vzejo, ka si optimist. Zaka misliš, ka potejm že baukše baude? »Zato ka tak mislim, od tauga niže več ne moremo pridti, kak smo zdaj. Dos-ta slabi zakonov je, dapa dosta taši tü, šteri so dobri. Kak tisti, šteri vöpovej, ka vogrsko blago, izdelki prednost morajo meti v bauti, pa če leko, te aj se bola tisti odavajo. Zato ka s tejm leko, če samo pomalek, gospodarstvo vred sprajti. Moja filozofija je tö tau, ka Vogrski rosag iz te krize samo vogrsko lüstvo leko vöspravi.« - Od 1. januara se ne smej več znautra kaditi, kak tau vas dosegne? »Od tauga se zato malo bojimo, zato ka dosta gostov, steri k nam pridejo, kadi. Zdaj še tak vögleda, ka zavolo tauga nejmamo menje gostov. Steri kaditi škejo, tisti vö dejo pa tam kadijo, dapa tau tö istina, ka zdaj je še nej tak fejst mrzlo. Ka pa te bau, gda vanej minus 15 stopinj bau, tau pa ne vejm.« - Tau si pravo, ka tau ka delaš, tau je teba vesel-dja pa hobi tö nagnauk. Dapa če na stenau poglednam, gde je puno pokalov (kupa), te vidim, ka maš drugi hobi tö, tau je pa nogomet. Gda maš čas na tau, če si skur cejli den tü v bauti pa krčmej? »Tau že po 24. vöri delam. Leko povejm, ka brezi nogometa bi nej mogo živeti. Od tistoga mau, ka sem najprvin zagledno labdo, pa tau je že nej zdaj bilau, je tau moja lübezen gratala. Pri tejm mi je na velko pomauč družina, šteri tau sporazmejo, ka je mena nogomet prvo, tašoga reda oni morajo vse delati, zato ka sem dja na igrišči. Zdaj že drugič sem predsednik NK Slovenska ves, pa aktivno špilan v ekipi stari ledjeni Slovenska ves. Dosta odimo v Slovenijo, zato ka v tistom prvenstvi (bajnokság) špilamo mi stari ledjeni Slovenska ves, dapa ma ekipo Gorenji Senik pa Monošter tö. Vsakši keden demo v Slovenijo na tekmo, pa zavolo tauga sploj dosta padašov mam zdaj že tam tö. Tau je mena veseldje, če špilam nogomet, ranč tak kak gda sem v bauti ali v krčmej. Leko povejm, ka sem srečen človek, samo tašo delam, ka me veseli. Karči Holec Sakalovski otroci na budimpeštanskem božiču MRAVLAK LEJKI OTROŠKI Samouprava V. okrožja v Budimpešti že nekaj let pripravlja skupen božič za otroke socialno šibkih družin v tem predelu glavnega mesta. Župan omenjene samouprave Antal Rogan, ki je po rodu Sakalovčan, je letos povabil tudi otroke dveh družin iz svoje rojstne vasi. Sina družine Kovač sta pred kratkim izgubila očeta v prometni nesreči, tri otroke družine Baldauf pa vzgajajo stari starši v zelo težkih pogojih. Otroke je omenjena samouprava obdarila z darili, ki so si jih zaželeli in to tudi napisali v pismu Božičku. Mala skupinica - otroci z mamo, babico, županom vasi Tomažem Časarjem in svetnikom Lacijem Nemešem - se je 22. decembra napotila v Budimpešto, kjer jih je v petem okrožju čakala lepo okrašena jelka in drugi otroci, kajti samouprava je obdarila otroke kakih 50 družin iz Budimpešte in omenjene sakalovske otroke. Navzoče je pozdravil in otroke nagovoril župan Rogan, samouprava jih je tudi pogostila in pokrila potne stroške. Otroci in starši so bili zelo hvaležni, pred odhodom iz Budimpešte so si lahko ogledali in so lahko občudovali praznično razsvetljeno glavno mesto, posebej tudi baziliko sv. Štefana. Kot so sami rekli, so bili zelo veseli in počaščeni, kajti doživeli so lepe trenutke, ki se jih bodo dolgo spominjali. V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. Po svejti pa znouva domau Mravlak Lejki si je v lüknji staroga pena najšo svoj nauvi daum. »Ja, zdaj pa leko dem tadale po svejti. Zdaj leko vsigdar domau pridem,« si je veselo popejvo, gda se je potegno vö iz lüknje, vö iz svojoga dauma. Odišo je gor na pen, pa gledo, kama aj ga nesejo njegve tenke mravleče noge. »Ta mo šou,« si je pokazo s prejgnjo pravo nogou. »Ta tadale po toj pauti pa mo vido, kama pridem.« Kak je povedo, tak je naredo. Paut med lesom pa travnikom je bila duga, duga, ka se njoj je nej kraja vidlo. Pa vijala je es pa ta kak kakša kača. Tam že trno daleč od njegvoga dauma pot de na dvauje. Nej na pravo, nej na lejvo, samo tak se razno de kak kakše gare. Kama zdaj aj tadale dé naš mravlak Lejki? »Vej je pa paut samo paut, pa nika drugo nej. Če dé na dvauje, sam eške vsigdar samo na ednoj pauti,« tak si je brodo pa odišo tadale, kama je sam škeu. Tak je eden čas ojdo pa je nikam nej prišo. Šou je nazaj na tisto mesto, ka paut na dvauje dé. Pa je staupo na drugi tau pauti. Po tejm je tadale šou. Ojdo je pa li samo ojdo. Nikoga je nej srečo, nikan je eške nej prišo. »Duga je ta paut, ka nikan ne pridem,« si je zdejno pa nej vedo, aj dé tadale ali nej. »Eške malo mo šou, dun nikam pridem,« je biu gvüšen v tau, ka mora tadale. Pa je ojdo pa li samo ojdo, depa, bole se je paut vlejkla, kraja njoj je nej bilau videti. Že je kesnau bilau, gda se je stavo. Vedo je, ka tadale več nede šou. Obrno se je nazaj. Ojdo je pa li samo ojdo. Tam, gde paut na dvauje dé, se je stavo. Tam si je odejno, si je spočino pa šou tadale. Že je kmica bila, ka je do svojoga pena, do svojoga dauma prišo. Nut se je potegno v lüknjo. Trno trüden je biu. »Ojdo sam skur cejli den pa sam nikam nej prišo. Depa, domau sam dun prišo,« si je eške naraji povedo pa že spau, kak bi cejli den samo ojdo. Miki Roš Zimske počitnice Novo leto smo pozdravlali Zazranka sem rano gorstano. Üšo sem po brojco pa püsto sem vodau v kanglico. S padašom Marcelom sva se zgučala, ka va vküper šla nauvo leto pozdravlat. Pri kulturnom daumi sva se srečala in sva ojdla od iže do iže. Gda so se odprle dvera, najprva sva se poklaunila in sva začnila gučati novoletno kolednico: »Zdravi bojte, friški bojte, v etom nauvom leti. Krüja, vina, vse zavolé, düšno zveličanje pa največ.« Dosta lidi sva pofriškala in sva želejla družinam srečno nauvo leto. Domanji so nam ponüdili piti pa pogače, potem sva pa dobila peneze. Vüpam, ka de ta šega eške dugo živela. Krištof Šerfec 6. razred DOŠ Gornji Senik Zimske počitnice so se začele 22. decembra. Težko smo jih čakali, zato smo bili veseli, ko so se začele. V počitnicah sem se mnogo igral s sestrico Vando. Mamica je pekla pecivo. Starejša sestra je pomagala mamici pospravljati po hiši. Zvezali smo bonbončke in zavili darila. Oče je prinesel jelko, ki smo jo okrasili. Postala je zelo lepa božična jelka. Zvečer smo obdarili drug drugega. Dobil sem lepa darila in sem bil zelo vesel. Na sveto noč smo šli v cerkev k polnoč-nici. Ob božiču so prišli sorodniki. Po praznikih smo šli na koline k babici in dedku. 31. decembra smo se mnogo šalili. Sorodnikom smo želeli srečno novo leto. Zelo dobro sem se počutil v počitnicah. Na žalost so hitro minile. Balint Krajczar 6. razred DOŠ Gornji Senik KOTIČEK NASTOPI NA KONCI LETA PETEK, 13.01.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PIŠČALKARJEVA AMINA, RIS., 10.15 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 10.25 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 10.30 RISANKA, 10.40 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.50 NOČKO: ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, 11.00 MAKS, DAN. NAN., 11.25 SANJSKA DEŽELA: AJDOVŠČINA, 12.00 POROČILA, 12.05 OKUS IRANA: ŠIRAZ, DOK. SER., 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ČRNO-BELI ČASI, 16.00 SLOVENSKI UTRINKI, 16.30 BABILON.TV, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, MLAD. NAD., 18.20 RISANKA, 18.30 BALI, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 1.00 POSEBNA PONUDBA, 1.25 DNEVNIK, 1.50 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL PETEK, 13.01.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.20 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 11.40 DOBRO JUTRO, 13.50 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 14.50 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 16.30 GLASNIK, 17.00 OSMI DAN, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 LYNX MAGAZIN, 18.35 ČRNO-BELI ČASI, 18.50 KNJIGA MENE BRIGA, 19.10 LASTDAYHERE, POSNETEK KONCERTA, 20.00 OD SOLZ DO SMEHA, DOK. ODD., 20.55 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 21.45 ŠPARTANEC, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.25 VODA - VIR ŽIVLJENJA ALI DOBIČKA?, DOK. ODD., 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 14.01.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: AJKEC IN UMETNINE IZ GLINE, 7.20 RISANKA, 7.30 NOČKO: ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV, 7.45 STUDIO KRIŠKRAŠ: ČRTEK DETEKTIV, 8.30 RIBIČ PEPE: NOVOSTI IN NOVICE O NOVINARJIH, 8.50 DALEČ OD DOMA, DOK. FILM, 9.05 SMRKCI, RIS., 9.30 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.15 V DOTIKU Z VODO: PREPIRI, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 10.45 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 BILO JE …, 14.25 POLICAJ S PETELINJEGA HRIBA, JUGOSLOVANSKI FILM, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 PRENOS OTVORITVENE SLOVESNOSTI EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE 2012, 21.00 BOLNIŠNICA GOLNIK, DOK. SER., 21.35 AUGUST RUSH, AM. FILM, 23.25 POROČILA, 0.00 KULTURA, 0.10 MARCHLANDS, ANG. NAD., 1.00 OZARE, 1.05 DNEVNIK, ŠPORT, UTRIP, 1.50 VREME, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL SOBOTA, 14.01.2012, II. SPORED TVS 7.40 SKOZI ČAS, 8.05 KNJIGA MENE BRIGA, 8.25 POSEBNA PONUDBA, 8.50 POGLEDI SLOVENIJE, 10.20 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 11.40 LYNX MAGAZIN, 12.20 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.55 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 15.45 NORDIJSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 16.30 BIATLON - SVETOVNI POKAL, 17.15 JUDO: SVETOVNI MASTERS, 18.15 LONDONSKI VRTILJAK, 18.45 ŠPORTNI IZZIV, 19.15 SLOVENSKI UTRINKI, 20.00 HELENA BLAGNE IN DUNAJSKI DEČKI, KONCERT IZ DVORANE STOŽICE, 21.40 NA LEPŠE, 22.05 SOBOTNA GLASBENA NOČ - GUŠTI: NAŠA STVAR V KINU ŠIŠKA, 23.15 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 15.01.2012, I. SPORED TVS 6.40 KULTURA, 7.00 MOJSTER MIHA, RIS., 7.10 POKEC, RIS., 7.15 PINGU – PINGVIN, RIS., 7.20 PENELOPA, RIS., 7.25 TIMI GRE, RIS., 7.35 KAJETAN IN PLAVI LISJAK, RIS., 7.45 VETERINAR JOC: RAČJELOŠKA POŠAST, RIS., 7.55 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 8.05 FRANČEK, RIS., 8.20 JANEZEK IN SAMUEL, RIS., 8.25 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 8.35 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 8.50 PALČEK DAVID, RIS., 9.15 MALA KRALJIČNA, RIS., 9.25 SMRKCI, RIS., 9.50 BALI, RIS., 10.00 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 10.25 POLNA HIŠA ŽIVALI, IGR. NAN., 10.55 IZVIR(N)I, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.10 PRVI IN DRUGI, 15.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.00 Z BRUCEOM PARRYJEM PO AMAZONIJI, DOK. SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 SLOVENSKI AVTO LETA 2012, 21.30 POGOVORNA ODDAJA, 22.20 POROČILA, 23.00 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.25 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.45 INFOKANAL NEDELJA, 15.01.2012, II. SPORED TVS 7.30 SKOZI ČAS, 8.00 GLOBUS, 8.30 UNIVERZA, 8.55 TURBULENCA, 9.30 MLADI VIRTUOZI: KITARSKI DUO PROKOFJEV: NEJC KUHAR IN MAK GRGIĆ, 10.05 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 12.40 BIATLON – SV. POKAL, 13.30 ALPSKO SMUČANJE – SV.I POKAL, 14.00 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 15.55 NORDIJSKO SMUČANJE – SV. POKAL, 16.35 BIATLON – SV. POKAL, 17.20 JUDO: SVETOVNI MASTERS, 18.10 ROKOMET - EVROPSKO PRVENSTVO (M): POLJSKA - SRBIJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 20.50 FILMSKA ŠOLA, DOK. FELJTON, 21.20 POTOVANJE NA KONEC ZIME, DOK. ODD., 22.45 NERAZUMLJIVOSTI, KRATKI FILM, 23.00 BOBEN USODE, TV-IGRA, 23.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 16.01.2012, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BALI, RIS., 10.20 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 10.35 BACEK JON, RIS., 10.40 RISANKA, 10.45 IZ POPOTNE TORBE: ŠOLSKI DAN, 11.05 POLNA HIŠA ŽIVALI, 11.35 SPREHODI V NARAVO, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.55 NA LEPŠE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PRVI IN DRUGI, 16.00 ZADNJA TRAMVAJSKA POSTAJA, DOK. FELJTON, 16.20 SINOVI DVEH NARODOV - VELIKANI NAŠEGA PROSTORA: MILAN RAKOVAC, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.45 POGLED NA …, 17.55 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, MLAD. NAD., 18.30 POKEC, RIS., 18.35 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PODOBA PODOBE, 23.35 GLASBENI VEČER, 23.35 ELLIOT CARTER: PIHALNI KVINTET SLOWIND Z GOSTI IN DIRIGENT ROBERT AITKEN, 0.10 ROK GOLOB: PLANET ŽIVLJENJA, 0.40 DUHOVNI UTRIP, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL PONEDELJEK, 16.01.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.15 DOBRO JUTRO, 14.00 OD SOLZ DO SMEHA, DOK. ODD., 14.55 SOBOTNO POPOLDNE, 16.10 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 16.45 ČRNO-BELI ČASI, 17.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.40 ROKOMET - EVROPSKO PRVENSTVO (M): SLOVENIJA – NORVEŠKA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.10 ROKOMET - EVROPSKO PRVENSTVO (M): FRANCIJA – ŠPANIJA, 21.30 REMBRANDT IN JAZ, NIZOZ. NAD., 22.20 NA UTRIP SRCA - KONCERT WALDBÜHNE 2011, 23.35 VAMPIRSKA LJUBEZEN, ŠVEDSKI FILM, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 17.01.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 PENELOPA, RIS., 10.25 PINGU – PINGVIN, RISANKA, 10.30 RISANKA, 10.35 ANČINE NOGICE, RIS., 10.45 STUDIO KRIŠKRAŠ, 11.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: POTEP PO EGIPTU, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.20 PODOBA PODOBE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 STUDIO CITY, 14.30 BABILON.TV: HITROST, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KNJIGA MENE BRIGA, 16.05 OKUS IRANA: ŠIRAZ, DOK. SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.00 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, MLAD. NAD., 18.30 MINUTE ZA JEZIK, 18.35 TIMI GRE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO HD, 21.00 20 LET SLOVENIJE: NA SVOJI POTI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 IZGUBLJENI POSNETKI DRUGE SVETOVNE VOJNE, DOK. SER., 0.20 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.35 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 0.50 DNEVNIK, 1.20 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.05 INFOKANAL TOREK, 17.01.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.25 DOBRO JUTRO, 13.25 BILO JE …, 14.40 IZVIR(N)I, 15.20 BOLNIŠNICA GOLNIK, DOK. SER., 15.55 NA VRTU, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 GLASNIK, 17.20 SLOVENSKI VODNI KROG: TOLMINKA, DOK. ODD., 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 ROKOMET – EVROPSKO PRVENSTVO (M): SRBIJA - DANSKA, 21.50 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 22.10 NEODPUŠČENO, ANGLEŠKI FILM, 23.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 18.01.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 10.45 RIBIČ PEPE, OTR. NAN., 11.05 ZLATKO ZAKLADKO, 11.25 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.00 POROČILA, 12.05 20 LET SLOVENIJE: PO SVOJI POTI, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 DUHOVNI UTRIP, 14.35 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 TURBULENCA, 18.00 ODPRAVA ZELENEGA ZMAJA, MLAD. NAD., 18.30 PENELOPA, RIS., 18.35 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJ FIRER, NEMŠ. FILM, 21.35 KONJIČEK, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 PRIZNANJA RS ZA POSLOVNO ODLIČNOST ZA LETO 2011, 0.35 TURBULENCA, 1.05 ZDRAVNIČIN DNEVNIK; MOŠKI SO NAJBOLJŠE ZDRAVILO, NEMŠ. NAD., 1.55 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.10 INFOKANAL SREDA, 18.01.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.15 DOBRO JUTRO, 14.40 Z BRUCEOM PARRYJEM PO AMAZONIJI, DOK. SER., 15.40 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.40 ROKOMET - EVROPSKO PRVENSTVO (M): SLOVENIJA - HRVAŠKA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.25 ODBOJKA - LIGA PRVAKOV: ACH VOLLEY LJUBLJANA - TOURS VB, 22.15 ŽREBANJE LOTA, 22.20 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.55 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 22.55 BIG BAND RTV SLOVENIJA IN LUCIENNE LONČINA, 23.20 ZORAN ŠKRINJAR INTERNATIONAL JAZZ CONNECTION, 0.00 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 19.01.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PALČEK DAVID, RIS., 10.30 MAMA MU IN VRAN, RIS., 10.40 RISANKA, 10.45 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 10.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.35 DALEČ OD DOMA, DOK. FILM, 12.00 POROČILA, 12.05 SLOVENSKI VODNI KROG: TOLMINKA, DOK. ODD., 12.30 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.20 FILMSKA ŠOLA, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.15 PRAVA IDEJA!, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 BABILON.TV: ČAS, 17.50 MINUTE ZA JEZIK, 17.55 ANICA, OTR. NAN., 18.20 ODDAJA ZA OTROKE, 18.35 KANOPKI: SKRIVNOST, RIS., 18.40 SVETOVALKA HANA: LAŽNIVA ŽABA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 OKUS IRANA: JUG IN PERZIJSKI ZALIV, DOK. SER., 0.20 DNEVNIK, 0.50 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL ČETRTEK, 19.01.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.20 DOBRO JUTRO, 14.25 BIATLON – SVETOVNI POKAL: SPRINT (Ž), 15.45 SLOVENSKI AVTO LETA 2012, 17.05 VRNITEV V CRANFORD, ANG. NAD., 18.05 ROKOMET - EVROPSKO PRVENSTVO (M): NEMČIJA - ŠVEDSKA, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 WICKER PARK, AM. FILM, 21.50 KOMISAR REX: BARVA MOLKA, ITALIJANSKO-NEMŠKO-AVSTRIJSKA NADALJEVANKA, 22.40 ZVEZA, ŠPANSKO-PORTUGALSKA MINI-SERIJA, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL DUO Fodor ZSM je gorstaupo s svojima kratkima igrama avtor-ja in režiserja Mikija Roša z naslovom „Ta gora pa ta dola” pa „Nauri paver veltji krompič má” 28.12. 2011 na „Srečanji na konci leta Društva penzionistov Murska Sobota” v domanjom Hoteli Diana. Penzionisti so slobaud djamali od leta z lejpimi zborovskimi pesmimi pa koncertom mladiva muzikanta. Najvekšo karažnost njim je pa dau muzikant za ples, kak vsikdar, na plesišči so se zavrtili kak v svoji mladi lejtaj. Predzadnji den v leti so se pa v trno lejpom števili poslavlali od staroga leta domačini v gasilskom daumi v Kuzmi. Kulturno drüštvo Rožika je pod vodstvom predsednice Irene Kalamar z lejpim, pestrim programom presenetilo obiskovalce. Oprvin so se pokazali nota na nauvo ustvardjani Gorički klantoši pod vodstvom Marije Rituper, domanji igralci v režiji Irene Kalamar so nota pokazali dobro komedijo, DUO Fodor je pa kumar obrano svoje lejpe kromče nauroga pavra, nej zaman, ka je tam tü dosta pavrov. No, ka od bio djabok ranč nemo gončala. Klara Fodor