S SEJE PREDSEDSTVA OK SZDL
Ljubljano bi morali primerjati  z mesti v razvitem svetu
Predsedstvo občinske konference SZDL je na 12. seji, ki je bila v ponedeljek, 26. septembra, obširno spregovorilo o uresničevanju programov Komunalne skupnosti Ijubljanskih občin. O tem e bil v poročilo strnjen zapis, objavljen v delegatskem gradivu za del ^gate mestne skupščine, ki ga bodo na sejah zborov obravnaval 13. oktobra 1988.
Poročilo je pripravil mestni ko-mite za komunalno gospodarstvo, promet in zveze. Poročilo je prav-zaprav povzetek poroči/, ki so jih pripravile strokovne službe. Zato je temu primemo zgoščen in izčr-pen, brez ocene delovanja dele-gatskega sistema v komunalni skupnosti in brez podrobnejših poročil za vsako ljubljansko ob-Čino posebej.
To je nekaterim članom pred-sedstva narekovaJo, da so gradivo ocenili kot za delegate manj pri-merno. No, na pomoč sta prisko-čila Armand Kopitar in Danijel Žitnik, predstavnika komunalne skupnosti ljubljanskih občin, ki sta gradivo podrobneje pojasnila.
Razprava se je tudi tokrat pre-težno sukala okrog starih slabosti, ki se v ljubljanski komunali iz leta v leto nadaljujejo. Predvsem so to neizdelani kriteriji in normativi, po katerih bi lahko merili, ali je to veliko število izvajalskih organi-zacij v Ljubljani in z množico ži-vega dela primerno, ali je more-biti vsega preveč in prevelika fi-nančna obremenitev. Zato je bilo med drugim tudi rečeno, da bi se moralo naše mesto na tem po-dročju primerjati z podobnimi mesti v razvitem svetu. Tako bi šek lahko ugotovili, ali so sedanji občutki, da je komunalnih izva-jalskih delovnih organizacij pre-več, da je v njih preveč zaposlenih
izvajalskih delovnih organizacij preveč, da je v njih preveč zapo-slenih in da so njihove storitve predrage, pravilni ali ne. Mar ne bi bilo gospodarneje, da bi več storitvenega dela koristili s pro-stega trga, glede na potrebe in možnosti seveda. Tako pa o vsem govorimo na pamet, nekako po občutkih in seveda to, da denarja prav za vse dejavnosti primanj-kuje. Redne oblike zbiranja sred-stev ne zadostujejo, preveč pa je tudi nediscipline. Bilo je rečeno, da ni primerno, da se za financira-nje človekovega bivalnega in de-lovnega standarda zbirajo sred-stva s samoupravnimi sporazumi. Tu ne more biti prostovoljnosti, sleherna delovna organizacija mora biti sposobna, da plačuje ceno lokacije v slovenskem glav-ntm mestu, ali pa v njem ne tnore biti. Težko je razumeti, da je sa-moupravni sporazum o temeljih plana komunalne skupnosti ljub-
ljanskih občin za obdobje 1986-1990 podpisalo le 56 odstot-kov delovnih organizacij, sredstva pa od teh združuje le dobra polo-vica. Priliv sredstev iz tega na-slova je bil namreČ lefos dosežen. le 40 odstotkov. Da bi omilili ta velik izpad sredstev in deloma izenačili položaj tistih OZD, ki združujejo sredstva za te namene, je bila v drugi polovici preteklega leta uvedena diferencirana cena^ vode in odvedene vode (pribitek k ceni) za vse tiste OZD, ki tega prispevka ne plačujejo.
Težave na področju komunal-nih dejavnosti pa povzročajo tudi nepretehtane delegatske odloči-tve, katerih pa prav gotovo ne bi biio, če bi imeii neke trdne nor-mative, podlage in primerjave. Tako so na primer delegati mestne skupščine s preglasova-njem sprejeli sklep o uvedbi nove proge mestnega potniškega pro-meta, za katero se je že vnaprej vedelo, da bo povzročila veliko izgubo. Mestni potniški promet sodi danes med največje izgubarje med komunalnimi organizaci-jami. Drugi primer: Delegati mestne skupščine so sprejeli spre-membo odloka o ravnanju z od-padki, po katerem mora kupovati kontejnerje za smeti Komunalno podjetje TOZD Javna higijena, ta pa teh sredstev preprosto ne more zbrati. V Ljubljanskih občinah pa so brez kontejnerjev še številna gospodinjstva, ki smetijo žal ne ulic, ki se jih da lepo pomesti, temveč naše zelene površine. Še bi lahko naštevali nesmisle v tej naši Ljubljani. Radi bi mnogo več, kot finančno in organizacij-sko zmoremo. Zato se bomo mo-rali v Ljubljani počasi sprijazniti tudi z nekoliko slabšim standar-dom, kot smo ga imeli doslej. Verjetno bodo v prihodnje zele-nice manjkrat pokošene, drevesa v mestnih parkih slabše vzdrže-vana, ko pa bo zapadel sneg, se bomo morali z njimi spoprijeti tudi sami.                             S.G.