štev. 7.
Julij. — 1887.
Letnik X.
■11 GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
Cecilijansko društvo je-ii za lavantinsko škofijo potrebno?
(Dalje in konee.)
c) Kako se po naši škofiji petje izvršuje? Ker nimamo nikjer pevskih šol, nimamo pravice izobraženega merila rabiti.
Po nekaterih cerkvah se pa vendar o večih svečanostih umetno poje: slišijo se „tantum ergo," latinske okrajšane maše, solo z orglami, kvarteti, marši med sv. mašo in procesijo in podobne stvari. Ljudje strmijo, pevci se občudujejo, muzikantje brke vihajo.
Meni je ta prikazen celo enaka oni, ko dekla gospodinji kaj ukrade pa da vbogaime. Vsi ti pevci in godci imajo morda dober namen, pa slabo sredstvo. Ne da se kaj bolj priprostega in svetega ob enem misliti, kakor so cerkveni responsoriji pri sv. maši; - zakaj pa se nikjer in nikdar ne-slišijo? Ker se jih niso nikdar učili!
V prav mnogih cerkvah poje vse ljudstvo pri službi božji; pri drugih pojejo k blagoslovu in pridigi vsi, pri maši le dve, tri ženske; pri nekaterih še teh ni. Kaj rečemo k temu? Ljudsko petje je hvalevredno zarad množine (materia); pomanjkljivo, ker ni celo nič opiljeno (forma), v obeh obzirih pa je dokaz lepe zrele žetve, kateri manjka delavcev. Delavci pa moramo biti tisti, ki nas je Gospod sam poslal delat v svoj vinograd. Kakor pa v drugih strokah ne oznanjujemo nauka svojega, ampak Kristusovega, tako imamo dolžnost v cerkvenem petju poučevati Kristusova načela.
Kdor se je le 4 tedne pečal s pravim cerkvenim petjem tudi v najbolj priprosti obliki, ta je našel, da je naše petje sploh posvetno, gizdavo, sentimentalno. Cerkev pa tirja petja ponižnosti, pobožnosti, srčnosti. Ta razloček se lahko bere: razumeti se more le po posluhu. Cecilijansko društvo nam bo dajalo priložnost ta razloček študirati. Izgled dobrega petja zdaj imamo pri križevem potu: Kar pri tej pobožnosti mašnik molijo pri slednji postaji, ravno isto izraža tudi dotična kitica. Melodija pa skuša misel trpljenja izraziti v tonu; ona je dobra, ker je primerna. Pa takih izgledov se zdaj ne nahaja veliko. Naše mašne pesmi n. pr. so primerne službi božji po svojih besedah;
muzikalni del pa ji je večinoma neprimeren. Pri petih mašah mora vsako izobraženo uho ogromni razloček čutiti, ki leži med „dominus vobiscum" mašnika in „et cum špiritu tuo" organista. To so le navadni primeri, kako da sedanje petje ni zvezano z liturgijo; našli jih bomo sčasoma še veliko več.
Dva navadila izgleda umetnega petja naj še sledita : Prav pogostem se sliši pri nas Haydnova pesen: „Hier liegt". Kar je pri tej pesni lepega, gra-duale, Agnus Dei, se celo opusti; kar je po harmoniji veličastno, se spremeni v posvetno vižo. Zakaj? Pesen je umetno zložena ter tirja umetno izobraženih pevcev; pri nas pa živa duša ne zna peti, ampak le sekundirati, ergo — se vsa pesen strati.
Drugi izgled naj bo Miklošičeva maša: „o sladka ura". Tekst te pesni ni lahko razumljiv; muzikalni del ima mnogo lepih pa težkih harmonij. Človeka res boli, ako mora poslušati, kako se pravilno, duhovito sestavljene muzikalne misli raztešejo od neveščih pevcev. Kje je vzrok? Mi hočemo peti, pa se nočemo učiti. To naj zadostuje! Kdor je v stanu muzikalno in liturgično premišljevati, bo pritrdil; kdor tega ne premore, dajemo mu priložnosti misliti.
Kakošno je torej cerkveno petje po Lav. škofiji? Odgovor: Pomanjkljivo glede učiteljev in pevcev; pomanjkljivo glede liturgije in umetnosti.
Zdaj pa napravimo navadni šolski sklep: Na eni strani imamo pomanjkljivo petje, na drugi strani pa prijateljsko društvo, ki hoče cerkveno petje po dobrih načelih gojiti: Ali ga nam je treba? Ako Cecilijanskega društva še ni bilo, bi nam bila dolžnost se po njegovih načelih ozirati; ker pa društvo že živi, se nam ga je okleniti.
Znano nam je vsem, da moramo duhovno reformo začeti pri sebi, ne pri drugih; vemo tudi, da potrebuje slednja reforma časa, previdnosti, vstrajnosti; pozabili tudi nismo besed apostolovih, da pride rast od Boga: ravnajmo se po teh načelih, drugo pa prepustimo božji previdnosti!	Dr. Kulcovič.
Petje pri čč. oo. Benediktinih v Sekovi na Gorenjem Štajerskem.
Dieto a šz*
Lectore:
P. Angelik Hribar.
(Dalje.)
POST PRANDIUM a g unt ur gratiae hoc modo.
Superior incipit:
Tu autem, Do-mi - ne, mi - se - re - re no-bis. Iji. De - o gra - ti - as. Omnes surgunt.
eB
f. Con-fi- te-an- tur ti - bi, Do-mi-ne, om-ni-a o-pe-ra tu-a.
m

Et sanc-ti tu-i be-ne-di-cant ti-bi. ^.Glo-ri-a Pa-tri et Fi-li-o: *
et Spi-ri-tu-i San-cto. R. Si-cut e-rat in princi-pi-o, et nune et semper:*
5 « ■ ■_-■ ■ ■■■■ . ■ ||
et in sae-cu-la sae - cu - lo - rum. A-men.
Postea Superior fc ■ u~a ■■■ ■ ■■ ■ ■ ■ ■ u m i
absolute dicat: r ~	~	1 I
A - GI-MUS ti - bi gra - ti - as, om - ni - po-tens De - us, pro

u-ni-ver-sis be-ne-fi - ci - is tu-is: Qui vi - vis et re-gnas in sae-

cu - la sae-cu - lo-rum. R. A-men.
Incipit Hebdomadarius Psalm. MISERERE mei, Deus, et ceteri a parte Hebdomadarii prosequuntur: Secundum magnam misericordiam tuam. Reliqui vero ex altera parte:
Et secundum multitudinem miserationum tuarum, * dele iniquitatem meam.
Sicque alternatim dicitur Psalmus eundo ad Ecclesiam.
t. Et ne nos in-du-cas in ten-ta - ti - o-nem. R. Sed li-be-ra nos a ma-lo.
V. Dispersit, dedit pauperibus. R. Justitia ejus manet in saeculum saeculi.
t. Benedicam Dominum in omni tempore. R. Semper laus ejus in ore meo. V. In Domino laudabitur anima mea. R. Audiant mansueti et laetentur. t. Magnificate Dominum mecum. R. Et exaltemus nomen ejus in idipsum. t. Sit nomen Domini benedietum. R. Ex hoc nune et usque in saeculum.
bo-na fa - ci - en - ti - bus propter nomen tu-um * vi-tam ae-ternam. R, A-men.
t Be - ne - cli - ea-mus Do - mi - no. B. De - o gra - ti - as.
t. Fi-de-li-iun a - ni-mae per mi-se - ri-eor-di-am De-i re-qui-escant in pa-ce.
\k. A-men.
Pater noster, secreto.
Quo finito, dicit Hebdomadarius: t. Deus det nobis suam pacem. Amen.
Ob dveh popoludne so bile slovesne večernice.
Kakor je vsaki dan čez leto ob deveti uri slovesna peta sv. maša, tako so tudi pete večernice vsaki dan ob 2. — Tednar (hebdomadarius) zapoje: Deus in adjutorium meum intende. Celi kor nadaljuje: Domine ad juvan-durn me festina. Gloria Patri itd. Ko to spojo, zapoje prvo antifono in k magnificat tednar. Vsak psalm in antifono poje le samo eden; večje praznike dva in naj večje štiri.
Eden: Dixit Domino meo. Mali kor: Sede a dextris meis. Veliki zbor: Doneč ponam inimicos tuos etc. In tako se mali in veliki zbor vedno spreminjata. Peli so gladko, vsaki zlog natančno zgovarjali, kakor: me - o, me-is, tu-o-rum, me-di-o, prin-ci-pi-um, do-mi-nus, su-ae, na-ti-o-ni-bus, con-si-li-o etc.
Opomnim, da vedno pojo le predpisane antifone in psalme od dotič-nega praznika.
Ker se pri večernicah vse poje (antifone, psalmi, verzikeljni, himni, magnificat) trpe okoli pol ure.
Completorium je ob osmi zvečer v domači lepi kapeli, posvečeni presv. „srcu Jezusovemu", v kateri je tudi podoba „Lurške Matere Božje", kakor pod Rožnikom in pri sv. Jakobu v Ljubljani.
Pri completoriji se navadno le ricitira; le Salve Regina pojo se sprem-Ijevanjem orgel. — Matutinum imajo vsaki dan ob štirih zjutraj, katerega manjše praznike pa večinoma pojo; začne se s Pater. Ave. Čredo. Deinde clara voce dicitur: Deus f*) in adjutorium meum f intende. Domine, f ad adjuvandum me f festina. Deinde ter dicitur: Domine labia mea aperies: f et os meum annutiabit laudem tuam. Potem ricitirajo ali pojo tretji psalm; Domine quid multiplicati sunt etc., in potem še-le: Venite, exultemus Domi-nof jubilemus Deo salutari nostro f etc.	(Dalje prili.)
Iz mojega dnevnika.
J. Lavtižar.
(Konec.)
Passan, 23. junija. — Ob petih zvečer sem se odpeljal iz Regensburga ter dospel po 4-urni vožnji ta-sem, kjer ni več toliko enakoličnih planjav, ampak vže mnogo pora-
f križec pomeni kratko pavzo.
ščenega gorovja. Passau je na meji bavarsko-avstrijski, mesto s 16.000 prebivalci in s kaj lepo ležo. Večina mesta se razprostira na levem nekoliko vzvišenem obrežju poleg Donave.
Line, 24. junija. — Sveta Cerkev obhaja danes veličastni praznik presv. Rešnjega Telesa. Po ulicah gledam le vesele obraze in med to množico ljudstva radujem se tudi jaz slavnega dne, kajti praznujem ga na avstrijski zemlji. Vže oh sedmih zjutraj sem se napotil v krasno novo stolnico, da izvem, kdaj se bode vršila božja služba. Tu mi povedo, da bode ob desetih v stari stolnici cerkveno opravilo, ker nova še nij popolnoma dodelana. Podam se toraj tje, kjer počakam pri glavnem portalu prihod milostljivega škofa dr, Miiller-ja. Nekako nenavadno slovesno se razlegajo mogočne orgle (delo Chrismannovo), ko stopa vla-dika se sijajnim duhovskim in svetim spremstvom proti velikemu altarju. Toda petje pri slovesni maši mi nij bilo posebno všeč. Pela se je neka inštrumentovana maša brez pravega cerkvenega duha. Razveselil sem se pa toliko bolje pri procesiji, kjer niso pele več „dame", temuč so se razlegali krepki glasovi gojencev jezuitskega ustava Freinberg. To je bila pač velika iznenada. Ta čvrsta intonacija in lepa izreka je kazala izvrstno šolo, kakoršna je sploh pri jezuitih mogoča.
Popoludne sem ogledoval mesto, a prva skrb mi je bila ta, da ne zamudim popo-ludanske službe božje. Zato se podam ob treh zopet v stolnico, kjer so bile vesperae cantatae. Toda kakošne? Mnogobrojna duhovščina je sedela pred altarjem ter se dolgočasila, ko so na koru peli psalme brez autifon. A to so bili psalmi samo po besedah, in še te se niso skoraj nič razumele. Napev psalmov je bil motetni slog s spremljevanjcm cvilečih gosli. Kdo da jim je skladatelj, me je pač malo brigalo. Zakaj pa imamo osem različnih cerkvenih tonov za psalme z 22 spremeni? Nihče ne bode iznašel lepših na-pevov za psalme, kakor nam jih je dala Cerkev sama. O kako prav ima sveti Auguštin, ki piše, da je bil pri prepevanji psalmov v milanski cerkvi do solz ginjen! Jaz sem bil pa v linški stolnici tako mrzel, da bi jo bil kmalo pred sklepom iz cerkve potegnil. Nekoliko bolj sem bil vendar potolažen, ko je vtihnil vriš na koru in so gg. bogoslovci vsaj com-pletorium koralno peli — dosti dobro, samo nekoliko prehitro, rekel bi raztreseno in brez pravega občutka. Sedaj sem videl še le veliki razloček med koralom tukaj in med onim v Regensburgu. Nekako najbolj mi je ugajala v Lincu sklepna antifona Salve Begina. To nij bil pravi koralni napev, kateri se nahaja v večernicah, temuč tako zvani Salve Begina puščavnikov (Eremiten - Salve Regina). Peli so to se spremljevanjem orgel. Kadencaj mi-re-ut se večkrat ponavlja, ki znači joniški ton t. j. naš moderni dur. Spominjal sem se pri tej pomenljivi antifoni emavskih benediktincev, ki se vstopijo pri prepevanji Salve Begina vselej v polukrog pred altarjem ter vsi v podobo preblažene Device obrnjeni nebeško Kraljico prosijo, naj bi se ozrla z maternim očesom na zapuščene Evine otroke.
Po dokončanih večernicah grem še v lepo uršulinsko cerkev, kjer so bile ravno pe'te litanije presv. Jezusovega Imena. Pele so jih redovnice (gotovo s pomočjo svojih učenk) deloma eno-, deloma dvoglasno. Skladba je bila strogo cerkvenega duha in jako fina njena izvršitev.
Line, 25. junija. — Še danes se mudim tukaj, ker mi je mesto zelo všeč. Velik železni most veže Line z mesticem Urfahr. Bil sem tudi v jezuitskem zavodu Freinberg, ki je pol ure od mesta na precej vzvišenem griču. Maševal sem danes v kapucinskem samostanu. Bila je ravno sveta maša z blagoslovom, pri kateri so peli otroci. To je bilo zopet veselje jih poslušati.
Pred odhodom obiščem duhovnika Burgstaller-ja, ki je pevovodja pri novi stolnici. Spoznal sem v njem moža, ki odločno zahteva spolnovanje liturgiških pravil v oziru cerkvenega petja. Sedaj je v novi stolnici le redkokrat služba božja, toraj je njegov delokrog zelo omejen. Kadar bode pa stolnica dodelana, tedaj prevzame on vodstvo stolnega kora, ki bode imel vso drugačno podobo kakor sedanji. Bog mu utrdi njegovo nekoliko bolj rahlo zdravje!
Beljak, 26. junija. — Včeraj in danes smo premerili dolgo pot od Linca tu-sem Peljal sem se po progi Euns-Steyr-Admout-Beljak. Tukaj gledam pa vže naše Karavanke,
ki me spominjajo, da sem se povrnil zopet k svojim bratom — Slovencem. Živeč mnogo časa medptujim ljudstvom, pogrešal sem drage domače besede ter se spominjal velikokrat naše krasne očetnjave. Da bi ne bila vzvišena ideja, ki nij niti nemška niti sploh narodnostna, temuč katoliško, da bi ne bila sveta cerkvena glasba: — kaka druga stvar bi me bila pač težko obdržala tako dolgo v sredi Nemčije. Sedaj pa po prestanem trudu zapuščam tujino v smislu pesnikovem :
„Nam, kakor mati domovina bodi; Kje sinu je nad mater draga stvar? S podobo njeno v srci svet obhodi, Kar lepega 011 najde med narodi, Domov prinese, nji pokloni v darl"
Dopisi.
Iz Središča. (Spomin in želja.) G. vrednik! Ko sem v zadnjem listu „Cerkv. Gl.-a" konci jako zanimivega članka „Iz mojega dnevnika" bral: „konec, prik.", užalilo se mi je nekako srce in sklenil sem takoj, pisatelju č. g. župniku J. Lavtižarju očitno se zahvaliti za njegove spomine. Ob enem so se mi jeli povračati moji lastni spomini iz daljnih dni, se vč da — vsi drugačni! Nij sicer moj namen jih tukaj zabilježiti takč vestno, kakor g. dnevničar svoje; a, da pridem do svojega cilja, do „prošnje", naj jih le memogrode omenim. — Komu nij znana Idrija, mesto, kjer se cedi živo srebro ? Ona je na Kranjskem za Ljubljano prvo mesto, ki ima nad 4000 prebivalcev, svojega lastnega deželnega poslanca, dandanes edino zidano gledišče in svojo c. kr. rudniško godbo, ki ima tudi nalogo ob nedeljah in praznikih na cerkvenem koru sodelovati. Oj, ti godba in cerkveni kor, prav vidva sta mi potisnila pero v desnico! Ob onih časih, ko sem bil jaz še mlad in je bil vrišč na koru prvi pogoj lepe cerkvene glasbe, govorilo se je sploh in veljalo je (vsaj v Idriji) za absolutno resnico, da ga nij boljšega cerkvenega petja in „lepše muzike", kakor v Idriji. Bilo je to tudi mogoče. Še živo se spominam, s koliko pazljivostjo sem čul pripovedovati o ranjkem glasbo- in pevovodji Robi, prijatelju Kašpar Mašeka in Schwerdt-a; koliko marljivih učencev da je imel, katere je učil raznih glasbenih instrumentov in tudi „generalbasa". Da, generalbasa! in vadili so se ga s toliko gorečnostjo, da je eden izmed učencev, (ki so v rudniku delali) po trudapolnem podzemeljskem delu domu pridšedši po cele noči še svoj naštevilkani bas študiral in pri gla-sovirji zaspal. Ljubili so pa ti učenci svojega mojstra Robo kot očeta, in ko je mož umrl ter so ga imeli z godbo spremiti do groba, niso mogli svoje naloge zvršiti, kajti inštrumenti so utihnili, ker so godci jokali.
Res, da je bil takrat in še pozneje gledč cerkv. glasbe pokvarjen okus, vendar je stal idrijski kor „na vrhuncu časa". Mozart, Haydn, Diabelli, Schiedermayer, Mašek, Schvverdt i. dr. so se vrstili ob nedeljah in praznikih. Vokalnih skladeb ali tudi le se samimi orglami v farni cerkvi ob 10. nikdar nij bilo slišati: pač pa gosli, viola, violon, rogovi, fagot, trombe in o največjih praznikih tudi posavna in pavke. Ne čudimo se temu. Res da so bili sodelovalci na koru večinoma nadarjeni in iskreni glasbarji, pomagali so pa tudi simtrtje diletantje in kar je najbolj vplivalo na obilno obiskovanje glasbenega zbora, bilo je to, da so njegovi člani pri sv. maši si zaslužili svoj „šiht". Kakošno veselje je bilo zame, ako sem se mogol vriniti na kor! Pač je bilo težko, kajti dečku se navadno tako godi v druščini tesno natlačenih godcev, kakor psu v cerkvi sploh. Še jih slišim, kako so ubirali gosli in pavke in drugo orodje pred sv. mašo, kakšen ropot je nastal z takozvano „entrado" ob svetih časih — bil sem ves srečen. In kako da bi ne bil? Saj so bili še odraščeni z menoj vred. Muzika je bila glavna reč; sv. daritev je morala v kot pred njo, svirale so se mesto graduala iu ofertorija dolgotrajne »simfonije" (tako so jih zvali), izmed katerih mi še dandanes po ušesih zvoni komad iz „Kalif vou
Bagdad". Petje je bilo v drugi vrsti: sopranov sicer mnogo, ki so pa večinoma imeli že kanonično starost, alta je često manjkalo, tenor krepak, a z enim samim glasom zastopan in isto tako bas, ki mi je že dečku vrlu dopadel. Tempo — sempre allegro, ali vsaj allegretto!
Dovolj spomina; naj pride prošnja na vrsto. — Kako da je dandanes s cerkv. korom v Idriji mi nij znano, a izvedel bi kaj rad in baje tudi Vi, g. vrednik (Kaj rad! Vr.). Nastala je za cerkveno glasbo nova doba, boljša doba. Povsod napredujejo Bogu v čast in vernim v prid; menda tudi v Idriji, kjer bi se ravno tu zavoljo glasbenih in gmotnih moči lahko veliko storilo. Od vsih (žalibože, da je mnogo peres zarjavelo. Vr.) strani prihajajo dopisi v „Cerkv. Gl."; toda iz Idrije, ako se prav spominjam, ga še nisem čital. „Slovenec" je od ondod prinesel dopis o sprejemu premil. g. knezoškofa dne 21. jun., o birmovanju in drugih slovesnostih; pričakoval sem, da bodem kaj bral tudi o cerkveni glasbi, a moja nada se nij spolnila. Prosim toraj kakega gospoda, ki je naše gore list, bodi si Idrijčan, ali okoličan, ali tudi sosed Goričan, naj blagovoli sporočiti v „ Cerkv. Gl." o sedanjem stanji cerkv. glasbe idrijske glede repertoara, moči, pevskih vaj i. t. d. Jako hvaležen mu bodem! (Vredništvo tudi. Vr.)
Iz Rudnika. (Zagovor.) Gosp. vrednik! Zastonj sem pričakoval že v dveh listih „ Cerkv. Gl.", da priobčite moj obširniši*) zagovor na pogrevanje gosp. Forsterjevih predsodkov proti Cheve-ovi številkni metodi (oziroma proti mojemu prevodu) in na nove osebne napade in predbacivanja (str. 28. „Cerk. Gl."). Lahko si mislim, da ste zagovor zavrgli iz osebnih ozirov do gosp. Forster-ja, ali morda tudi zarad nekolike obširnosti (akoravno sem napade le površno zavračeval); vender mislim, da mi po pravici ne smete odreči prostorčka vsaj za najkrajše opravičevanje proti gosp. Forster-jevim očitanjem. Prepisa nisem sprožil jaz, ampak gosp. Forster, ki je prvi neopravičeno napadel Cheve'-ovo metodo (po njem tendencijozno „Stahlovo" imenovano). Da sem v članku „Katera je boljša?" napad odbijal in skušal dokazovati prednost Cheve-ove metode pred Forster-jevo, bila je le pravica in dolžnost hrambe dobre stvari, nikakor pa napad na F.-jevo „Pesmaričico", kakor jo poljubi g. F. imenovati. Da je pa g. Forsterjev odgovor nov in to osoben napad, spoznam iz tega, da mi očita a) zavijanje, obrekovanje in sumničenje,
—	b) da usiljujem svoj prevod, c) da hočem njegovo „Pesmaričico" z vso silo izpodriniti. p]nakopravnost in nepristanost zahtevate, da mi daste tudi za ta napad prostorčka za najskromnejši odboj in samobrambo: a) Naj sodijo čč. čitatelji sami nepristransko, ali je g. F. na str. 16. „Cerkv. Gl." Chevd-ovo (Stahlovo) metodo obsodil, da ravna po ali proti učni in naravni postavi, ker začenja takoj s 5 toni in s terco vže pri 1. pesnici — nasproti F.-jevi, ki začenja z ritmičnimi vajami na enem tonu itd, kakor se mora nauk začeti po učni pa tudi po naravni postavi". In po takem nepristanskem sodu naj tudi presodijo, koliko je v mojem odboju „zavijanja, obrekovanja in sumničenja". — b) Glede vsilovanja (če se hoče priporočevanje in ponudba tako zvati) je lahko vsakemu znano, kdor se za to briga, kje ga je bilo in kje ga je več, ali na moji ali na g. Forsterjevi strani.
—	c) Koliko pa da „Pesmaričico" s silo izpodrivam, naj sprevidi g. F. iz „Navoda", kjer jo priporočam za praktične vaje seveda po predhodnih melodičnih in ritmičnih vajah po Cheve-ovi metodi in iz mojega dejanskega ravnanja, da sem že mnogo „P." pokupil za praktično gradivo na predhodni podlagi Cheve-ove metode. S koliko „silo" g. F. Cheve-ovo metodo na tak način izpodriva, mi ni znano? —
Na druge ugovore proti Cheve-ovi metodi in dviganje F.-jeve metode nad taisto omenim le na kratko:
*) Odkritosrčno Vam povemo, preč. g. župnik, da ste nas bili se svojim zagovorom v veliko zadrego spravili že zato, ker nas kolegijalnost do g. vrednika „prilog" veže ne dalje presti sitne pravde radi neljubih posledic, ki ne veljajo edinim osebam, ampak tudi stvari, katero „Cerkv. Gl." zastopa. Prav zato smo bili priložili Vaš daljši članek. Zadrega pa nij veliko manjša glede sledečega „zagovora". In le, ker „ad marginem" pišete: „To pričakujem od Vaše nepristranosti in se opiram na enakopravnost, ki mi pristuje i. t. d." — ustrežemo Vaši želji, dasi tudi neradi. Vr.
1.	Po Cheve-ovi metodi se izolika povprek 90% (in celo po 95°/0) samostojnih pevcev; koliko pa po Forsterjevi?
2.	Kaj je ložje, ton k tonu priklopovati, — ali iz narave melodije ton za tonom odluščevati t. j. nanj opozarjati?
3.	Kaj je ložje, 2 sili vsako posamno premagati, — ali se takoj proti obema napenjati t. j. proti melodiki in ritmiki ob enem ?
4.	Načelo „divide et impera" je aksiom, ki jo veljal pred nami, velja sedaj in bode veljal, dokler bode svet stal. Ali ne velja še zlasti dandanes tudi v šolah s skoraj brezmejnimi razredi, skupinami, oddelki; naravnimi in umetnimi nazornimi pripomočki, stroji itd.; ali ni vse za to, da se posamnosti toliko bolj vtisnejo („divide") in da se go-toveje doseže („impera")?
5.	Gotovo, da je duh kake stroke bistvena stvar, a tudi gotovo, da se do duha pride najprej po najbolj prikladni obliki (vnanji obleki). Je-li Cheve-ova taka, kaže preteklost; je-li Forster-jeva, učila bode bodočnost.
6.	Za merodajno, avtoritetno ocembo F,-jeve metode navedem besede Stahlove, prvaka nemških številkarjev: „Das Heft vom II. F. gefallt mir selion desshalb liicht, weil er sich ganz unnothige und unmotivirt e Abweichungen vou unserer Bezeichnung des Taktes, unserer Benennung etc. erlaubt. Jeder, wer es auch sei, der sich ein eigenes Methodchen zurecht macht, stort die Einheit und Einigkeit, ist ein F ein d unserer Sache?	G. -T.
Razne reči.
—	Konečna preskušnja učencev orgl. šole v Ljubljani bode četrtek, dne 14. julija ob 9. uri. Vabijo se k njej prijatelji cerkv. glasbe, ljubljanski in zunaj Ljubljane.
—	V odbor Cec. društva mariborskega voljeni so per acclamationem: predsednikom preč. g. kanonik Ogradi, podpredsednikom in blagajnikom preč. g. špiritual Ilribovšek, tajnikom preč. g. Dr. Avguštin Kukovič, knjižničarjem preč. g. stolni kapelan Ileber, pevskim učiteljem g. Satter; odborniki gg. Miklošič, Manich, Iludovernik in Meško.
—	Reforma cerkvene glasbe v Pražki metropoli sv. Vita. „Cyrill" piše : Najgorečnejša želja se je nam izpolnila. Metropola sv. Vita kraljevih Ilradčanih je odprla svoja vrata društvu sv. Cyrilla. Prečastiti, vedno zvesti kapitelj metropole je imenoval kapelnikom prvega cerkvenega lcora, v kraljestvu češkem prvega in vzornega vodjo cerkvene glasbe, J oz ef a Fo er s t e r j a. Reforma cerkvene glasbe, po sv.Cyrillu in Methodu rojena, od sv. Vojteha z navdušenjem in ljubeznijo gojena, je stopila iz doline na višavo hradčansko k sv. Vitu. Pod varstvom sv. deželnih patronov praznuje „musica saera" svoj zmagonosni obrod. Ako je Praga po pravici glava kraljestvu, je metropola sv. Vita glava
cerkvam. Živo telo društva sv. Cyrilla je dobilo glavo.......Zbor instrumen-
talistovje razpuščen. Pevski zbor sedanji (3 soprani, 3 alti, 3 tenori in 3 basi) se razširi na 24 udov. Za pravilne vaje je pevskemu zboru odločena prostorna soba v bivšem samostanu sv. Jurija, kamor da prečastiti gospod prelat Dr. Eduard Terš svoj dragoceni klavir. Tu se umesti tudi glasbeni arhiv, kateremu je preč. kapitelj volil za letos 200 gold. razun 1200 gold. za rekonstrukcijo orgelj na koru. Novi kapelnik je bil pooblaščen, da nadzoruje tudi petje koralistov, kateri so bili do sedaj v svojih funkcijah samostalni; 15. avgusta se prične delovanje novega zbora. Občno društvo sv. Cyrilla kliče svojemu podpredsedniku in kapelniku pri sv. Vitu k blagoslovu dela na polju cerkvene glasbe iz srca iskreno: „Zdar Buli!" — Lehner.
—	Vsled ukaza prevzv. g. kneza in nadškofa Solnograškega že od začetka tega leta na ondotnem stolniškem koru ne sodelujejo več ženske (toda na lcorih druzih cerkva še zmiraj); zato se je po dobrotljivosti njih ekscelence deški pevski zbor pomnožil do 14 grl.
Opravništvo „Cerkv. Gl-a" najuljudnejše prosi p. n. gospode naročnike, naj blagovolijo mu poslati zaostalo naročnino.
Pridana je listu 7. štev. prilog.
Odgovorni vrednik lista Janez Gnjezda, — Odgovorni vrednik glasb, priloge Anton Foerster.
Zalaga Cecilijino društvo. — Tiska R. Milic.