St. 40.
V Gorici, 5. oktobra 1888.
Tedaj Xtm.
„SoLa" izbaja vsak potok in vel.ii pipoitfprejflmana alf v Gorfci na 4om doSiljana:
Vs;e leto    ...   .   .   !*. 4.40
Pol lota     ....... 22i
tcivrt leta     .   .  >   •   -. 1 Pvi oznamlili ia tako tuili piri „?'«„ tmiicah" se plucaje za Jinviuhio tristop. no vvsto:
8 kr. fce se tiskft 1 krat "*    »»   »»    n     •»   2   „ 6   it   »•   >.     i.   3   ,. Zr v*Le crkp  po prostoru
SOČA
Posamezno stcvilke so doblvajo po 8 kr. v tohakaniicali na Searoin fcrjjn i« v Nar.ski ulioi in v prodajalnici O. Likatja v SomeniSkili ulicah 1i. St. 10.
Dopisi naj se po&iljajo uredni&tvu, Via Mercato 12, narocnimi pa oprav-niStvu „SoSo", Via Seminario st. 10
Rokopisi sc ne vraSajo; dopisi m>j sc blagovoljno fraukujcjo. — Dolakoin in driigim ncpronio2nim se naroCnina zniia, ako so. oglaso pri opravniatvn.
Dezelni zbor gori&ki
imel je svojo sedmo in zadnjo sejo v le-to§njem zasedanji in v tekoei sejni dobi v scboto 29. septembra. 0 5. uri popoludne izjavi dezelni glavar, da je zbrano postavno §tevilo poslancev, ter zaCne sejo. Svojo odsotnost sta opravi6ila po-slanca Jonko in baron Bitter, prvi z boleznijo v druzini, drugi z opravki zunaj mesta; a zadnji pride kmalu potem v zbomico in vztraja v nji do kon-ca. Namestnik dezelnega tajnika prebere zapisnik prejsnje seje, prej v slovenskera, potem v italijan-skem jeziku, ki se odobri brez ugovora. Dezelni glavar naznani, da vsled dopisa, doSlega od viso-kega c. k. ministerstva notranjih zadev po vele-slavneni c. k. namestniStvu v Trstu, je Njegovo c. in kr. apostolsko VeliSanstvo blagovolilo na znanje vzeti in zahvaliti se na izrazu najzvestej5e udano-sti, ki ga je izjavil dezelni zbor goriSki v svoji prvi letoSnji seji. Potem preide zbomica k predme-tom, ki so bili postavljeni na dnevni red te seje
V imenu dezelnega odbora porofia dr. Ver-zegnassi o premembi §. 5. dezelne postave z dne 29. novembra 1863 o skladanji stroSkov za cerkve in duhovnijska, poslopja. Po predlogu, ki se v zborniei sogiasno sprejme, bodo duhovski na-darbeniki ali prebendarji v bodoce le tedaj dolzni skladati za imenovane stroske, kadar bo presegal njihov fatirani dohodek 600, oziroma v mestih 700 gl., to je najmanjo placo, katero dolocuje samostal-nim dukovnikom po razlionosti kraja drzavna po-stava z dne 19. aprila 1885 (drz. zak. st. 47).
Dr. vitez T o n k 1 i poroca v imenu istega odbora o pro§nji goriskega mesta, da bi se mu do-volilo vzeti na posodo novili 235.000 gld. za razne zgradbe, in sicer: kot dodatek k darn viteza Fn-migalli za ljudsko solo, ki se zida pod Kostanjevi-co, 8.000 gl.; za zgradbo pomoznega skladisca v novi topniearski kosarni 4.500 gl.; za splacilo do-datnih del pri novi topni6arski kosarni vsled urad-ne pohvale 15.000 gl.; Alfredu grofu Coroninu za odkup pitne vode in potrebnega sveta v Kronbergu vsled sklenene pogodbe 30.000 gl.; za osu§enje zem-ljisea na novem pokopaliSM po na6rtu Hoevelnovem 9.500 gl; da st prenese pokriti osrednji trg na svoje zemljisce pod vojaikim skladi§eem, 50.000 gl; za razsirjenje kronberSkega vodotoka s SHimi cevimi in za novo razpeljavo vode po mesfcu SO.OOO
LISTEK. VIMCHOW
pri Sv. Luciji na Mostu. (Koneo.)
Mali hudiS pobesi glavo in prav potrt spravi se nazaj na zeniljo. Misli in misli, kako bi kraotica dobil.
„Dabro. dobro. izboruo, prekrasno, Livio!! ga ie imam", in od veselja poskofii raali hudic.
Ear naglo spravi se na delo. Spremeni se v hlcipca, ter se v slu?,bo da pri kmefidu, kateremu je hlebec ukradel. — 8u§a ;ju nastala v dozeli. Hla-peo — hudi6 svetuje kmetidu, naj v dolird 2ito seje. In lej, kmeti6u je dala doliaa to leto, mej torn ko je bilo 2 to drugod po susi vse uniceno, izvamedno ietev. Drugo leto svetuje hlapeo - hudi6 kmot6u, naj seje 2i?o na visoiioi. Prigle so plohe; mokrote bilo je preobilo. Povsad v dolini skazila so se 2ita, le na vieoouii biJa je prekrasna ietev.
Kmetid ima Se velik ostanek na 2itu od lan-skega leta. In letoSnjo 2etev, kam jo spravi in, miali si mo2. —-
Hlapec-hudiC kar naenkrat svetuje: Ubogim dajati zito, to je noumnost. Nchvalozui ti bodo raz-c«|)ani beracl Priimi Ui9t jrasMoi ga, viozi ga v
gl.; za podroben nacrt. novega vodotoka (!) 10.000 gl.; za cerkvico na novem pokopali§ei 10.000 gl; v napravo reservnega zaloga 15.000 gl.; skupaj za dela in receni zalog znesek 208.000 gl. Blizu 3.500 gl. bi stala dolzna pisma in obrdstni odrezki (ku-poni); ostali znesek 13.500 gl. (ki manjka do vsote 235.000 gl.) bi se ususil pri sprejemanji posojila s tern, da bi si upniki pridr^ali na vsakih 100 gl. nekoliko forintov. Dezelni zbor dovoli zabtevano posojilo razen vsote za reservni zalog, ki naj se zbira in sestavlja iz aktivov, a ne z izposojenim denarom. Glede naCrta za nov vodotok je receno, da mora biti v resnici podroben za kak dolocen studenec, in da se ne sme denar porabiti za splo§-ne, meglene §tudije. 0 cerkvici na pokopali§6i je reiteno, naj se za6ne §e le tedaj zidati, ko se po-kaLe vspeh novih susilnih podjetij na tern zemljigel. Pri sprejemanji posameznih vsot tega posojila bo moral magistrat predlo^iti natancen nacrt dotienih del.
Cestnemu odboru korminskemu povrne se polo vica stroSkov, katere je stalo popravljanje med-narodnega mosta cez Idrijo pri Bracanu, namred znesek 103 italijanske lire (po 40 kr. v zlatu ali 49 kr. v papirji) in 15 eentegmov. — Glede od§kod-be za pokoncane vinograde vsled oku^enja po trtni u§i se sklene, da tretjino od^kodnine plafia, ako bi to slukij nanesel, Aezela.- — Cesta med Marjanom in Frato sprejme se med sklndovne ceste. 0 vseh teli tockali poroCal je nekaj v imenu dez. odbora, nekaj v imenu legalnega odseka poslanec dr. Ver-z e g n a s s i.
Dr. Nikolaj T o n k 1 i porofia v imenu legalnega odseka o premembi postave zastran postopa-nja v zemljisYmo-odveznih in uredilnili zadevah. Po-stava, o kateri bomo prihodnjic obsirneje govorili, sprejme se brez premembe po vladnem naertu. Isti poslanec poroca o vladnem predlogu zastran ured-be plac verozakonskih uciteljev ali katehetov. Pred-log se sprejme po vladnem nasvetu, izvzemsi neka-tere dolocbe, ki so dajale pravico imenovanja ter dolocevanja plac in nagrad dezelnemu §olskemu svetu. Po predlogu poslanca Del Torre dale so se te pravfce. okrajnim Solskim svetom. Nacrt postave. kakor je bil sprejet, priobcimo v naslednji §te-vilkiw
Poslanec Ivan Si S porofia v imenu legalnega  odseka  o  peticijah  ajdovskega  Supanstva in
bednje, da su akisa, v kotel potem & njim, naj se kuha, Kaj tain bobni, kruli in sumi, lej podiikaj, in kapljalo bo. In vidcl bo5 ....
In ros kapljica za kapljico cepa iz kotla. Striae gleda knietiC to kot ribje oko cisto tckodino. Pokusi.
Hi! kapljica posmodi po grlu. ^a mile pakusi, in greje ga v ielodci, hi! lu! §e malo in cuti grt po iil&b. svojili. Prekrasna prij 'Ci! Z vio bhpec !
s8«?m priditG", kri6i kmetid, „bratje in sosodje, in kar vas je Bog dal, lejto, lej to, kaj je moj hla-pec izuniil. Pijte, pijte! Zivio hlapeo! Pa kje je ? fllapec!«
A hlapca ui b lo. Vrgel se jo hlapec - hudi^ v pckel, da bi svojcmu prcdatojuiku porodal.
Temuo gleda visji hu He svojega poslanca. To-da poslanec mu cdgovoii:
BCrno veli6:in3tvo, pojdi z monoj in glej, fcaj sem opravil".
Dvome gre Crno vebcanstvo, da so o delovanji svojega poslanca oscbno prepiica, iz 6mega pekla na evet. Visji hudifi s svajim poalancem vstopi v kme-ticevo bnjto; in kaj ? tarn iiajdeta veliko drsvzb:>.
Kmetid povabil jo Se nojodhdnejse va§6.*ne, da bi jih z neprecenjeuo kapljico pogostil. Kmetic.i-gos-podarica sem ter tij;i hodi, sebi in drugirn naliva. I'a spodtakne so jej, pado,j kozareo razlije. wOael neutnen!'1 kri6i kniatid svojej Ijubavnivej, nmiMi§, Ja je to smrdadina, da po tleh razlivaS" ? Vaame ko-zarce in sebi natodi.
BC6 mu", obrne so mali hudifi do svojega prod-stcjuikn wwehlji'jo — f co muu pmyi — ,<w ma kdo
„Slov. jeza" v Brdih, da bi se premeiiii dezelni vo-iilnik v tern smislu, da bi bilo v sknpini mest in trgov vsako mesto in trg tudi volilfii kraj ali voli§ce in da bi v tej sknpini imeli volilno pravico razen obfiinarjev, ki volijo pri obfiinskili volitvah v I. in II. razredu, tudi vsi tisti volilci III. razreda, ki plafiujejo najmanj 5 gl. izravnega davka (peta-. karji). Porocevalec dokazuje v svojem obsknem po-rociiu, da jirememba se mora skleniti v obeli ozirih U kratu, ker bi drugade ne dala onega povoljnega vspeha, ki se sme in mora od nje pricakovati. Glede pa na to, da so potrebne mnoge in obSime §tu-dije, predno se more nataneno in s Stevilkami ozna-citi, kake nasledke bi imela taka prememba v vo-lilnikih posameznih mest in trgov, ki volijo v tej skupini, kakor tudi v celih volilnih okrajih (prav za prav, ker je bilo znano, da italijanski poslanci so absolutno ali popolnoma nasprotni zahtevanim premembam), nasvetuje porodevalec, naj se odstopi-jo peticije dezelnemu odboru z nalogo, da napravi potrebne Sfcndije v tej zadevi in da predlozl prihod-njemu dezelnemu zboru svoje morebitne nasvete o tej stvari. Pri plasovanji za ta predlog vstali so sloveuski noslanci kakor zid, a italijanski obticali so na svojih sedezih kakor. skala, in predlog je propadel.
Prosnja Vedrijanske obeine, kolikor zadeva podporo obcinski cesti, se odbije, kolikor namerava premembo dezelne postave za vzdr2evanje cest, re-sena je ze v lanskem sklepu dezelnega zbora, s ka-terim se je nalozilo des« odboru, naj pretuhta in pretrese receno postavo ter naj predlozi svoje nasvete v tej zadevi dez. zboru. Zato se prosjija od-stopi dez. odboru, da se bo na njo oziral, ko bo predlagal premembo imenovane postave.
Dr. M a u r o v i c h poroca v imenu financne-ga odseka o proracunu dezelnega zaloga za leto 1889. StroSkov bo imel ta zalog 258.505 gl. svojih dohodkov pa le 160.526 glM tako da se pokaze pri-manjkljej 97.979 gi, kateri se zvisa do 106.479 gl, ali v okroglem stevilu do 106.500 gl., ako se do-gteje se znesek 8.500 gl, ki ga namer«*va delela vrniti na racun svojega dolga. Da se zalozi ta primanjkljej, tirjala se bo leta 1889 naslednja do-klada: 1. po 8 0/0 naskupno vsoto drzavnih zeralpc-nih davkov; 2. po 12o/° na skupno vsoto drzav-ne najemnine, hisnine, obrtnine in dohodnine; 3 po 20 0/o na uzitnino vina, mo§ta in mesa; 4. daviSeina
sedaj hlebcck vzanie, ne bo tako hud kot jo bil poprej*. —
Vstopi kinetics - bevadica. Na deiu je bila. No* ben je ni povabil. Pa ko je videla, da so gosti to, po stari navadi so ptibb2«. Itada bi reva pokusila tekodiao, ki je drugo tako navdusila. Pa knietio jej node ponuditi kozaioa reko6: nBog te... kaj bo 5o vsacega pritepenca pogostim P"
Vedno zadovoijnejSi posfcaja visji hadifi. „MolfiiB, pravi manj§i, „bo Se bolje".
Kozarec za kozarcem gostje in g03podar praz-nijo, veselejsi postajajo, drug dcuzega hvalijo : ti si rao2, jaz sem nni, ^ivio ! Bratec moj! Bratje vsi 1 Zivili! Solze jim kapljajo iz oci in iz zgol ljubezni zadno se poljnbov.iti. Pa marsikdo ni zadel pravega meata za poljnb, to2ko je bilo dobiti srediSce med nosom in brado.
wHa! ptekrasno", pravi nadelnik pokla, „ce se tako kot lesioe med seboj poljubujejo in drug druzemu lagajo, imeh jih bomo kar hitro pod petami".
„Cakaj malo, o 060 la^i*, pravi mali hudid, wscdaj se poljubujejo, drug druzemu lagajo, Se on glazek, pa se bodo mcaariii kot v o 1 k o v i *.
Kozarec za kozarcem se naliva. Krnetje postajajo tim daljo bolj razburjeni. Zafino so ktegati, upiti, raz3ajati in celo pretepati. Kmeti6 naS jih li'f'do pomiiiti, a kaj! s krvavim nosom mora oditi siiomak. Ko visji hudid to vidi, prime se za trebuh, ker sree mu hoSe od smeha poditi.
nIzb)rno! 2ivio! huira! bftl bal"  in mooc^ z
50 kr. od vsakega hektolitra na drobno potocenega piva. Zastran nacina, po katerem se ima pobirati dezelna dav&ina od piva, zlasti zastran oseb, od katerih, in pogojev, pod katerimi se ima tirjati, glede kontrolne oblasti organov, katerim je izroce-no pobiranje, in glede kaznovanja prestopkov ye-ljajo enakapravila, kakor za pobiranje vinske u|it-nine, — Predlog zastran doklad zemljiSfcno-oayez-nega zaloga sprejme se tudi v tretjem branji in tirjala se bo v ta namen doklada 9 o/0 na vse dr-zavne izravne davke. — Sledlb so §e porqeila pe-ticjjskega odseka o raznih proSnjah dijakavin dru-gih za podpore, o katerih bomo porbfiali v prikodnji Stevilki.                                                 . ;'.      ,;
Ko so bili razpravljeni vsi predmeta, ki so hi-li na dnevnem redu, oziroma vsi, ki so btti pxedlo-2eni leto§njemu de2ebiemn zborn v razpravo, spre-govori dezelni glavar Franc grof C o r © n i n i ter poudari, da so se to leto in vsa leta sejne dobe, ki gre hkoncn, razprave vrsile mirno in dostojno, da so se dezelni poslanei, fie tudi razne narodnosti in raznega preprieanja, vselej sporazumeli, kadar je slo za korist dezele in za veljavy visoke zbovnice, da sine tudi o goriski zbornici rc6i, kar velja o 2enskah, da je namrec tista najbolja, o kateri se najmanj govori. Na glavarjev poziv vskliknejo p^» slanci navduseno trikratnil zivio ! in evviya! pre-svetlemn cesarja in predsednik sklene sejo in le-tosnje zasedanje ter sejno dobo, ako ne pride kaj izvanrednega. Dr. Pajer zabvali se dez\ glavarju za nmno in modro vodstvo v imenu italyanskih, dr. vitez Tonkli pa v imenn slovenskih poslancev. Dezelni glavar se prijazno zabvali; na to se poslanei razidejo ob 7% uri zvefier.
Iz Brd, 25. soptcmbia. — Isti dan, ko so v n8si Gorici 2idi in poitalijanceni Slovenci belo mndro zastavo razobeSali io temu znam.enju italijansice slogo z veliko slavnostjo crstitali, zbrali smo se drustveuiki „Slovenskega jeza* v Biljan: pod sasfcavo bratovske sloge ay. Cirila in Metoda, katera je bila blagoslov-Ijooa ob tisocletnici slo van skill apostolov in viai ved-uo razgrnjena v farni corkvi.
Imrii smo redoi o b 6 n i zbor, precej ziva-hen. Po nasem zboru poroSal je predscdn>k o Stevitu udov vpisanih v brisk a podruznico sv. Cirila in Metoda. Med njimt je sedem ustauavnikov. Ker je bilo vpisano zadostno Stevilo, sklical se je bit prvi ob-cni zbor poddruznice za ta dan. „Briska podruznica sv. Cirila in Metoda naj se ustanovi, rekel je predsednik, kot trajen spominek cesarjeve 40Ietnice; ce-sarjeya radodaraost pa naj bode nam v zgled in naj Brice navdihne, da z veseljem avoj dar polozijo na Zrtvenik te poddraznice!" — Potem so se vpisali v pravilih potrebni dodatki in izvoHIo se je zacasno nncVIuiStvo. Konecno povabi predsednik nSi. jeza", najse zaklice 2SJ. Yelicaostiu: Zivio tin 3krat zadoai: Zivio cesar! Yes zbor ustans in zapoje ccsji'sko him-no. Potem smo peli ^Naprej*, ,Hpj Sloveocv" in druge. Nas slavnoznani tenor I. in skladatelj r BcJih sta nas prav dobro zabavala. Bodi jiraa srdna zahvalat
„Caj, daj", pravi mali hcdiC visjcma, ,do sedaj so se toikli kofc volkovi, se ea glaJek, potem po-atanejo presets*.
In kmetidi popijejo Se en glazok. Kridijo, kru-lijo kot preseta. Saj jih noben ne raznme, kaj govo-rijo. Poslovijo se. Dva ali trije skupaj gredo iz hise. Oj teikc noge! Ko so zrnnaj, &b lezijo v blatu, take lepo V mebkem blatu. Hitt kmoti6t ki jih je sprem-Ijal, ni mogel stati po konci, in kakor je bit dolg in gfrok pade mej svoje tovorise v mehko blato".
In trro veiicanstvo bilo je zadovoljno se svojira poslancem. Milostno se sraehljat mabaje tija in sem se avojiin cepom, in rede malemu hudicn:
wTo je prekrasna pij&ia, katero si iznaSel. Hva-lim tvoje delo. Popeavii si svojo neumnost( ko si hle-bee ukradel. — Yem pa tudi, kako si to izborno te-kodino napravil. Obstoji iz trojne km : Lesica je data svoj delei, yolk in prese sta sodelovala, tako da v njem obstojt: zvijada, hudobija in nedistosfc. Zivio moj poslanecl In a tern te imenujem za sve-jega — namestnika lu
¦ *
Kaj hoee reSi tdavai Yirchow? Menim, da te s.-) njegore in moje misli: Narod slovenski, majhen si; a krepak in ell si Le: Moli, delaj, prepevaj, veseli se po poSteni poti, toda ogibaj so tiate smrtnevode, katero po fcrivici imenujejo iivljensko vodo (agi dt vita) — ce ne, zleze y tvojo kri: lesica, yolk in prese, in boS tafclen, kakorSen jo ruski ma'/.ik, 5e je tea tak, kakor ga.popisoje ruski grof Tolatoj v aklepu syoJ8gi podliatka, — kar Bern pa moral gore izpustiti,
CARLI, %otk.
Roftnj, 8. okt. — Novi zfonovi. Skoraj yse poglavitue vasi kanalskega okraja omislile so si v posledojih letih nove avonove, vlite nekaj v Gorici, nekai v Vidnro alt v Ljubljani. Sedaj priSel je na yrsto tudi Roiinj, io lahko se rece, da se morejo Roiinjci ponaSati s5 avojimi 4 noyimi zvonoyi. Se bolj pa more ponoson biti mladi livar g. Fran Broili v Pevmi^n Goriot, kajti to zvonenje preaega yse drnge cerkve nase dolioo v vsakem obziru.
Glede glasii zvonov tid6 nekateri, da morajo biti ubrani v Skali, a drugim zonet ngajajo bolj gla-sovi akorda. G. vikar i-ocinjski, dobro poznajo6 ta razli6ni ukus, dal je raprnviti mesto treh Stiri nove zvon^ve in jo podal tako Rocuajeem zvonenje y Skal'i in y akordu. Docim se more s trem? zvonovi napr«i-viti le Seat raznih sprememb zvonenja, napravi se j h s SUrimi -&tiri in dvajset; a avonec* jih po tri skupaj naptavts dru^ib Stiri in dvajsft. kar stori lppo §t»!\\lo '>s< ni in 5tiiid<»stt sprenaemb, ki se nahojajo jedkokje v nasej dezoli.
Gln^ovi zvonovom so: D — 17r5 centov, E — 12 centov, Fia — 8 centov in A — 5 centov, pnpolno* ma fiisto ubrani in harmoniSni, a poleg teg.i polni in vesclo donefii. Zvnnanja oblika zvonom je prav le.r* in brez -madeia, kar jasno kazo, ihi g. Frano Bi'oili js strokovnjak •». svojom delu. Poitg kroanih zvenov postavil je Hvar Ro5inj«em tudi tako ugodne pogoj«, da sami si niso mogli boljsth zeloti; za pre-iiyanjo 3 starih zvonow, za kembeljuo, leSftib?, taco, j«rmene, jarme in obesanje n»(5u.iil je po 40 kraj-carjev od kila. To je gotovo.nizka CRna! T\»ko dolo in taki pogoji gotovo dovolj priporofiajo livarja g. Fran&ska Broilija.                                      M. Z.
IZ SV. Kriia vipavskoga, 3. oktobra. — Tu kajSnjo zupanstvo je sklenilo v stareSinatveni soji dne 23. aeptombra t. 1., da bo zdruzouo s tJastitn duhovicino in s krajnim SoIsVim avetom piaznovnlo 40Ietnico vladanja Nj. Vel. Cesarja Prana J«sipa I. V predve^er 13. okt. bodo kresi ramotljevali oko-lico, priredi se svecava na poslopijih U> umetni ognji se bodo za^igaii ; streljanje z rao^narji in trkljanj<> z zvonovi y vaeb treh katastralnih obiinah bo poviso-va!o alovesni ve6?r. Drugi dan, to je v nedeljo 14. oktobra zjutraj se zbere starcsinstvo v obdinskem iuaiju3 Solska mladina trirazredniee v tukajsiijem Solskem poslopji, odiod so napotita solska mladina in obfiinsko BtareSinstvo zdruzetia v farno cerkev k sv. masi. 0 poldne skapno kosilo in slavnnstni govor; popoldno se enide Solska mladina v §olskem poslopji, da se obdori s knjizlcami BFran Josip I." in s po-dobami; potem patrijoticno potjp, cosorska himna In slavnostni gcvor v solskem poslopji. Po koneanem cerkvenem opravilu pod veier ljudska vesclica z godbo in piesoin._______
Cepovan, 1. okt. — „ Kadar puSke govor6, modrice moNte", pravi pregovor. TukajSnji km el ima pae prav zdaj vroco vojsko z mafeijo zeinljo, vendar cesarjeva slavnost ni pustila spati nagim mod-icam.
Po 'aokonCar.em trdem delu in mali  vi'derji so se povci pridno zbirali k potrebnim vajam. Kedaj pa je zopet oKvel cttalniski orkester ?   Skoraj bi rekel, Se le pri „besediu. ^epovanci hotefi slaviti 401etu''co cesarjevo najslovesnejSe, zeleli so tnfci godbo. Pa kje jo nzetiP   Iz GoriceP   Ne  bos!   Odbor  si  ni lomii do&ti   glavo,   ker ni potreboval godbe za pies,   ki je izktjucen iz naSih veselic, ampak le za oder. Na dan je poklical   razruSeni   in pozabljeni orkester,   in gg. Bosedni   u^itelji so bili tako prijazni,  da so mil pri-yezali   novih strun,   in imeli smo godbo domaco,  ki je odpr)& nbesedo" z „Naprej !" Obdinstvo si je pribo-rito ponovitcv te to6ke in je navdusoao sopelo.   Go* spod predsednik je v riminim pozdrava govoril ndo-brodoSlico* gostorn, ki so prtsli v mnogem Stevilu k nbe8edia   od   raznih   stranij,   izrecno s Kanalskega. Od  mnogih   stranij prejul je 6estitanja.   Slavnostni govor je govoril g. uSitelj Ruatija.   V krepkih pote-zah  nam  je  razvil avstrijsko zgodovioo zadnjih 40 let,  posebno  povdarjajo5 vedno   zvestobo Slovoncev , do presvEtlega cesarja in Njegove hiSe. Mnogi so ntu • cestitali.   Petje pnd vodstvom 2uljave roke G  TruS- ! no/ca je jako dopadlo.   Izvedenci so posebno hvalrli \ 6isti izgovor besedl in toSno izvrsbo pevskih znamek. : Deklica Marija Suligoj jo prijetno deklamovala Kre- \ kovo „Lipo*.                                                            I
Pri  tej   Bbe8ediB   je prisla na   nas oder prvD^ nekoliko yecja igra flNem5ki ne znajo".   Obnesla se je povoljno. Cndilr smo se, da je kmecko dekle (Al. Suligoj)  tako   dobro   znala in predstavljala Reziko. G. uditelj Leban nam je gtadko predstavljal zaved-nega  poaosnega  slovenskega Lupana.   Y Robatu in Tonetu je neprekosljivi g. Ruatija vzbujal   Se  akoro I preveS smeha.   Drnge vloge so primerno  igrali go-spoda ucltelja J. Kii2ni6 in Ant. MIekuz   pa   dom<i- ' dinei J. TruSoovoc, J. Sosnja in L. Podgornik.   Ysa ; alavnoat bo jo izvrSila  prav srGcno in v popolno za- ; dovoljnost ob5instva.                                                 |
Ccpovansko Bbesedeu so uze dolgib 10 leh vr- • iili in u2ivali skoraj izkljudljivo le Cepovanci, zadnje -
„besedH" pa se jo na odru in v dvorani udeleftlo lepo Stevilo daafcitih in spoStovanih goatov e Manal-skega'in od dm god. Spolnilo su je nekoliko tu, kar se je ob svoj em Sasu narnerovalo v Kanalu: skupna slavnost <5mih gor.   Iakrena hvala vsom t
Pri skupnej ve<Serji se je nadaljevala domaiSa zabava pod stoloravnateljstvom g. S. vodjo Zege. Ci-talniSni preds^diuk jo prvi povzdignil kupico na slavo Njegovemu Veliianstvu cesarju. Potem pa so se vr-stile narodno pesmi z raznimi napitnicami, v katorih sta so razen drugili odlikovala posebno 6. g. Slokar in g. 8toloravnatelj.
Vso slavnost povisevali so kre3ovi in streljanje na predveder ter streljanje pred „besedo".   .
Z BanfiSkega, 25. sept. — Gojpod urednik! gotovo poznate svezde repatice in tudi rjihove svo-ieglavno zakono. Kar so repatice na uebu, bodo moji dopisi v YaScm conjonem listu, ako jih blagovolite /ztip'ti; maiemati^no dolo^enega reda in casa ni pricakovati od mono, nereduega 61oveka. Novic iz nnge tuzno dezolioc, ktere bi utegnilo zanimali Lostite bralce, he bo veliko; pricakovati jih bodera moral a potrpe/ljivoafjo, kakor ribifi rib pri nerodovitnein potoku. Sicer pa bi mogel ktevikrat pogledati nekoliko Sirje okrog sobo in govoriti 0 umnih in neumnih zadevuh naSih prcljubeznjivih sosedov. In mot-da tudi to storlni 0 priliki. Kakrat bi mogel kaj ziuiti 0 nckterih casnikih italijanskih (da ne reoem naravuost iiibdentskih) z irredentsko treSijiko in z nepopismm .strahom pred panslav zinom, katoii, kedair ne znojo :s Sum svoje fiitatelje zabavljati, ponavljnjo neslanosti rin neumnosti od njihovih nercSenih bralrancov proti ^Slovencem izbljuvane. A vse 0 svojem casu.
Za danes nio posobnega. Saino mimogrede naj onienim icdadsko ^ivirisko in sadjerejsko razstavo, pctere so se po malem udoleZili tudi naSi Slovenci. Precej lepe divine je bilo videti skupaj, umne in mumne, seveda najbolj jo zanimala poslednja. Sadja jtudi ui manjkalo in grozdja, vina ter vrtnfh piidelkov. pi oalaviti so s<) boteli Oudajoi tudi z zabavam;. „FestivalV umetni oguji, fantr.stifina razsvitljava pre-lepe Nediio, plesy opera (Bollini-jeva BNormaa), vt'o to in diugo jo prislo na red. Slovencev (bouoSkih scv^da) ni manjkalo v d^dadu; s-ij tudi Cedada bi no bilo brez Sloveuocv. Cedad je za nje sveto mesto, kamor prav pridno romajo, po dvakrat, trikrat na teden, da ne re6i»m v»ak dau, molit in Sostit archer-hega ali papirnatega (rte vec" zlatega) malikajto^irso in pitat nenasilre furlanako ali profurla^jeno advo-kate, in nevsmiljene trosit z volikim trudom in z ^uljavimi rokam's pri-lobljene franke. Teiko je $0-yeku pri srei, ko vidi to poslednje. Noslog'*, te pe-klenske poSasti, je dosti pri Slovencili, sovraztva io tozbe mod velicimi i malimi, mod bogatiini i ubozni-mi, raed duhjvnimi i poivetaimi — brez konca in kraja; in potem takem — fra i due lUiganti it terzb gode (ko se dva pravdata, se ttetji veseli, kakor pravijo nasi predragi soseli); kdo je ta terzo. uga-Uiti je prav loliko. 0 teh zadevah bom morda poz-nejo b;ilj podrobno govoril. Kor prvic" ni lopo proved govoriti, naj bodo dovolj. dasiravno niaem niS po-sebnega povedal. Ceatiti bralci naj biagovolijo iraoti potrpljenje z meaoj. (YaSi spiai nam bodo vedno dra-g»*. Ur.)                      _______
Pod Mangartom, due 29. sept. (NaSe gore in
njih obiskovalei.) Yelicastna, srepo-Iepa priroda nas obdaja krog in krog, zato so naSe goro po leti raz-me>no dovolj obi-jkovane od tujeev. Pa vsak ni za rob, naj je tujec all doraacin.
Nekateremu hribolazcu naredi so kar tenia pred ocmi, ko sagleda kako grapo; sode ti na tla, in ne spraviS ga z lopa ni naprej, ni nezaj. Takerau je ^vetovati, naj si ogledujo bribe od zdolcj. Drugi je nepreviden, ne gleda ti nic\ kam stopi, kar zijati okrog ali kviSku; misli si menda, da stopa po du-najskem Ringu, ali kaj. Tak je bit neki plemtfki mladic, pa neki drug. Zagrabil ju je vodoik So le na kraji roba.
Spot irauno pokazati predrzneSe, ki so hodejo skazov.Ui4'; za to pa navadno dobe' po zob6h. Bil jo star kozar., 63!eten moi. Ufiili so ga previdnosti. ?Kaj ?u pravi, — „mari mislite, da jaz — P Prehodil scm u2e to in to; Se to 60m poskusiti !* Pa kar so ti prekuta Lez glavo, io ni ga videi nikedo yoe"; or! i 80 ga pogrebali. Lani je neki do6ak trgal ofou'ce y IVavniku pod Mangartom. Drug njegov ga svari: »Cuvaj se, no bodi dalje!" BE, kaj 1* odvrne ; „slab mo2, ki se ne upa tija-le!" Ni Se bl dobro izrekel, In uzo je leXal mrtcv pod etono.
Najzadnjo pa je to, ce te dobi v skalovji slabo vreme, meg'a, nod J To so skuSali pred lot! turistigna Triglavu, pa tudi marsikedo drug. In isto nesreco sta imela dne 24. t. m. tudi dva 6ostnika s Ptuja. O po-ludne sta bila odSIa s Predela na vrh Mangarta. Potem so vrneta ter hofieta 6ez sedlo v Belopec. Z vrha (.tu Jvidela, da le^jta belopeSki jezeri y isti crti z Mangartom; zato jo udarita na povratku malo preve6 vojaJki — mesto po soteski Mpri Joziku" -kar po bliLnjioi tik raalega Mangarta 6oz „Voliko ra-
van" doli po — polioah in foiklah. la to saraa, bre2 vod-nika, v mogli, dezji, proti veiieru, ob 6, uri! Kaj bo? Nadporo&nika je jelo grebsti, ter omcni tovariSu ; „Tu gre za Sivljenje ali smrt!" Le ptcvcc resnicuo je sodil — Sal! Neuroljivo mi je, da ue uista takoj vmila, video*, da sta za&Ia, da no hodila no fltezi. Fridcta do nekega yec" metiov visokega skoka. Nad-poroSoik si odpaSe sabljo," ter jo spusti pa skiiiah. Ko vidi, da so je spodaj ustavila, poSukue se za ujo. A spodaj ga in alio m prevrge, in prekopicne so cez navesje v globiuo. Zgoraj stojcei poroduik &a\ je „kaker bi padla natla<5ena vrecV. Vea prestraSen spleza po fsti poti nazaj na — vrh pnlic a moral so jo a6zutir la ie je fabil 2 uii gori —terJiiti proti Pre\delu, A po no5i ni mogel najti prave poti, in prisiljen je bit prebiti vso nod na planini pod nemi-lim nebom. Nadporocnika pa so naSli Se le v sredo Strm6ani pod Travnikom v plazu vsega razbitega. (Njegov tovariS, ki je vodtl iskalce, menil je, da je morda yendar Se 2iv, in ga je klical po imeuu, se ye, da zastonj!}
Poaesrecenoa pogrebli so v Rabljt 27. t, ni# Bit je menda Morayeo, Se le 28 let star. Imol je pri sebi 190 goldinarjev, predstali so -qui flatem nesroS-nem, osoduem izlotu v gore. — Nesreca ne spi! V neznanih hribih tieba dobrega voduika, troba pre-vidnosti, da preinisliS vsako stopiujo, da se no spustiS nikainer, ce nisi preprican, da se boS mogel vrniti po isti poti v slueaji, da si pot zgreSil. To tej samo Spoeijalna karta ne zadostuje, kaker jo menda mis-lil ponesreconi vojnik in njegov drug.                L.
Folitidni razgled.
Dne 3. oktobra, preteklo sredo, pri§el je nenisld cesar Viljelm II. z velikira spremstvom na Dunaj v goste k na§emu presvitlemu cesarju. Sveeanosti, ki se prirejajo iz tega povoda, so tako velikanske, da se ne dajo popisati. Neka-teri casniki menijo, da nem§ki cesar ima po-scbna narodila od mskega cara za naSega cesarja. Ali je to res, ne moremo soditi. Po krafckem ostanku na Dunaji odide Viljelm II. I       y Italijo.
r                BeSelni glavar istrski Yidulieb je preklical
svojo odpoved na prigovarjanje trzaSkega na-mestuika, ki ga je obiskai v Poreci. V seji 1. oktobra sprejeli so ga njegovi pristast z burni-rai klici. Poslancema Spiucicu in Volaricu so pa sikali in hrumeli, ko sta govorila. Poslusalci (ali bolje razsajalci) so celo psa pripeljali seboj in mucili ga, da je cvilil, ko ?ta govorila. Volaricu je predsednik besedo pristrigel.
PrSavnemu zbom predlozi vlada koj, ko se snide okolo 20. t. m., nafcrfc nove vojaske po-stave. Vladni listi porocajo, da po novem na-crtu bodo klicali mladeniSe k nabiri §e le v 21. letu in da pri skusnji enoletnih prostovolj-cev za oficirsko cast se bo zahtevalo od njih le toliko znanja nemSkega jezika, da bodo mo-i gli svoje raisli izraziti. S tem sladkorjem zdru-Xevala bo nova postava najbrze tudi kaj popra, ki se se le pozneje objavi.
Na Hrvaskem se vrse krasne re6i. Dne 1. oktobra odprla se je v Zagrebu protestantska nemska ljudska §ola in bila so pri tem navzoSa najvisja vojaska in civilna oblastva. Bau grof Khuen potuje po neknterih pokrajiuah in kar-dinal Mihajlovic izdal je partirski list, v kafce-rem nalaga 2upnikom, naj' bana slovesno spre-jemajo z zastavami in s pritrkovanjem zvonov. V Ludbregu hodil je pa pandur ali bandar od hi§e do hise ter je bil ljudem v glavo, da mo-rajo razobesiti zastave, ako se hocejo izogniti kazni 5-10 gl. To je menda mogoce le v Hr-vatski za ogerskega ministra Tiszc.
Na Nemskem imajo veliko opraviti z dnev-nikom ranjkega cesaija Friderika I., ki se je deloma objavil v ffDeutsche Rundschau* in ki ka2e Bisn-.iricovo politiko, posebno proti Avstriji v jako fiudnem svitu. Nemski vladi je to ob-javljenje jako nevsecno in Bismark je dobil od cesarja dovoljenje, da se sme sodnijsko posto-pati proti dr, Qeffkenu, ki je dal v natis oni dnevnik. Pa6 mora stati Bismark na §ibkih no-gah, ako se ne more braniti politicnim nasprot-nikora brez dr2avnega pravdnika.
Ruski car in carica potujeta v Kavkazu; carjeva brati sta pa Sla v Carigrad pozdravit turSkega sultana.     _____
Domafie in raztie vesti,
Preslavni imendan Ni.. Ve!-eao*tva cosaria Fran a Jos^ipa obhajal se je voeraj po deifoli in v mesto s primerno sloyesuostjo. V prvostolni cerkvi v Gorici siuzil je vzviseni gospod knez in nadskof ob 10. nri predpolulne sveto opravilo, katero»aso se udelezili razni uradi in obilo obginsJva. Vsi Salski zavodi imeli so posebne slazlie bo^jo, pri katerih so bill prisotni a&telji in uSeaci. Na javmh drXavnih poslopjih in na gradu vilirale so dr^avne in cesarske zastave.
Pevma dobila je lop spomenik na cesarjev imendan tega leta. Vderaj 4. oktobra za5eIo je nam-reft vpisovanje v otroski vrt, ki g.1 bo vzdrzevalo dru-§tvo sv. Cirila in Metoda onkraj So6e v pevmski obgini, h. St. 11. Mnogim delavskim dru2inam, ki niso vedele kani z otroci, ko sta sla oco in mati po delu, bo ta otroski vrt velika dobrota. Preat^na hyala slovenskemu Sol8kemtt dru§tvuf ki tako mafljiyo podpira in usta-navlja zavode, ki morejo veliko pripomoSi k izobra-2enju in omiki naSeca ljudstva. Druiine, ki imajo otroke y starosti od 3 do 6 let, naj se pridno posln-zajejo tega zaveti§6a, ki ga z velikim trndom in po-2>tovalii03tjo vzdriujejo slovenski rodoljubi. Vodite-Ijiea otroSkemu vrtu imenovana je g.cna Karolina LasicS iz Rene, ki je z dobrimr vspehom prestala do-ti^ne izpite. — Tudi italijansko druitvo BPropatria" ustanovilo je otroSki vrt takraj Sode proti Gorici v nclidanji konjederdevi hi§i. Zavedni rojaki bodo kitro vedeli, kara jim je poSiljati svoje otroke, in ne od-manjkajo, da bi tudi svojih sosedov ne pondili o tej stvari. Nadejamo se, da novi otroSki vrt bo blagodejno uplival na otroke in ni roditclje ob SoSkem mostu ter da obilno obiskovanje doka^e njegovo potrebnost ter razumnost slovenskega Ijudatva v Gorici in v okolici.
GoriSki nSokoltt napravil je preteklo nedeljo izlet v Podgoro, da bi se udelezil cesarske slavnosti, ki radi slabega vromena se je morala po yeeJ6m delu odloziti za dan 14. oktobra. Lepo je bilo vt-deti pri odhodu nase mladonifte in mo2o y krasni sokolski opravi, v rudedih jopidih, ukusnih ovratni-cah, z visokimi sokolovimi perosi za klobuki, in tudi v Podgori napravili so prav prijeten vtis na obcinstvo, ko so mozko korakali za prvalko godbo. Vse jiK je obcudovalo, vse radovalo se kropkih junakov, ki o5itno priznavajo, da so zvesti sinovi mat ere Slave, krepki boritelji za avstrijski presto], ako bi trebalo. Y medtu pa niso bili tako sre^iii ko zunaj; u%e ko so odbajali popolutne, zvizgali so jim uekateri mestm funtici, ki so se skiival: za varnimi zidovi kavanie „Commerciou. A huje je bilo zvecer, ko so se So-lcoli vi-nili, ko je mrak zakrival fantalioom obraze la ko je bilo lozo teLi, ne dt bi vsakdo korenjaka spo-znal. Pied kavarno BImporiaIeK zbrali so se odpadli sinovi mat ere Slave ter cakali, da pridejo iz stacune Sokoli, ki niso zatajili svoje narcdnosti. Ko pridejo, zacne zmirjanje in upitje z eno in diugo strani; a nasi Sokoli bili so totiko previdui, da niso vibteli postij, ki bi bilo puatile gotovo jako aeprijetne zaa-ke, ako bi bile piiSle v delo. Po5asi st se umikali do kosarne na Travniku, Inm so usta7ijo, a hrup in upitje le noCo ponehaii. Tedaj pokliee vojak, ki je bil na strazi, tovarise pod orozje, in v trenotku pri-tc6e oddaiek vojakov z nasajenimi bodali na trg, na kar se hujskaCi razkrope. BCor«erea pravi, da bi bili Sokoli tudi klotute dobili, a najbrzo izraza s tem bolj svojo prikrito zeljo nego dojaasko resnico. Naj pa bodo podrobnosti U'ga dogodka kakorSue koli, j Bvetovali bi svojim rojakom, naj bodo kolikor mogoce j previdni in naj no dajejo povoda nikakim pritozbam.
Podgora, 4. oktobra 1S88. -— Napovcdane slay-nosti 40iotnice Njegovega Velicanstva presvitlega cesarja Franca Jo2efa I. 30. septembra t. I. se je mogel vrsiti le prvi del, cerkvena slovosnost. D.-ugi del so je msral odlo^Sti zaradi slabega vrem»na, ki setve.ln> tioja. Pri ugoderc vrcmenu bodo so drugi del napo-vedane slavoosti vrsil dne 14. oktobra t. i. tocuo ob 4. uri popoludne na dvoriafi blag. gosp. And. Kocjan 6i6a, doz. poslanca, Podpiaani odbor ei Steje v doli-nost, najtoplejo zahvaliti se vrb'm solkanskim, Scrape-terskim in prvaSkim povcem. katcri so ukljub slabe-mu vremenu prihiteli So mlad.-nm dotnafem:i pevskemu zboru na pomo6, in. dostavlja pnizno prusnjo, da bi storili tudi 14. oktobra tako.                   ODBOR.
V Minora, 4. oktobra   — Prav je imol g. do-pisuik v zaduji Sloviiki   wSo<5eB,   ki je zahteval,   naj slavno Lupanstvo uo dovoljuje javnega plosa ob doe-vih, ko so cerkveni sliodi in ko  zahaja veliko ljudstva v Mircn ali na Grad. Ce prasamo, zakaj se po-ganjajo krfimarji tako zivabno za plo ob takih dn^h, i ne dobimo drugega odgovora,   ko ta,   da delajo vso j le radi dobiSka.   Na   to  pa morem  zagotoviti naSe \ kr<Smarje,   da   bi   imeli   veliko   ve5   mirnega,   po-I Steoega in pravi6nega dobieka, ako bi ne imeli plesov. • Bokaz temu nam je prcdiansko leto, ko so bili plc3i radi kolere zabrauj^ui.   Takrafc je  prislo prcmnogo ljudstva, 5e tudi ni bilo plesa,  y Miren  in krSmarji j mso imeli nikake Skode pri vinu in drugi pijafr, pae pa M> imeli to dobra, da w Jjudjapili jpodaii io $o*
lagoma ves dan, da je bilo lahko Jjudstvu streel in da se niso godili nikaki. neredi. Kar se je enkrat dobro obnealo. obnese se tudi v drugo; ssato" naj ostane nas g. Xupan trden pri torn, da o takih pri-likah ne dovoli plesa, ni treh ni enega.
Zdravko..
V  St. Petru pri Govici bo imela solska mla-dina v nedelje. 7. oktobra v golski sobi yeselico v proslavo godovnega doe presvitloga cesarja Frana Jo-sipa I. z naslednjim vsporedom: cesarska himna, petje, deklamacije, igre: Star vojak in njegova b6i. Veselica se pridoe ob atirih urah popoludne in spre* jcinali se bodo ob tej priliki tudi radodarni doneski v prid ubo^nim ufiencem. K tej veaelici vabi naj-uljudoeje Solsko vodstvo.
V Cepovanu so 8eleli, kakor pripoveduje danaSnji doposnik, godbo in niso vedeli, kje bi jo yzeli. V Gorico niso holeli iti po njo, potem ko se je pokazala raeatna godba o priliki BSokolovott slav-nosti kot odvisna od neknterih nasprotnikov sloven-stva, in domade niso imeli. V tej sili pomagali so si s tem, da 30 se nekatori doma^ini, ki so v prejSjnih iasih godli, potrudili iu ponovili svoje Xnanje, da so mogli zabavati svoje sovaScane, kar se jim je prav dobro pnerec'ilo. Ako morejo to na§i bratje na de2eli, zakaj bi se tudi v mestu kaj takega ne poskusilo, ko je vender veliko lo2e dobiti das in mofii y mestu nego na dezeli. Kako lepo bi bilo, ako bi si oskrbel na§ „Sokol" svojo godbo, ki bi se gotovo klicala k veselicam goriskih in okoltskih drugtev. Pogura in poZitovalnost velja. Ce se drugi sramujejo, sodelova-ti z nami pri pogteoib voaelicah, pustimo jih; nare-dimo se neodvisne, kakor v dena^nem, tako v uniet-ni§kein in katerora drugem oziru. Mestna godba naj gode, &e hode, gos om, ki pridejo iz dezele po-meranS!
V  otroSki vrt v Pevmi vpisalo se je prva dva dni nad 30 slovenskih otrok.- To jezi nekate-re pristaSe „Pro patrie" tako hudo, da lugajo slo-venskim materam ob Soskem mostu, da pridejo s policyo po njih. otroke, ako jih ne bodo poSi(jale prostovoyno v italijanski otroSki vrt, ter da goriSki magistrat jim ne da podpore, ce bi jo kedaj potre-bovale. To je pa ze prevec-! JRojaki, ne dajte se Rtrakovat takim mozem, ki ne morejo izpolniti, kar 2ugajol
„Corriere" opisuje prepir pretekle nedelje zveCer med Sokolci in nekaterimi lahonskimi rovasi ter zvrafia vso krivdo na Sokolce. Temu nasproti zadostnje to, da so se omenjeni rovasi eel dan pri-pravljali, kako bi Sokolce zvefer napadli.
Studentovski kuhinji so darovali: JPervanje Martin na Idriji 2 gl.; Zucchiati Martin v St Roku 4 gl.; monsignor Jozef MaiusiC 4 gl. 43 kr.; M. K. v Gotici 1 gl. Prosrdna bvala vsera dobrotnikom. Ku-hinja ?e je odprla, kakor je bilo naznaujeno, 1. oktobra in ima vec prosilcev nego sredst:>v; zato se ilovekoljubom prav toplo priporoSa,
Koboridska podra^nica sv. Cirila in Metoda bode imela obSni zbor 11. t. m. Na vrafci bode volitev prcdaednika in odbornikov. Zborovanjo ob 1 uri popoludne v gitalnicnih prostcrih. K zboru vabi vse LL. gg. udo odbor.
Duhovske premembe. Prec. g. Petor Bo* & i 6, vikar v Trenti, dob'I je kuracijo y Ravni pri Ceiknem; c. g. Janez Rcroec, novomajnik, pojde kot kaplan v Podbrdo; 6. g. Giegor Strukelj, vikar na Gorenjem polji pt.jde kot tak v Plave; na njegovo mesto pride 6. g. Anton T e r p i n, rvikar v Zapotoku; 6. g Ja--"ez Yidmar, kaplan v Stanjelu, ne pnjde v Kauai, kakor je bilo naznanjono, ampak v Biljc; Kanal o*t:uie radi pomanjkanja duhovnov brez potlruzn ka; 6 g. Jakop P i r i h, kaplan v Mir-nu, pojde kot vikar v Vipolzo; na njegovo mesio novomaSnik c. g. Joz* f K a 1 i n ; novomasaik c*. g. Jozef Koscc bo pou&eval k>sanski nauk na c. k. deski vadnici v Gorici, dokler se ne bo imecoval stalen katehet tej soli. C. g. Evgcn^T o r d a n, kaplan v Ogleji, prrmeifien jo kot tak v St. Peter ob So6i; njegov na.-Iednik ni doacdanjom mestu bo novomis-nik 5. g. Janez Marchesan; c. g. Jozef Bal la-fa e n, kaplan v B:umi, dobil je zupnijo Villesse; c\ t. Janez U u t i n i, kaplau v Staranzanu, pa zupnijo t. Kocijan ob moiji; novomaSnik 6. g. Jakop Bru-m a t dubil jo Bluzbo kaplana v Brurai; oovomaSaik 6. g. Alojz'j CI e r i pa v Korniinu; 6. g» Janez V i-8intin; vikar v St. Martina na Krasu, pride kot tak y Korooo; njegovo sedanje mesto dobi c. g. Franc Mieholutti, oskrbnik v St. Kocijanu ob morji. Rdzpisane. so: dekanijska zupnija D<vyin (pa-trona Teieza kneginja Hobenlohe) do 13. ter kura-o ciji Dob'nja TiibuSa in Lokve do 16. t. m. C. g. Janez 6 e r v, vikar v Vodrijanu, sprejel je duhovsko eiuibo v Storiji pri SeSani v  trzaski Skofiji.
V Cerknem vrSila se je preteklo nedeljo pre-lepa siavnost zlate mage monsignora Joiefa Jo ra ma, o kateri smo dobili precej obSiren popis, alt radi ponxanj,fea.3Ja..poutora moxalL e»ft ga oiioiifci za pn? bodfljo IWilkv,
D.r J. Villat,
doktor zdravnistva in ranocel- ' stva, bivSi polkovni zdravnik, , le6i od 9. do 10 zajutra in od i 3. do 4. popoludne na Stolnem trgu St. 3, I. nadstropje.
Drobne novice. C. k. mestni Solski svet go-riSki] je aklenil v svoji seji 3. t. m., naj ae razpiSe aMba ravnatelja Da tukajSnji mestni deSki Soli, ter je dolo&l, naj podnSuje krSanaki nauk na ljud?ki Soli v Stari gori vikar kronberaki proti primerni od-Skodnini. — SI. oktobrom odprla ae je v Gorici pets lekarna, katero vodi g. Braunizer na cesti Franca Jozefa St. 6, to je akoro nasproti glodisSu, ko se gre proti poataji. — Hugon baron C o d r 11 i, katerega 8mo volili preteklo pomlad v tretj«>m raz-redu v raeatno starafiinHtvo, odpovedal se jo tej Sastij ker se je proaelil za atalno v Benetke.
Listnica opravniStva Nekatcri go^podje, ki prejemajo nas Hat, 80 proved pocasni z vplafovanjem ; zato amo jim morali list uataviti. K lor jo So kaj na dolgu, prosimo, naj kmalu poravna, da nam no bo treba ruSiti zveze, v kateri emo.
Listnica uredniStva. Gospodjc dnphniki, ka-terim nismo mogli danes ustrecl (tudi oui iz O^eljana), naj blagovoljno potrpijo; v prihodnji Stevilki Lnmo aknSali vse zadovoljiti.                                                     ;
Poslanica.
Lupanov polozaj pri dovoljevnnji javnih plesov je veliko tez"i, kakor se v oboe sodi. Boriti ao jo zoper stare navade, zoper zahteve krcmaijev in vsoh tistih, kterim dajejo tako javne zubave kaj dobicka in zoDer marsikaj druzoga.
Y  Mirnu je od nokdaj navada, da se na kva-ternico prirejajo plesi — jaz je nisem vpeljal niti je ne odobrujem, — a je tudi sani ne morem in ne maram aamooblaatno zatreti. Zato sem, ko se je lotos prosilo dovojenja, sklioal stare sinatvo skupajin, da bi ae vsaj nekoliko skrcila dosedanja navada, sem predlagal, da bi se letoa dovolil plea samo na enein kraji. Stareiiosfcvo pa je z vecioo glaaov (9 proa 3) sklcnilo, naj ae da dovoljenje za plea na treb krajih, fas, da je manj nevarnoati, da bi ae zgodila kaka nerednost, ce se ljudstvo razkropi na tri pleaoviSca, nego da bi se guetlo na en em aa-mem. Kaj je bilo zupanu storiti vsled tega aklepa ? Ni5 druzega, kakor to, kar veleva § 53. obe\ rad i, po kterem mu je zvrSsti, kar je stare&nstvo poatavno sklenilo — in pa skrbiti, kolikor m o g o c o, da se ohrani javni red in mir. Tudi v zadnjem ozirn si je pudpiaani svost, da je spolnil svojo dolSnoar. Na-prowl je in zadobil 2andarmerijsko pomoS, 6 iuoL z nadstrainikom vred, kterim je dodal §e seat dfugik mo2, da bi nadzorovali plesi via in skrbeli za red. — V Cast doma*im obemarjein moram tudi javno potv-diti, da nemir ni izviral iz doma&k krogov, ampak da ga je zatrosila divja razposajenost od drugod prisle surove mladine.
Jaz nimam avoje ktLme, niti re preakrbujem tukajsajih kremarjev z vinoin in drugim blagoni, da bi bil iz dobiSkarije dovolil plesno zabave; tako tudi nimam plesazeljnih bcera in ainov, kterim na Ijubo bi pospeSeval take veselicej — a kot zupan imam — kakor uze rcceno — dolznost apolnovati stare-Sinstvena naro&la. Dajtc mi tako stare§inssyor ktero bo nasprotno javnim plesom — in najdete me prvega, kteri bo radovoljno podpisaval dotiSne prepovedi.
S temi  pojasnili  zavracam   odlocno  vse   tiate pninice,  ktere ao na me letele iz dopisov v BSoci' in — se od kod drugod. V Mima 4. oktobra 1888.
______J. HAU8NER, zupan.
Javna zahvala.
0 priliki mojega odlikovanja po sv. Ocetu pa-pezi in moje zlate mase doslo mi y, od vseh .stranij toliko Cestitk in vo&il, da pri moji vi3oki staroati mi ni mogofie, vsakemu posebe odgovoriti; zato sem si izbral pot javnoati, da izrefiem vaem daatilcem, pri-jattljem in znancem svojo najtoplejso zahvalo. Bog Tarn plati!
V  Cerknem, dne 1. oktobra 1888.
Joseef Jeram,
Sashii kamoroik Nj. Svetosti, iupnik-dekan.
*«
Zaloga piva
p      temeSvarsMh. delhicarjev      g
i   v Gorici, ulice sv. Klare §t. 4.   g
i Knjige, ksopise itd.
i                             -ysr « sfe ^
v oblikl. kakecino e» kdo i>A\ dedno, t<dno in ker zivi na kmenh
p o n a j n iz j i h c e n a h
tor ae prip«n'!.fa iskrono zlasti p. n. 55 gL». d n b o v-u i k o in, u c i t e I j u m itd. z najod!i5nojaini .^po§tu-vunjem
Jozef Kofol,
knjigovez
v Gepovanu.
(V Gorki sprejema naruCHa g. G. Li k a r).
"\
Anton Potatsky
V GORICI         "
W v sredi Ra§telja h. §t. 7 ^Wi
priporoda prekupcevalecm za Solski cas
racunsko tablico, kfrncke, svinSnike, peresa in pcro-sna drzala, brisno gumila^tiko in Sriiilo pbleg dru-zih pisnih potrebsein po najnizjih cenah na debclo. Pruv dobro oskrbljona zaloga krojaSkih in cevljarskih potrebsein ter priprav za kajcrije in po-tovanje. Potni kovfiegi in Solsko torbo, papic za ci-garete, pletenina in zimska obutcv, perilb U eela loida (leseisega debelega papirja), struno in otroske igraLe.
Posebnc vrste:
detelje, trave in so6iYnih semek.
Oznanilo,
Podpisani   si  dovoljuje  priporoCati   p. n. obCinetvu avojo
SLADRARNO
v SemeniSkih ulcah h. St. 8,
Sprejema naro&be za sladiice ob porokah ter ima zalogo alove5ib   vin   goapoda  Konrada \ pi. Fabrisa in veliko zbirko
mm m w umm
in vse po najnizjih cenah.
Priporoca se za blagovoljne naroSbe p. n. tnkajSnjemu ob&n&tvu ter ae zazpamuje
preudani .Albert JPonaazario.
GERBER) v Ljubljani
pripvrojBa                           I
in raznovrstno zalogo
slovcnskih molitvenih knjig,
-po \oko nizkih oenah in razli(5no vezanih,r na primor v papirju, v pol uan.ji pozIaLeno, popolnoma v usnji z zlato obrezo, v vujavem usnji okovanu, daljo ve-zane v slonovi kosti, v ponarojenom Icristulu, v za-metu in pliSu, b pozlauenimi vozli in s podobo v sredi. Izdeluje pa jih tudi, kakorkoli zahtevajo fias-
[|l!]  ti i uarofiniki.
|^            Kdor vzMmo veSjo Stevilo knjiXic, dovolim mu  '
8/J^jJl  primerno znizanjo cono (rabal). rj|[j            6fl8tito naroiSnike prosim, naj  se  kar narav-  j
^j nost na me" obradajo,                                                '
Cenik poSljem  na  zahtevanjo  brezplaJSno in  , franko. Daljo opozarjam svoje p. n. narocuike I in kupovalc% da se ze nekoliko Lasa prodajajo , in Sirijo med ljudstvom slovenski molitveniki, ki uiso na Kranjskem priSIi na svitlo, katerih ' «ni spisal  leak   gospod  dnhovnik in ki tudi nimajo knczoSkolijski'ga   potrjenja.   Na teh knjigah se dalje  nakajajo  tudi tnki  napisi, ! u\ kakor jih ima jo knjige, ki .so v moji zalogi , [|||] in ke ielo trije l-azlicni  napisi,   med tein ko t|j^ je vsebina pri vseh knjigah cuaka.                    '
|| $ Dobivajo se po vseh knjigarnah. + |
OMANILO.
i»i          Podpisani  se  po5e§5uje naznaniti p. n.
gospodom in gospom, da je odprl za kosarno (Via Ga8enn\) §t. 9 Covljarako zalogo s pri druieno dclavnico
ALLA BELLA SCARPA
(pri lepein cevlji).
V nadi, da dolgo dolo, nove.skuSnje v torn obrta, nataii5no>st in marljivosfc, sktb in pridnoet, a katero bomo izvrSovali vsako na-logo, ki so nam dd, nam pridobe" tudi v pri-hodnjft pomoc mnogobrojtuh in fiastivivdnih narocevaleev, znatnujemo se z odlidniin s,;Ost ovanjem iu udauostjo
M. in J. Cociancig.
^            Kdor sc ho5e oblaCiti  dobro,  liCno  in   T
#*  ccno, obrnc naj se na glasovito tvrdko:            &
Ipacij Steiser
Gosposke ulice §t. 5,
kjer se nahaja vedno velika zaloga mozkih, degkth in otroSkih oblok, zenskib in dekliSkib jop, nepremofinjh plaSCev, ogriujalk, triko, stanov in spodnjih kril.
Bogata izbira domafiih in tujih rob; po-leg najbolj.se delavne moCi, da   more tvrdka
J vsakterega, kolikor mogoCe, zadovoljiti.   Po-
™ snetek iz cenika:
ffr.
?
zimske blafie od      3 gl. naproj, zimska obleka od   10 gl.     „ povrhna suknja od 10 gl.     „ deSka obleka od       7 gl.     „ otroska   „     „        3 gl. 50 kr.
Vedno na razpolago ang^Ske in  franco* ^  ske posebne mode za gospode in gospe.