Gospodarske stvari. Edaj je najboljše detelišča z gipsom (inalcem) potresati ? Da je zelo koristno in Telikega Tspeha, detelišča z gipsom potresati, je kmetoTalcem znana reč. Manj znano pa morda je, kdaj je najpriličniši čas, to delo opraTiti. Na Šleskem so se detelišča že od pamtiTeka sem prav rano spomladi gipsoTala, praT za za praT še pozimi, in to z najboljšim ts- ipehom. Te skušnje so bile objaTljene, in ker ! tudi naaim kmetovalcem dobro pridejo, jim jih tu- kaj naznanjamo. Kako so pa skušali ? IztoHH so si nekoliko deteliač jednake lege, jednako dobre zemlje in so jih razdelili na dTa dela. Prvi del se je gipaal že t prri poloTici meseca januarja, drugi pa v drugi polivici meseca aprila. Že brž ' t začetku spomladi pokazala se je na rano gip- ! sanem detelišču bolj žiTa rast t primeri s pozneje j gipsanim, in prTa košnja poprek računjeno je da- ! jala 12 centoT detelje na oral Teč od onega de- '< teliača, ki je bilo pozneje z gipsom postrošeno. ! Gips se po Teči mokroti, ki ga pii r a n e m po- ; troaanju še po zimi zadene, bolje razkroji in pri tem razkrojenju tudi na razkrojenje t zemlji leže- čega, pa ne razkrojenega, kalija vspešno deluje. Kali pa je detelji žiTO potrebna hrana, kakor to tudi posipanje detelišč s pepelom kaže; iu tako rano gipsanjeTečpomaga, kakorpozno. Naj se naši kmetOTalci tega sami prepričajo. Posnetki izgozduepostaveza vojvodstvo Štajersko. /. Oddelek. (Dalje.) §. 19. Ako Tarnost oseb, držaTnega in prii Tatnega blag& poseben način raTnanja z gozdi ' proti plazom, obronkom pečin (Felasttirze), umnam, melinam, udorom itd. nujno tirja, se more ta posebni način od Tladine strani Tpeljati in dotičen les t prepoTed djati. Ta prepoTed obstoji t natančnem predpisu tega, kako z gozdom delati, da ae, kolikor mogoSe, ohrani. Če iz takih naredeb zahteTe po odskodoTanju nastanejo, se morajo te po obatoječih postaTab obraTnaTati. Osebe, kterim se obdeloTanje prepoTedanih gozdoT izroči, se morajo za to posebej v prisego in dolžnost Tzeti in za Tresničenje posebnega vaTnanja odgoTorne storiti. §. 20. Djanje v prepoTed se na prošnjo krajne srenje ali udeleženceT ali Tsled naznanila kakega javnega uradnika, potem na podlagi posebne, komisijonske pozTedbe od okrožnih, in kjer teh ni, od najnižjih političnih oblastnij izreče. K komisijonski pozTedbi so arenjski predstojniki, Tse udeležene stranke, kakor tudi posebni zTedenci poklicati. — Na gozdih t prepoTed djanih ležeče služnosti morajo, kolikor je treba, popolnoma počiyati, (miroTati). — Kakor se morejo gozdi v prepoTed djati, tako se morejo tudi drže se enakega postopanja, kakor pri djanju v prepoTed, iz prepoTedi djati. §.21. Občinski gozdi se prayiloma ne smejo razdeloTati. Ce je pa t posamesnih primerih njih razdelitev nujna potreba, ali ce posebne dobičke obeča, ki z občno skrbjo za tzdržavanje gozdoT niso y nasprotju, se v ysakem takošnem primerlejuj dovoljenje k temu dati more. V oziru na druge gozdne razdelitTe odločujejo postaTe o delitvi in zložitvi zemljišč. §. 22. Da se pa postavne doloČbe glede obdeloTanja gozdoT in lesoT predpisane v Tseh ozirih natanko izpeljujejo, se morajo od lastnikov za gozde dosti Telike, ki jih ima deželna oblastnija po posebnih razmerah za take spoznati in razglasiti, zTedeni gozdnarji, ki so od Tlade sposobni spoznani, postaviti. 0 spoznanju sposobnosti imajo obstoječe zapoTedi veljati. K ovadbam pri političnih oblaatnijab o opaženih zoperpostaynih samooblastnostih t porabi gozdnega zemljiača t druge namene, o opuščeni spodreditvi, pustoaenju in neprikladnem raTnanju z gozdom (§§. 2, 3, 4, 5, 6 in 7) je Tsakdor glede na §. 23. opravičen. §. 23. Politične oblastnije imajo obdeloTanje yseh gozdoT STOjih okrajeT t obče na dzorovati. — V primerih po §. 22., ki so jim do znanja prišli, imajo s pozvanjem udeležencev in nepristranskih zTedencev, potem t primeru privatne gozde zadeTajočem, tudi lastnikoT sosednih mejnih gozdoy ali ujih pooblastenceT pozTedoTati in potem odločevati. Komisijonski stroški se morejo od OTadenega, ki ni brez Tse krivde, pri ničevnih OTadbab in tožbah^ pa od tistega, ki jib je zakriril, nositi. Če se stranke zastran odškodoTanja (§. 8.) po ZTedencih najdenega ne morejo porazumeti, jim stoji praTna pot odprta. '/s kr. in 100 dekagramoT je 1 kilogram, tovej 100 krat '/2 ki\, t. j. 50 kr. Telja. 2) Ako se sedaj za 56 gld. 2 centa mesa dobita, koliko kilogramoT za tiste denarje? En cent ima 56 kilogramoT; 2 centa 112, ktera tudi 56 gld. Teljata. 3) Krava tehta sedaj 3 cente 3Ofuntoy; koliko po novem težju? 3 centi so 3 krat 56, t. j. 168 kilogramoT. 30 funtoT je pa 56 x 30 dekagramoT, namreč: 1680, iz kterih se 16 kilogramoT in 80 dekagramoT našteje. 3 centi in 30 funtov je tedaj 184 kilogramov iu 80 dekagramoT. 4) En kvintelc STile Telja sedaj 18 kr.; po čem pride en dekagram? En dekagrain sta po našem 2 kTintelca, ktera 2 krat 18, t. j. 36 kr. Teljata. 5) En Tagan pšenice tehta 85 fnntov; koliko je to kilogramov? 85 funtoT je 85 krat 56 dekagramoT, namreč: 4760, iz kojih se 47 kilogramoT in 60 dekagramoT našteje. 6) STinja se na Tago po 24 kr. funt proda; po čem pride kilogram? En kilogram je 1 in 3/4 funta. 1 funt Telja 24 kr., 3/i pa 18; tedaj se kilogram po 42 kr. plača. Ako si gospodar t teh štirih nedeljah dotič-  ne Tratice 0 metrični meri pazljiTo prebiral; skoz  teden načrtanib Todil sebe in družino večkrat spominjal, gi prebayil tso težaTO in treba se ti ni  bati nastopa leta 1876; kajti že sedaj imaš 0 novi meri nekoliko duba, in ako omenjene vrstice t  ^Gospodarju" še dva- trikrat ponoyiš, boš toliko izurjen, da te tujec, prekanjena gospoda itd. pri nijeni priliki oslepariti ne bode mogla. — Da bode noTa mera natančneja od stare, sami preTidite, in da bo t nji Tsak račun labkeji, ker se bo le z 10, 100, 1000 itd. opraTiti imelo, je gotoTO resnica. Želeti bi še le bilo, naj bi z nastopom noTe mere draginja ponebala in za mnogo nadlegoTanega kmeta prišel veselejai čas od denešnjega, t kterem je le malo kmetoT, ki bi si zamogli pri Telikih stioškib in daTkih kaj prihraniti. MetriCna mera. (Spisal Ignacij Cizelj, učiteij.) Četrto nedeljo <po vecernicah. (Konec.) Na dalje pazite na razTijanje sledečih računoT: 1) 1 funt mesa Telja 28 kr.; po čem pride kilogram ? En kilogram ima 100 dekagramoT, kojih na 1 funt 56 pride. Rekli bi tedaj lehko: 56 dekagramoT Telja 28 kr. Na en dekagram pride Priloga ^Slov. Gosp.u k & 9.