Pomoček zoper kanj na vinu.
Znano je, de per naših vinih, če je le koli-kaj prazniga v sodu, se naredi pod veho mre-nica, ki se kanj imenuje. De taka plesnoba vino nekoliko popači, je vsairimu vinarju znano. Torej že od nekdaj zoper to reč pripravniga pomočka išejo. Naj bližnjiši pomoček je, sode zmirej dolivati. To bi se pak moglo skorej dan na dan zgoditi, kar se vender mnogim vinarjem težavno zdi. Dober pomoček je tudi, z veho sod tako dobro zamašiti, de nič zraka ali lufta do vina ne pride. Nekteri timu tudi tako pomagajo, de imajo sode od zunaj z oljnato farbo pofarbane, de bi vino skozi doge ne hlapelo in se torej v sodu prazin prostor ne delal.
Z vsim tim se pa vender kanj do dobriga ne da  ubraniti.   Toliko  ljubši  mora  tedaj   slednjimu
90
pomoček biti, kteri gotovo pomaga, in ga je lahko rabiti. Je pak ta-le: Vzemi 2 ali 3 palce širok rob čistiga platna, spusti en konc skozi luknjo pod ver h vina; zgornji, iz luknje moleči kone pak nazaj zavij in potem z veho luknjo dobro žabi j.
Pred 8 leti je gosp. Pfliiger v Soloturnu ta lahki perpomoček znajdel, in od tistihmal se je v mnogoterih skušnjah prav koristin skazal. Zlasti v ta namen napravljene skušnje so pokazale, de v verhama napolnjenih sodih, ki so bili s tako cunjo prevideni, se je celo po treh mescih le malo vina spuhtilo, in de se ni kar nič kanja naredilo; tudi v takih sodih ne, kjer je do treh perstov vina manjkalo.
Ta reč se da tako-le zapopasti: Platnena capa, ktera vlažnost ali mokrotnost na-se vleče, tudi veho vlažno in napeto ohrani, in tako pristop zunanjiga zraka do vina brani.
V ravno ta namen služijo tudi dolgi zamaški iz mehkiga ali skorjiga lesa (korkaj, kteri noter v vino segajo. Vinarji ob Rajni večidel take zamaške rabijo.
Tudi stara navada, steklenice (flaše) z vinam, ko se hraniti denejo, ne po koncu postaviti, ampak jih položiti, de potem takim zamašek vedno vlažin in napet ostane, sevvpira na to vednost.
(Nedelj ni list Ceskiga obertnijskiga druživa).