ACTA HISTRIAElEf.
prejeto: 1994-02-04	UDK/UDC: 394:949.712/.713 Istra "13/14"
352.071(497.13 Istra)" 13/14"
VSAKDANJE ŽIVLJENJE ISTRSKIH PREBIVALCEV, KOT GA ODSEVAJO NEKATERI OBJAVLJENI MESTNI STATUTI
Darja MIHELIČ
dr., izredni profesor Univerze v Ljubljani, znanstveni svetnik SAZU, Ljubljana, Novi trg 4, SLO dott., professore straordinario cieirUuiversita di Lubiaaa, 61000 Lubiana, Novi trg 4, SLO
IZVI.EČEK
Prispevek posega v dve glavni temi: skuša najprej predstaviti pomen srednjeveških statutarnih zapisov kot vira za vsakdanje življenje v preteklosti, nato pa osvetliti nekatere plati vsakdanjika istrskih mest Trsta, Kopra, Izole in Pirana, kot ga slikajo njihovi statuti.
Prva glavna tema je razgrajena v opis statutov zahodnoistrskih mest, njihovih formalnih in vsebinskih značilnosti, dalje v> kratko osvetlitev pojma vsakdanjik in tovrstnih raziskav za preteklost Istre, končno pa ometi ja konkretne statu te, ki jih prispevek priteguje.
Druga glavna tema opisuje splošne značilnosti vsakdanjika, kot jih določajo statuti, in se podrobneje pomudi pri posameznih konkretnih vprašanjih vsakdanjega življenja v obravnavanih istrskih mestih.
Kot zaključek se ponuja drzna domneva, da statutarni podatki o vsakdanjem življenju mesta omogočajo tudi sklepanje na poslovno pomembnost, odprtost in velikost mesta. Tu so nakazane tudi možnosti raziskav, kijih nudijo mestni statuti.
Najprej totej k statutom: to so bili zakoniki, po katerih so zahodnoistrska mesta v preteklosti uravnavala svoje življenje. Statuti so bili sešitki, v katerih so bila zapisana sistematično razvrščena določila mestnega prava. Mesto je z njimi v okviru svoje avtonomije urejalo svoj lastni družbeni ustroj in notranjo organizacijo. Predpisi v statutarnem kodeksu so bili običajno razdeljeni v več tematskih sklopov, imenovanih knjiga (liber). Obravnavali so oblastno-upravne in gospodarske zadeve, zasebno pravo (stvarno, družinsko, dedno itd.), kazensko pravo ipd. Tovrstni predpisi so pri mestih na vzhodni obali Jadrana izhajali iz rimskega prava, iz srednjeveških cerkvenih predpisov ali iz običanjega prava. Pri istrskih mestih pa je pri nastajanja statutov prišlo močno do izraza tudi fevdalno pravo1.
1 M. Pahor, Zgodovina ki časopis 29, Ljubljana 1975,77-SS; Zgodovinski uvod: srednjeveški statut Pirana, v: M. Fahor-J.Šumrada, SAZU, Viriza zgodovino Slovencev 10, Ljubijanal987, XV-LXX bi s.
173
ACTA H1STRIAE 111.
Dsijii M1HEL1Č: VSAKDANJE ŽrvTJENJEISTRSKIH PREBIVALCEV, KOT GA ODSEVAJO..., 373-180
Preden ocenimo pomen statutov za raziskavo vsakdanjika, moramo opredeliti tudi pojem vsakdanje življenje. Vsekakor vsakdanje življenje ne zajema le družbenih procesov in institucij, ampak eksistenčne okoliščine v življenju ljudi, posebej povprečnih, tim. malih ljudi. Sem spadajo dnevna prehrana, obleka, bivališče, poklicna dejavnost, prosti čas, vsakdanji življenjski pogoji žena, otrok, družine, razmerja med generacijami. V konkretnem vsakdanjiku, ki ga živi in katerega del je, vsak človek najde in prejme svojo identiteto, ki jo s svojim ravnanjem zrcali navzven2.
K tem oznakam vsakdanjika pa bi - ko gre za statute - prištela še eno, ki ji statuti nedvomno posvečajo največ prostora: namreč človeške slabosti, ki so nedvomno značilne vsakdanje spremljevalke človekovega bitja. Statuti skušajo obvarovati red in preprečiti grdo vedenje, različne grobosti, nepoštenosti, materialna okoriščanja, razne delikte (tudi najhujše) zoper imetje ali osebo. S tem, ko omenjajo, kaj je prepovedano, predstavljajo zrcalili odsev dejansko obstoječih človeških slabosti, ki so v družbi še kako prisotne,
Z raziskavami vsakdanjega življenja v Istri se je ukvarjalo že kar nekaj avtorjev, čeprav je bera tovrstnih objav za zdaj še zmerna. Omenimo le opaznejše avtorje: Že v prejšnjem stoletju sta se vprašanj vsakdanjika dotakjiila B. Benussi in B. Schiavuzzi, po sredi tega stoletja pa F. Gestrin in M. Pahor.ki se jima je nekoliko kasneje pridružil zlasti M.Bertoša3. Številne raziskovalce, ki jih tudi priteguje ta problematika, in ki jih ne nameravam posebej imenovati, pa srečamo zlasti med sopotniki in avtorji revij Vjesnik Hrvatskih arhiva u Rijeci i Pazinu oz. zdaj Vjesnik Hrvatskog arhiva u Rijeci, revije Dometi, Časopis za kul turu i društvena pitanj a z Reke, revije Col 1 ana d egli atti del Centro di ricerche storiche - Rovigno, v uajnovejšem času pa je v tem pogledu posebej opazna revija Annales iz Kopra, ki je v svojih težnjah nasledila revijo Slovensko morje in zaledje, Zbornik za humanistične, družboslovne in naravoslovne raziskave- (tudi iz Kopra).
Konkretni statuti, ki so pritegnjeni v ta razmislek, so tržaški (1421), koprski (1423), izolski (1360) in piranski (1307-1384) iz 14. in 15. stol4. Prispevek se osredotoča na nekatere vidike vsakdanjika, ki jih predstavlja le v bistvenih črtah.
Vsakdanje življenje, kot ga odsevajo statuti, ima več nivojev. Na eni strani gre za vsakdanjik mesta kot celote, na drugi pa za posameznike, ki v mestu živijo. Mesto kot celota je skrbelo za svoj bivalni prostor. Tovrstno skrb izražajo vsi od obravnavanih statutov. V srednjeveških mestih je bila velika nevarnost požarov, ki jih ni bilo lahko
2	H. J. Teuleberg, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Veröffentlichungen der Kommission für Wirtschafts-, Sozial- und Stadtgeschichte 5, Wien 1992,11-42.
3	Literaturao teh vprašanjih je razvidna u poglavja Literatura, v: D. Darovec, Koper 1992,79-84.
4	M. de Szombathely, Archeografo Triestino 20 (3. vrsta), Trieste 1935, pri sklicevanju v nadaljevanju: statut TS; L. Margetič, Koper-Rovinj 1993, pri sklicevanju v nadaljevanju: statut KP; L. Morteani, Atti ememoriedeilaSocieta istrianadi ArcheologiaeStoriapatria4, Porenzo 1888,349-421, prav tam 5, Parenzo 1889,155-193, pri sklicevanju v nadaljevanju: statut IZ I, II; M. Pahor- J. Sumrada, S A ZU, Vid za zgodovino Slovencev ! 0, Ljubljana 3 987, pri sklicevanju v nadaljevanju: statut PI.
174
ACTA H1STRIAE 111.
Darja M1HEUČ: VSAKDANJE ŽIV UENJE ISTRSKIH PREBIVALCEV. KOT GA ODSEVAJO..., 173480
udušiti. Tudi istrska pomorska mesta tu niso predstavljala izjeme. Njihovi statuti so skušali poskrbeti za požarno varnost: določali so material za gradnjo in kritje hiš v mestu, zlasti tistih s pečmi, včasih so prepovedovali hranjenje lahko gorljivih stvari v bližini kurišč. Omenjajo kazni za načrtne požigalce hiš. Medtem ko koprski in izolski statut v tej zvezi navajata le denarno kazen in nadoknaditev škode, predpisuje tržaški statut, da je treba piromana, ki je zažgal hišo, vrednejšo od 50 liber, zažgati. Prepovedano je bilo tudi kurjenje v primestnem okolišu. Po številnosti teh določil predjnači piranski statut5.
Statuti so skrbeli za urejeno in čisto mestno okolje. Zagotavljali so prehodnost javnih površin, cest in trgov ter skušali preprečiti onesnaževanje mestnega prostora, zlasti njegovih vodnjakov. Predvidevali so čiščenje javnih prostorov. V Trstu je javna komunala na lastne stroške skrbela za vzdrževanje in čiščenje dveh velikih vodnjakov. Vsi obravnavani statuti omenjajo prepoved zlivanja odpadne vode z viška (z oken, balkonov ali teras) na cesto ali na sosedovo dvorišče. Tržaški kot edini od navedenih statutov predpisuje konkretno kazen za tistega, ki bi (z okna) zlil umazanijo nekomu za vrat: znašala je 10 liber, tretjino od te vsote pa je prejel (verjetno prizadeti) tožitelj. Statuti so prepovedovali odlagati odpadke in gnoj na cestah, mestnih trgih, pred cerkvijo, na pokopališčih, v pristanišču in ponekod drugod. Zlasti tržaški statut je pri naštevanju onesnaževanja precej podroben, kar veijetno pomeni, da se je mesto zelo konkretno srečavalo s problemom onesnaževanja. Za odmetavanje domačih odpadkov za prebivalce Riborga je predpisal izgraditev dveh mostičkov, ki sta se vzpenjala nad morje, enako pa je bilo poskrbljeno za "urejeno odlagališče odpadkov" v contrada diMercato. Ta statut tudi edini med pregledanimi omenja ureditev stranišč v hišah: izrecno jih dovoljuje, če niso v nadlogo sosedom6,
Statuti omejujejo okolja, kjer je imela dostop živina, zlasti prašiči in koze. Ti so se smeli v mestu zadrževati le znotraj hiš in v hlevih; nekaj več pravic glede vzdrževanja živine v mestu so imeli mesarji in hišni lastniki (patroni). Pač pa je očitno perutnina (konkretno kure in gosi) pogosto delala škodo po vrtovih, saj si statutarni ukrepi redno prizadevajo to preprečiti'. Vsi ti namigi so dovolj jasni in kažejo, da mestno okolje verjetno ni bilo preveč snažno. Nedvomno je zlasti poleti oddaj alo precej neprijeten vonj, najbrž pa je bilo tudi zatočišče mrčesa in malih ogabnih glodalcev.
Skrb, s katero seje soočalo vsako srednjeveško me sto, je bila, kako mestu zagotoviti potrebno prehrano. Zato ne preseneča, da se statuti vseh mest intenzivno ukvarjajo z nosilci poklicev, ki so povezani s prehrano. Pod budnim nadzorom so opravljali svojo dejavnost tako skladiščniki žita (fonticarius), kot mesarji (beccarius), peki (fitrnarius, paneogohts, pi&ior), pa tudi mlinarji (molinarius), ribiči (piscator), številni prodajalci
5	Prim. Statut TS, U, 259-261,332-333, Statut KP, 22, Statut IZ1,375,377, J], 177, Statut PI, 315-316, 318-320,330-331,586-587.
6	Prim. Statut TS, XXTI-XXIII, XXV, XLIX, LVI, 295-299, Statut KP, 29-3 (., 141-145,185, Statut IZI, 376, II, 172-176,178, Statut PI, 144-148,289,707-710,716-717,737.
7	Prim. Statut TS, XXIX,311-312,334, Statut KP, 32,174-175, statutIZ 11,169-171, Statut PI, 331-332, 563-566.
175
ACTA HISTRlAE lil.
Darja MIHELIČ; VSAKDANJE ŽIVTJEN1E ISTRSKIH PREBIVALCEV, KOT GA ODSEVAJO..., 173-180
živil (grozdja in drugega sadjaipd.) in krčmarji (tabernarius). Tržaški statut omenja celo • ♦ 8 ponarejanje vina in njegovo prodajo . Podrobna so zlasti navodila glede mesarjev:
omenjajo globo, ob večkratnem prekršku pa odvzem pravice do opravljanja poklica za
mesarja, ki bi prodal meso "slabe vage" ali ki bi prodal meso ene živali in jo proglasil
za drugo ali ki bi ceno "začinil" nad dovoljeno. Mar smemo iz tega sklepati, da so mesarji
že tedaj kaj radi pri prodaji mesa tu in tam namerili kak dekagram več in si zaračunali
nekoliko več, kot jim je šlo?
K nepoštenemu pridobitnišlvu pa seveda niso bili nagnjeni le mesarji. Tudi pri
plačanih občinskih uradnikih se pogosto pojavljajo določila, da morajo poslovati vestno
in brez goljufije (bonafide sinefiaude) in da za svoje storitve ne smejo zaračunati ultra
suum salarium, več od svojega (predpisanega) plačila. V njihovem poslovanju se
korupcija bodisi le predvideva, včasih pa odloki skušajo preprečiti dejansko obstoječo
goljufivo prakso. Očitno so ljudje že tedaj imeli večje apetite kot dohodke: v taki zvezi
se omenja celo mestni podestat. Sicer pa so bile plače občinskih uslužbencev in cene
različnih storitev - v razliko od današnj i h - natančno določene za daljše časovno razdobje.
Skupna družinska in prijateljska pregrešna poslovna "podjetja" naj bi preprečili predpisi,
da sorodniki ne smejo biti skupaj v istih službah; tisti, ki gaje nekdo volil, ni imel pravice,
da bi se oddolžil za uslugo in volivca volil nazaj9.
Predpisi o kaznivosti dejanj, ki so ogrožala varnost, in o vedenju v javnosti, so si
prizadevali za javni red, mir in moralo. Mnogi so skušali zavarovati nedotakljivost
premoženja. Glede nedovoljenega obnašanja omenjajo statuti preklinjanje božjih oseb,
klevetanje, žalitve, prepire, tepež, lasanje, a tudi ostrejše spopade, ki so so lahko končali
celo tragično. Tržaški statut posebej omenja pretep duhovnika z laikom10*
Pod budnim očesom oblasti je bilo tudi zapravljanje in družabno življenje v gostilnah,
ki je bilo omejeno le na dnevni čas in ni smelo prerasli v razbijaško objestnost ali v
zabavo s prepovedanimi igrami. Tudi opravljanje "najstarejše obrti" je bilo v gostilnah
prepovedano11.
Ukrepi, ki naj bi zagotovili javno moralo, omenjajo prostitucijo in posilstvo. Tržaški statul pri posilstvu pozna prvo, drugo in tretjerazredne ženske žrtve. Tržaške meščanke so imele za prijavo posilstva teden dni časa, kazen za storilca pa je bila smrtna; za neuspeli poskus posilstva meščanke je bila kazen 200 liber ali odsekanje desne roke. Dekla je morala posilstvo prijaviti še istega dne, kazen za tovrstni prekršek nad njo je
8	Prim. statu t TS, XXIX-XXXI, XXXVIII, 56,264-267,283-284,292-295,311-312,314,347-348, statut KP,14-16, 31-32,146,150-156, statut IZ i, 370-371,413-414, II, 165-169,173, 187-189, statut Pi, 61-122,569-572, 584-585,588-595,637-640,660-663,720-736.
9	Frim. statut TS, XX1I-XXIU, XXVIII, XLI, statut KP, 114-116,121-125,146-149, statut IZ 1,413, II, 161-163, 165, 167,178-179, 182-184,191. statut PI, 5-11,25-26, 34-37, 40-44,49-58, 61-67,76-81, 83-85,87-90,94-95,108,113-120,122-129,133-138,150-570,172-174,177-185,190-200,208-217.
10	Prim. statutTS, 179-209,232-235,238-239, sta tu t KI5,12-13, statut IZ 1,360-366, statut Pi,247-261, 265,301-302.
11	Prim. statut TS, XXXI, 303-305,314, statut KI', 30, 147, statut IZ I, 369-371, 413-414, statut PI, 290-293,568-573,594,602-609,614,627-632,641-643,
ACTA HISTÍUAE III.
Darja MIHELIČ: VSAKDANJE ŽIVLJENJE ISTRSKIH PREBIVALCEV, KOT GA ODSEVAJO..., 173-180
znašala 200 Uber; vse to ni veljalo, če je bila prizadeta žrtev prostitutka: kazen za tak l"*
primer ni bila predvidena
Že iz omenjenega je razvidno, daje zlasti tržaški statut glede nravstvenih prekrškov precej nazoren. Omenja celo zvodništvo. Bilo je prepovedano biti zvodnik "javnih ljubic" (meretrixpublica) in imeti bordel drugod kot na predpisanem prostoru, ta pa je bil - kje drugje kot za tržaško komunalno palačo! Moški niso smeli v bordel ponoči po tretjem večernem zvonjenju do jutranjega zvonjenja. Medtem ko drugi pregledani statuti izražajo skrb, da se ne bi spremenila v javne hiše gostišča, pa tržaški statut namiguje na to, da so bila legla prostitucije kopališča. Lastniki kopališč namreč ponoči niso smeli nuditi gostoljubja dekletom "napoziv". Tudi pri svoji noši so bila ta dekleta omejena13.
Tržaški statut pozna še drugačne prekrške: fant nad petnajstimi leti ni smel povabiti dekleta ali žene na javni ples. Ta statut omenja še krajo dekleta, skrivne poroke (te pozna tudi koprski statut), prešuštvo, posebej prepoveduje prešuštvovanje Tržačank s kleriki in zapeljevanje Tržačank s strani klerikov, pozna bigamijo in sodomijo. Za zadnji je bila predpisana smrtna kazen, za prvo obglavljenje (za moške) in sežig (za ženske), za drugo javni sežig. Tudi izolski statut omenja bigamijo, a kazen zanjo je bila denarna (200 über). Tržaški statut omenja celo nočne travesüte, ki so se bodisi našemili tako, da jih ni bilo mogoče prepoznati, ali pa so se preoblekli v ženske. Nekateri statuti omenjajo tudi pravice nezakonskih otrok - bastardi14.
Statuti so posegali tudi v poslovno področje. Zavarovati so skušali tako delavca, kot delodajalca. Prvi naj bi za opravljeno delo prejel zasluženo plačilo. Delodajalec, ki sc je z delavcem dogovoril in ga plačal vnaprej, pa je imel pravico računati nanj in pričakovati pošteno opravljeno delo. Statuti so tudi prepovedovali delodajalcem, da bi si konkurenčno odtegovali zaposlene delavce. Delovni dan je trajal od jutra do večera. Ponočevanje pogostilnah (med tretjim večernim in jutranjim zvonjenjem)jebiloprepovedano. Statuti naštevajo praznične dneve, ki jih je bilo treba spoštovati: ob praznikih so morale obrtne delavnice in prodajalne (siationes) ostati zaprte15.
Mesta so imela organiziranih več javnih služb in socialo. Mestni klicar (preco) je skrbel za obveščanje mestnih prebivalcev o pomembnejših dogodkih. Poštno povezavo z drugimi kraji so imeli na skrbi poslanci (ambas/ci/ator, ambaxiator). Mestni špitali so nudili zatočišče bolnikom in revežem. Ustanova varuhov (Tutor) in advokatov {advoca-tus) je skrbela za nedolefne sirote in za duhovno in telesno prizadete16.
12	Prim. statut TS, 271 274, statu! IZ 1,369, statut PI, 274.
13	Prim. statut TS, 313-314, statut PI, 641-643.
14	Prim. statut TS, 107-111, 215,238-239,271-279, 303, statut KP, 21, statut IZ 1,378,399-400.
15	Prim. statut TS, Lift, statut KP, 16-18,106-107,147, statut IZ I, 370-371, 416, statut Pt, 405-411, 464-465.
16	Prim. statut TS, XXVT-XXVU, XXXIV, 32-35,48-49,99-101,114,116-121,204-208,343, statut KP, 10-12,20-21,76-83,114-118,123-124, statut IZ 1,393-395, it, 183,185, statut Pi, 138-143,148-150, 470-471,521-526,530-531,575-579.
177
ACTA H1STRIAE 111.
Darja miheuč; vsakdanje življenje is trskih prebivalcev, kot ga odsevajo..., 173-1 so
Statuti so vzeli v pretres tudi intimno sfero človeškega življenja, namreč njegovo družinsko življenje. Obravnavali so ga s poudarkom na premoženjski plati. V vseh omenjenih mestih je bila v navadi skupnost imetja med zakoncema sicutfrater etsoror17. Številni statutarni predpisi se posvečajo testamentom in dedovanju, plačilu dot, zadolževanju zakoncev. V njih so opredeljene tudi poslovne in premoženjske pravice.žena in otrok. Izolski statut je zagotavljal pravico do dedovanja tudi nezakonskim otrokom. Možu je nalagal dolžnost, da mora skrbeti za bolno ženo. Legittima aetas v Trstu je bila za fanta pri štirinajstih oz. petnajstih letih, za dekle pri dvanajstih. Podobno je bilo tudi v Piran«. V Kopni je dekle potrebovalo za poroko dovoljenje staršev. Na stara leta so
*	v	ih
otroci morali staršem omogočiti dostojno življenje .
Od pritegnjenih štirih statutov je najbolj bogat s podatki za študij vsakdanjika tržaški statut. Trst daje po svojem statutu vtis svetovljanskega mesta. Pozna bistveno več fines družabnih in moralnih sprevrženosti, kot pa ostali trije statuti, ki v primeijavi s tržaškim statutom dajejo vtis "zaplankane" podeželskosti. Če sodimo po tej plati, je videti, da se je v Trst stekalo precej več različno usmerjenih ljudi kot npr. v Koper. To bi do neke mere opravičevalo tudi domnevo o tem, daje bil Trst pomembnejše, poslovno privlačnejše in bolj obljudeno meslo od Kopra19.
Po drugi plati pa bi v poslovnem središču pričakovali tolerantno kaznovalno politiko. Pretres pa pokaže, da od pregledanih statutov prav tržaški največkrat poseže po krutih telesnih kaznih od mučenja, prek sekanja desnice do obglavljanja, obešanja in sežiga.
17	Prta. statut KP, 88-89, statut IZ I, 386-387, statut PI, 491-495; L. Margetič, Vjesnik Hrvatskih arhiva u Rijeci i Pazimi 15, Rijeka 1970,279-308; isti, Trieste 1983,11-38; isti, Xoper-Rovinj 1993, XXXVITI-XLI1.
18	P rim. statut TS, Ul, 67-69, 103-1 ] 1, 123-135, 274-275, statut KP, 20-22, 44,48-52,55-56, 71-77, 79-82,89-92, statut IZ 1,387-392,395-396,413, H, 162, statutPI, 412-414,465-470,485-521,526-530, 587.
19	Za čas objave primerjanih statutov Trsta in Kopra nimamo konkretnih zanesljivih podatkov o številu prebivalstva v obeh mes lili. Tabelarična sintetična študija o evropskem prebivalstvu P. Bairoch - J. Batou - Pierre Chèvre, Genève 1988, v tabelaričnem pregledu za leto 1600 ocenjuje število Koprčanov na 4000, Tržačanov pa na 5000- Podrobnejši študiji B- Benussi, Trieste 1910 in P. Montanelli, Trieste 1905, pa navajata številne podatke, ki jih moremo pritegniti v oceno števila prebivalstva obeh mest v 16. stoletju. Koper z okolišem vred naj bi 1533 štel med 7000 in 8000 prebivalcev, 1548 pa kar 9000 do 10 000.1554 ga je prizadela kužna bolezen, ki jo je po enem poročilu preživelo 3500, po drugem pa le 2300 ljudi. Benussi zaključuje, da ožje mesto, ko se je bolezen polegla, ni štelo več kot 3000, okoliš pa 5000 prebivalcev: v okolišu naj bi torej živelo več kot dve petini skupnega števila Koprčanov. Če smemo razmerje med številom prebivalcev ožjega mesta in številom naseljencev mestu pripadajočega podeželja privzeti tudi za leto 1548, se ponuja zaključek, da je ožja mestna naselbina Koper tedaj štela 3375 do 3750 ljudi. - Trst naj bi v tridesetih letih 15. stoletja štel 9000 duš, od srede stoletja pa gaje prizadelo več katastrof, mednjimi kar nekaj kužnih epidemij. Po uskošHh vojnah se je stanje popravljalo in na pragu tretjega desetletja 16. stoletja bi naj imel Trst 6000 do 7000 prebivalcev, sele v drugi polovici sedemdesetih let naj bi njihovo število naraslo na 8000. Pač p a je pri Trstu (po podatkih o številu krščenih za drugo polovico 17. stoletja) na podeželski okoliš odpadla le petina do četrtine vseh krščencev (delež podeželja postopoma narašča). Če si dovolimo to razmerje posplošiti na vse tržaško prebivalstvo in ga pren es ti v zgodnejši čas, bi to pomenilo, da je sredi 16. stoletja v ožji mestni naselbini Trst živelo 5250 do 6400 ljudi. Ta nekoliko tendenciozni zaključek bi pomenil, da je Trst po Številu pravega meščan skega prebi vais tva dejansko prekašal Koper,
178
ACTA ÎUSTRIAE lil.
Darja MIHELIČ VSAKDANJE ŽIVLJENJE ISTRSKIH PREBIVALCEV, KOT GA ODSEVAJO..., 173-180
Posebej naj opozorim, da tudi Benetke kot svetovljansko mesto niso bile niti najmanj tolerantne do delinkventov. Primerjava zakonodaje teh mest s stališča strpnosti bi glede tega nedvomno prispevala nova spoznanja.
Iz povedanega je očitno, da so statuti "zlata žila" za raziskavo obeh aspektov, tako javnega kot zasebnega vsakdanjega življenja v istrskih mestih. Odprte so možnosti tako za vsestransko raziskavo življenja v posameznem mestu, kot za raziskavo posameznega vprašanja v večjem številu mest. Podjetnejši, dolgoročnejši projekt pa si bo vzel za cilj si ntetično študij o vsakdanj ika po statutih vseh istrskih mest .
RIASSUNTO
II contributo affronta due terni centrali: cerca innanzilutto di ex'idenziare l'importanza delle norme statutarie quale fondamento délia vita quotidiana, e poi di chiarire alcuni suoi aspetti nelle città istriane di Trieste, Capodistria, Isola e Pira no, come risulta dai loro statuti.
Il primo tema si articola nella descrizione degli statuti delle città istriane occidentali, delle loro caratterisáche formali e significative, in una breve iUuslrazione délia nozione di quotidianità e del significato di simili ricerche per il passato dell'lstria, per menzionare infine gli statuti cui il contributo fa riferimento.
Il secondo tema illustra le caratteristiche generali délia vita quotidiana, cosí com'è regolata dagH statuti, soffermandosi più in particolare su alcuni aspetti concreti délia vita nelle località menzionate.
La conclusione è un'ardita congettura secondo la qrnle le norme statutarie riguardanti la vita quotidiana délia città permettono anche di stabilirne l'importanza economica, Vapertura e la grandezza. In quest'ambito vengono indícate pure le possibilità di ricerca offerte dagli statuti comuna IL
LITERATURA:
P. Bairoch - J. Batou -Pierre Chèvre, La population des villes européennes de 800 à
1850, Genève 1988 B. Benussi, Frammento demográfico (Capodistria), Trieste 1910 Fr. Colombo, Osservazioni sttgli statuti istriani dell'Archivio diplomático di Trieste e sul progetto per un nuovo "Códice", Dometi, Časopis za kulturu i društvena pitanja 26, Rijeka 1993,67-72 D. Darovec, Pregled zgodovine Istre, Knjižnica Armales 1, Koper 1992 L. Margetic, Brak na istarski način, Vjesnik Hrvatskih arhiva u Rijeci i Pazinu 15, Rijeka 1970
L. Margetič, Histrica et Adriatica. Raccolta di saggi storico-giuridiei e storici, Trieste 1983,11-38
20 Najnovejšo bibliografijo njihovih objav je priobčil Fr. Colombo, Dometi, Časopis » kulturu i društvena pitanja 26, Rijeka 1993,67-72.
179
ACTA H1STRIAE 111.
Darja MIHELIČ: VSAKDANJE ŽIVLJENJE ISTRSKIH PREBIVALCEV, KOT GA ODSEVAJO,,., 173-180
L. Margelič, Statut koprskega komuna izleta 1423 z dodatki do le ta 1668, Koper-Ro-vinj 1993
P. Montanelli, II movimento storico della popolazione di Trieste, Trieste 1905 L. Morteani, Isola ed i suoi statuti, Gli statuti d'Isola, Atti e memorie della Societä istriana di Archeologia e Storia patria 4, Parenzo 1888,349-421, prav tam 5, Parenzo 1889,155-193 M. Pahor, Statut občine Piran iz leta 1274, Zgodovinski časopis 29/1975,77-88 M, Pahor-J. Šumrada,. Statut piranskega komuna od 13. do 17. stoletja, S AZU, Viri
za zgodovino Slovencev 10, Ljubljana 1987 M. de Szombathely, Statuti di Trieste del 1421, Archeografo Triesiino 20 (3. vrsta), Trieste 1935
H. J, Teuteberg, "Alles das - was dem Dasein Farbe gegeben hat". Zur Ortsbestimmung der Alltagsgeschichte, Methode und Probleme der Alltagsforschung im Zeitalter des Barock, Österreichische Akademie der Wissenschaften, Veröffentlichungen der Kommission für Wirtschafts-, Sozial- und Stadfgeschi-chte 5, Wien 1992,11-42
Mlinar, zidar in mizar upodobljeni v tržaškem statutu iz 1)50.
180