33 Didakta ŠOLA SE PREDSTAVI Predstavitev OŠ Dragotina Ketteja Novo mesto Ustanoviteljica javnega vzgojno–izobraževalnega zavoda Osnovna šola Dragotina Ketteja je Mestna občina Novo mesto. Šola je namenjena izobraževanju otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju ter izvaja: • prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom (NIS), • posebni program vzgoje in izobraževanja (PPVI), • izvajanje dodatne strokovne pomoči v izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo na rednih OŠ (DSP). Učenec se vključi v ustrezni program šole na osnovi odločbe o usmeritvi, ki jo izda Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Za vsakega učenca strokovna skupina v tridesetih dneh po vpisu v program izdela individualizirani program. Strokovno skupino sestavljajo strokovni delavci, ki poučujejo učenca, in svetovalna delavka, po potrebi pa tudi zunanji strokovnjaki. Pri sprejemu individualiziranega programa sodelujejo starši. Učenci v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom končajo šolanje, ko zaključijo deveti razred, nato pa šolanje nadaljujejo v programih nižjega poklicnega izobraževanja. Učenec, ki izpolni osnovnošolsko obveznost, a ne bo nadaljeval z izobraževanjem v nižjem poklicnem izobraževanju, lahko nadaljuje z izobraževanjem na šoli še tri leta in obdrži status učenca. Učenci posebnega programa se lahko prenehajo izobraževati s šolskim letom, ko zaključijo obvezni del. Ta je sestavljen iz treh stopenj in vsaka traja tri leta. V praksi pa vsi učenci posebnega programa Dnevni center na OŠ Dragotina Ketteja Novo mesto V sklopu projekta Center za strokovno pomoč in podporo otrokom in mladostnikom s poseb- nimi potrebami in njihovim družinam, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, so začele aprila 2017 na OŠ Dragotina Ketteja delo- vati različne dejavnosti, med njimi tudi Dnevni center. V prispevku smo predstavili načine vključevanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v dnevni center ter njegovo delovanje in cilje, ki smo jih uspešno realizirali. Zelo pomembno pri tem je, da smo vsem udeležencem omogočili lažji prehod v novo socialno okolje, psihosocialno oporo, pomoč pri komuniciranju in navezovanju osebnih stikov v učnem procesu, hkrati pa tudi širjenje social- ne mreže, v kateri so se počutili varno. Vse to smo uspešno izvedli - preko oblike pomoči, ki je strokovno podprta, neformalna, prilagojena specifikam otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter potrebam sodobnega časa. Nataša Jakše, prof. defektologije, izvajalka dejavnosti v dnevnem centru, OŠ Dragotina Ketteja nadaljujejo izobraževanje še na četrti stopnji. Gre za obvezni del z možnostjo podaljšanja. Takrat postanejo polnoletni in dobijo status invalida. Po končani četrti stopnji lahko nadaljujejo z izobraževanjem na peti stopnji, v tako imenovanem nadaljevalnem, neobveznem delu, ki prav tako traja tri leta. Učenci posebnega programa lahko ostanejo na šoli po obveznem devetletnem šolanju še enajst let na 6. stopnji v programu Usposabljanje za življenje in delo, vendar največ do 26. leta. Ko zaključijo šolanje, se večina vključi v varstveno delovne centre, posamezniki pa ostanejo doma. V vzgojno-izobraževalnem procesu delamo v skladu z naslednjimi vrednotami: • samostojnost – opravljanje dejavnosti v skladu s sposobnostmi posameznika in omogočanje možnosti za učenje samostojnosti; • delavnost – navajanje, da se pri opravljanju dejavnosti trudimo; sprejemanje različnih opravil in ponujanje različnih oblik dejavnosti; • dobro počutje – skupno prizadevanje za zadovoljevanje osnovnih psiholoških potreb (po varnosti, sprejetosti, pridobivanju novih izkušenj, uveljavljanju); • strpnost – učenje sprejemanja drug drugega in posameznikovih različnih posebnosti preko medsebojnih odnosov; • medsebojna pomoč – nudenje pomoči drug drugemu le takrat, kadar je nekdo le te potreben, in omogočanje, da vsak sam naredi, kar zmore, četudi je pri tem bolj počasen ali nespreten; • prilagodljivost – prilagajanje individualnim razlikam in različnim okoliščinam, iskanje novih poti; 34 ŠOLA SE PREDSTAVI Didakta • odgovornost – opravljanje nalog v najboljši možni meri ne glede na okoliščine in zavedanje, da je določeno dejavnost potrebno opraviti; • primerna medsebojna komunikacija – v vsakem primeru mora biti spoštljiva, potekati pa mora na način, ki je razumljiv vsem udeleženim. Za uspešnost pri uresničevanju zgoraj naštetih vrednot je ključnega pomena trud, ki ga v vzgojno- izobraževalnem procesu vlagamo tako učenci in delavci šole kot starši. Uvajanje projekta Center za strokovno pomoč in podporo otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami in njihovim družinam Januarja 2017 sta se OŠ Milke Šobar – Nataše Črnomelj kot prijavitelj in OŠ Dragotina Ketteja Novo mesto kot konzorcijski partner prijavili na razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport z naslovom Mreža strokovnih institucij za podporo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim družinam. Namen javnega razpisa je bila vzpostavitev strokovnih centrov za celostno obravnavo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Šoli sta bili na razpisu izbrani ter s tem pridobili projekt z nazivom Center za strokovno pomoč in podporo otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami in njihovim družinam. Cilj projekta je vertikalna, celostna ter dolgoročna podpora osebi s posebnimi potrebami, njeni družini in strokovnim delavcem, ki jo varujejo, vzgajajo in poučujejo od rojstva, v času šolanja in vse do vstopa na trg dela. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se bo izvajal do 30. septembra 2020. Strokovni centri omogočajo in dopolnjujejo oblike pomoči, ki so nujne in ključne za otrokov oziroma mladostnikov optimalen razvoj in socialno vključenost, ter pripomorejo k opolnomočenju oseb s posebnimi potrebami in razvijanju njihovih socialnih in kulturnih kompetenc. Ena izmed oblik takšnega načina delovanja je Dnevni center, kjer gre za popoldanski program s strokovno podporo mladostnikom s posebnimi potrebami. Logotip Centra za strokovno pomoč in podporo otrokom in mladostnikom s po- sebnimi potrebami in njihovim družinam Dijakinji na Srednji kmetijski šoli na Sevnem Koncept delovanja Dnevnega centra V Novem mestu deluje več srednjih šol, v katere se vključujejo tudi mladostniki s posebnimi potreba- mi, ki predhodno zaključijo prilagojen osnovnošol- ski program z nižjim izobrazbenim standardom, in tisti, ki izpolnijo osnovnošolsko obveznost v ve- činski šoli, a osnovne šole ne zaključijo uspešno. Ti mladostniki potrebujejo pri prehodu v srednjo šolo in tudi med šolanjem več spodbud, podpore in usmerjanja, največkrat pa so v obstoječem sis- temu, ki tem mladostnikom in njihovim družinam ne nudi ustrezne celostne podpore, prepuščeni sami sebi, oziroma odvisni od iznajdljivosti staršev. Glede na to se je pokazala potreba po Dnevnem centru, ki deluje v okviru Strokovnega centra in s tem mladostnikom nudi pomoč pri premostitvi težav ob prehodu v novo socialno okolje, jih s celo- stno podporo opolnomoči ter jim omogoča enake možnosti v procesu srednješolskega izobraževa- nja. Hkrati s tem pa povečuje tudi njihove možnosti za zaposlitev in aktiven vstop na trg dela. V Dnev- ni center so vključeni tudi učenci 8. in 9. razreda rednega in prilagojenega programa, z namenom, da ob druženju s srednješolci že pred vstopom v srednjo šolo neformalno pridobivajo določene in- formacije v zvezi s potekom srednješolskega izo- braževanja ter tudi pozitivne izkušnje o možnostih in koristih, ki jim jih ponuja Dnevni center s svojimi storitvami. Na ta način se aktivno spodbuja sovr- stniško sodelovanje, širi se socialna mreža, v kateri se udeleženci počutijo varno, in vključuje otroke iz ranljivih skupin oziroma s posebnimi potrebami v širši družbeni prostor. Vse to uspešno izvajamo preko oblike pomoči, ki je strokovno podprta, ne- formalna, prilagojena specifikam otrok in mlado- stnikov s posebnimi potrebami, hkrati pa tudi po- trebam sodobnega časa. 35 Didakta Skupinska fotografija udeležencev foto- grafske delavnice v studiu Foto Asja v No- vem mestu V okviru Dnevnega centra nudimo in zagotavlja- mo popoldanski program, ki ponuja varne in so- dobne pristope k specifikam otrok in mladostni- kov s posebnimi potrebami. Aktivnosti Dnevnega centra izvajamo trikrat te- densko v različnih časovnih terminih, prilagojenih udeležencem, in sicer po pouku do odhoda do- mov. Aktivnosti potekajo v prostorih OŠ Dragotina Ketteja, Kmetijske šole Grm in Biotehniške gimna- zije na Sevnem, kjer so dijaki tudi naši bivši učenci. V Dnevnem centru izvajamo: Razvijanje učnih in delovnih navad: Tu gre za pomoč pri domačih nalogah in učenju, pri skrbi zase in razvijanju samostojnosti. Učenci in dijaki povezujejo, utrjujejo in poglabljajo učno snov ter se učijo samostojno pripraviti na pouk. Učijo se oblikovati lastno učno metodo pri različ- nih predmetih, načrtovati svoje delo, usmerjati po- zornost na samo učenje, zbrano začeti dejavnost in jo tudi dokončati, uporabljati učbenike, upora- bljati različne vire, uporabljati način partnerskega učenja, v katerem je učitelj le animator, nuditi in poiskati učno pomoč, reflektirati in evalvirati svoje delo (interpretirati svoje rezultate, razumeti napa- ke in jih popraviti, sodelovati pri reševanju skupnih nalog in s tem razvijati svoje sposobnosti za delo v skupini), organizirati delo v skupini, integrirati se v delo skupine. Izrednega pomena je didaktična funkcija dodatne strokovne pomoči, kjer odkriva- mo, po kateri poti ter s kakšnimi prilagoditvami in pripomočki se posameznik najbolje uči. Pri delu uporabljamo različne prilagoditve. Ker je spekter težav zelo pester in širok, je raznovrstno tudi šte- vilo prilagoditev. Gre za motnje branja in pisanja, govorno jezikovne primanjkljaje, težave s pomnje- njem, težave z organizacijo, različne čustvene te- žave, motnje pozornosti, diskalkulijo. Glede na sistematičnost uporabe je večina dijakov že na stopnji, ko sami zaznavajo praktično uporabnost ponujenih prilagoditev. Največji pomen uporabe prilagoditev pa se kaže v uspešnosti pri delu, pri njihovem sodelovanju ter odnosu s sošolci, pa tudi njihovi pozitivni samopodobi in večji samozavesti. Po pripovedovanju dijakov, sošolcev, učiteljev in vzgojiteljev v domu so tudi bolj uspešni pri delu v razredu, bolje sprejeti in zadovoljnejši. Nekaterim se je uspeh občutno izboljšal. Sklop dejavnosti kvalitetnega preživljanja orga- niziranega prostega časa, neusmerjenega pro- stega časa ter čas za pogovor: V predlanskem šolskem letu smo izvedli fotograf- ske delavnice. K sodelovanju in druženju smo po- vabili ne le stalne člane Dnevnega centra, pač pa tudi ostale učence OŠ Dragotina Ketteja, Kmetijske šole Grm ter Centra srednjih šol, kjer so dijaki prav tako naši bivši učenci. Na ta način smo v imenu varnega in sodobnega pristopa delovanja upošte- vali načine vključevanja oseb s posebnimi potre- bami v družbo, saj se s povečanjem medsebojnih interakcij zmanjšujejo razlike med njimi. Mentor teh delavnic je bil profesionalni fotograf Robert Ko- kol, ki je zaposlen v Foto studiu Asja iz Novega me- sta. S svojo veličino ter strokovno profesionalnostjo je vse udeležence popeljal v svet fotografije, s po- sebnim čutom za otroke s posebnimi potrebami. Z metodičnimi pristopi, ki so prilagojeni potrebam sodobnega časa, je otroke vodil skozi zgodovino nastanka fotografije in fotografske opreme in nas seznanil s pravilnim rokovanjem s fotoaparatom. V okviru delavnice so nastali kratkometražni filmčki, dokumentarna reportažna fotografija, fotografije iz različnih perspektiv, fotografije šolskih prosto- rov … Združili smo komponente usmerjanja pri prehajanju v novo okolje (mesto), ko smo obiska- li profesionalni fotografski studio Asja. Tam smo posneli skupne in individualne fotografije, nato pa smo si ogledali še proces razvijanja fotografij z vso moderno tehnologijo. V knjižnici Mirana Jarca smo obiskali fotografski oddelek in pridobili veliko novih informacij. Vse naše delo smo združili v foto- grafski razstavi. Otvoritev razstave smo združili s Palačinkijado, ki smo jo priredili ob zaključku delovanja Dnevnega centra v prejšnjem šolskem letu. Ta dogodek po- 36 ŠOLA SE PREDSTAVI Didakta staja že tradicionalen, saj je potekal že drugo leto. Udeleženci delavnic so aktivno sodelovali pri pri- pravi prireditve, na katero smo povabili tudi emi- nentna gosta Roberta Erjavca in Roberta Kokola, udeleženci pa so gostili še svoje sorojence, soro- dnike, socialne delavce ter ostale, s katerimi so- delujemo. Preživeli smo čudovito popoldne in se sladkali z veliko palačinkami ter sladoledom. V lanskem šolskem letu smo nadaljevali s foto- grafskimi delavnicami na OŠ Dragotina Ketteja. Vodila sem jih koordinatorica dejavnosti v Dnev- nem centru. Ukvarjali smo se s krajinsko fotogra- fijo, se trudili izdelati kratkometražni strip, izdelali pa smo tudi koledar za leto 2019, ki ga krasijo foto - grafije iz preteklih fotografskih delavnic. Ostale obogatitvene dejavnosti Dnevnega cen- tra ter praktično in terensko delo: Učenci skupaj z mentorico v sklopu Dnevnega centra opravljajo nakupe v trgovini Tuš, s katero imamo sklenjeno pogodbo. Ob vsem tem se v si- tuacijah učijo in utrjujejo znanje, vadijo različne intelektualne spretnosti, socialne veščine, spre- jemajo pravila in norme, razvijajo domišljijo, raz- vijajo smisel za humor, širijo izkušnje s področja narave, kulture ter umetnosti, se na poti do izbra- nega cilja učijo primernega in prometno varnega vedenja. Po opravljenih nakupih učenci sodelu- jejo pri etiketiranju, fotografiranju in ustreznem shranjevanju nakupljenega. V predlanskem šolskem letu so učenci pri pripra- vi obrokov razvijali različne praktične veščine, ob tem pa so v stiku z drugimi razvijali individualno in skupno motivacijo za ustvarjalnosti ter samo- stojnost pri delovanju. Na ta način so pridobivali izkušnje in razširjali svoje doživljanje, s tem pa pri- spevali k dvigovanju ravni samozavedanja in svo- je socialne senzibilnosti. Enako velja za vse ostale dejavnosti (branje knjig, ogled filmov, sprehode, ustvarjanje različnih izdelkov …). Govorilne ure in drugo strokovno delo: Poudarek je na posvetovalnem delu z namenom preventive ali intervencije, skupnega načrtovanja, izvajanja in evalvacije šolskega dela pri posame- znem učencu oziroma dijaku. Pri tem sklopu gre za načrtovanje in uvajanje novih didaktičnih pri- stopov ter za oblikovanje, načrtovanje in uresniče- vanje individualiziranih učnih programov. Skupaj z učitelji in starši poskrbimo za permanentnost delovanja mladostnika: za redno učenje, izdelova- nje domačih nalog, izpolnjevanje vseh šolskih ob- veznosti, redno obiskovanje pouka, izvajanje vseh šolskih aktivnosti; za pogovor in razvijanje prilago- jenih oblik in metod učenja, pogovor o uspešnih strategijah pridobivanja znanja, razvijanja intere- sov, oblikovanja ustreznih učnih navad. Pomaga- mo vsem vpletenim pri reševanju problemskih situacij, ki nastanejo med učenci ali med učen- ci in učitelji tako, da proces reševanja konfliktov poteka konstruktivno. Po potrebi se udeležujemo pogovornih ur za učence, roditeljskih sestankov, pogovornih ur za starše in tudi neformalnih oblik druženja. ZAKLJUČEK Naša druženja v okviru Dnevnega centra poleg prijetnih trenutkov pri vseh udeležencih vzbuja- jo notranjo motivacijo, radovednost, veselje ter sproščenost pri aktivnostih. Opaziti je, da tudi ti- sti otroci, ki so sicer manj aktivni, sodelujejo bolj dejavno. Ob sproščujočih pogovorih in klepetu učenci poglabljajo in širijo svoje komunikacijske veščine. Pri vseh dejavnostih jim je ponujeno za- čutiti sebe samega ter sebe kot del skupine. Moč- no interaktivno vezivo je zavedanje, da je v skupi- ni zaželen prav vsak in da je vsakdo pomemben član skupine. Pozorni smo na medsebojno spoštovanje. Zago- tovo celostno delovanje vseh aktivnosti v Dnev- nem centru spodbuja otroke pri usvajanju psiho- socialnih spretnosti, kot na primer pri usvajanju komunikacije, postavljanju zahtev, odločanju, so- delovanju, iskanju pomoči … Na tak način otroci postajajo strpnejši do mnenj in vrednostnih pred- stav drugih. V Dnevnem centru smo z vstopom v projekt pre- vzeli tveganja začetka, delovanja in razvoja, ven- dar pa naše delo prinaša dobre rezultate na vseh področjih. Glede na načrtovane in dosežene cilj se kaže, da bi bilo dobro ohraniti delovanje Dnevne- ga centra tudi po zaključku projekta. Bolj kot so namreč otroci in mladostniki s posebnimi potre- bami vključeni v širše okolje predvsem na lokalni ravni, manjša je možnost stigmatizacije, s tem pa je manjše tudi tveganje za socialno izključenost. Potrebno je dojeti, da je vsak človek samo človek, da vsi kdaj potrebujemo pomoč drugega, kajti vsak je sposoben sočloveku nuditi nekaj dobrega, lepega in koristnega. Prav vsak izmed nas lahko in mora pomagati graditi humano družbo in pri- spevati svoj »kapital« k njenemu razvoju. Potreb- no je sprejemati znanja in mnenja o drugačnosti, saj ta bogatijo tako nas, kot tudi naše kulturno bogastvo. LITERATURA: Dečar, T., Soršak, K. in Oset, M. (2007): Dijaki s posebnimi potre - bami – naši sošolci. Raziskovalna naloga. Celje: Mladi za Celje. Prijavnica za projekt. Javni razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, sofinanciran s sredstvi Evropskega socialnega sklada. Naziv razpisa: JAVNI RAZPIS »Mreža strokovnih institucij za podporo otrokom s posebnimi potrebami in njihovim druži- nam«. Številka zadeve 5442-142/2016. Publikacija OŠ Dragotina Ketteja (2014/2015). Str. 6–24.