Movo sosedsfvo Drugo postno nedeljo, 13. marca, je dobila Jugoslavija s priključitvijo Avstrije Nemčiji novega soseda: velenemško državo. Razvoj dogodkov, ki so se razvijali s fibnsko hitrostjo, smo opisali v zadnji številki. S prenehanjem avstrijske državne samostojnosti je nehala država, ki je kot samostojna državna tvorba trajala preko 780 let Ko je bila meseca oktobra 1936 ustanovljena os Berlin—Rim, je Italija Avstriji svetovala, naj se pribUža Nemčiji. Ko ti poskusi niso imeli uspeha, je kancler dr. Schuschnigg napravil zadnji poskus: plebiscit 13. marca. Poskus se je ponesrečil, istega dne je narodno-socialistična vlada na Dunaju proglasila priključitev Avstrije Nemčiji. Jugoslavija kot sosed nove Nemčije ima velik interes na tem, kakšne bodo razmere med obema sosedoma. O tej stvari je predsednik vlade dr. Stojadinovič v senatu na neko interpelacijo dne 16. marca izjavil: »Pred priključitvijo mi je vodja rajha kancler Hitler izrečno podčrtal žeIjo in interes Nemčije za obstoj močne in icrepke Jugoslavije. Prav tako so nam uradni zastopniki Nemčije tudi po priključitvi potrdili načelo absolutne nedotakljivosti jugoalovanske meje z Nemčijo.« Iz teh besed sledi, da je po uradnih izjavah najbolj pristojnih činiteljev velenemške države meja pri Št. Ilju v Slov. goricah prav tako zajamčena kot nedotakljiva, kot na Brennerju proti Italiji. Zanima nas hkrati usoda Slovencev na nekdanjem Koroekem. O tem vprašanju je dr. Stojadinovič v svoji izjavi rekel naslednje: »Najboljša poroštva za Jugoslovane na Koroškem misli naša vlada, da jih bo mogla dobiti v prijateljskem razmerju med Nemčijo in našo državo. Vsa vprašanja, ki se bodo pojavila, se bodo, prepričan sem, uredila na prijateljski način.« Upanje, ki prešinja našo vlado v tej zadevi, ima trdno oporo v stališču kanclerja Hitleja v vprašanju narodnih manjšin. Adolfu Hitlerju je nad vse zoprno narodno odpadništvo. O tem se je izjavil 25. februarja 1935 v razgovoru z nrednikom poljskega lista »Gazeta Poljska« tako-le: »Plemenski nauk narodnega socializma tako imenovano raznarodovanje načelno odklanja, ker smatra nasilno prisvojitev tuje narodne vrednote kot oslabitev lastne narodne biti, ne pa kot njeno okrepitev.« Stališčc narodnega socializma glede ¦:a narodno-manjšinsko varsstvo je to: narodne manjšine v posameznih državah so enakopravne in z njimi se mora v teh državah enako postopati. To osnovno načelo, ki smo ga tudi mi vedno poudarjali, je prišlo do izraza v poljsko-nemški pogodbi dne 5. novembra 1937.