BODI CLOVEK!, LETNIK 1,5t. 5.........
PRILOCATEDNIKA NOVI GLAS
LETNIK XVI., ST. 24 ( 747) / TRST, GORICA-
CETRTEK, 30. JUNI)A2011
''S BODI
Clovei<!=
Sfrazar prav/.* “Prislo bo futro, cetucti je noc!” f/z 21,12)
Uvodnik
Marko Rijavec
Dopusti si dopust
Ko to piäem, se je za naäe dijake konCal redni pouk. Zunaj pod kostanji sedijo in njihovi obrazi so tako veseli, tako polni svobode, veselja in vznemirjenja. Vsak se seveda veseli pcCitnic. Razen Ce ne ve, kaj so poCitnice in Cemu sploh so. Res, veCina ljudi ne ve, kaj naj s poCitnicami. Ker niso utrujeni? Ne. Ker so poCitnice zaCeli jemati napaCno.
PrviC tako, da mislijo, da so potrata Casa: "Ne smeä lenariti, ni lepo, treba se je zrtvovati". Pobozne misli, a malo resnice. Pravzaprav se tisti, ki si v navideznem "zrtvovanju" ne pusti vzeti niti teden Casa za dopust, tako utrudi, da postane za svojo okolico straäansko teCen in neprijazen, poln zagrenjenosti in nezadovoljstva. Drugi mislijo, da so poCitnice stanje niC. Da ne premakneä prsta, Ce ni smrtno nujno. Niti mozganov ne. Napaka! Ravno tedaj, ko bi se mislim konCno ne bi bilo veC potrebno ubadati samo s tem, kaj vse je äe treba postoriti v kuhinji in v dnevni sobi in v garazi in na vrtu, Cesa ne zamuditi, ko bi konCno imele Cas zase, ko bi si lahko privoäCil kako dobro knjigo ali film ali razmiäljanje ali posluäanje tiäine, jim ne privoäCimo tega razkoäja. Tako se s poCitnic vrnemo äe bolj prazni, kot smo nanje odäli.
Spet tretji za poCitnice s svojih rok odvrzejo navidezne "spone", ki jih tezijo v njihovem vsakdanjem zivljenju, vse njihove obveznosti, dolznosti in prepriCanja. V imenu "svobode" postanejo nekdo drug. Tako se v poCitnicah pokaze, ali so neke stvari za nas obveznost ali vrednota. Nedeljska maäa ni edina stvar, je pa najbolj oCiten lakmusov papir, ali je za nekoga, ki je na poCitnicah, kräCanstvo njegovo zivljenje ali samo opravilo.
Biti kristjan paC ni sluzba, da bi se od nje na poCitnicah odpoCili. Kakor si ne moremo "odpoCiti" od svojih vrednot, od neCesa, kar nam je sveto, ne moremo se odklopiti od tega, da smo duhovniki, redovniki, mame, oCetje, mozje, zene. Vsaj ne "odpoCiti" v tem, zadnjem pomenu besede. To zivimo, to smo - ali paC tudi nismo, seveda. Sicer bi bilo podobno, kot da bi se srce med poCitnicami odloCilo, da ne bo veC bilo, ali da bi pljuCa sklenila, da si malo odpoCijejo od dihanja.
Ne gre namreC zato, da bi jim tega ne privoäCil. Ce bi to storili, bi umrli. Kakor bi umrla naäa CloveCnost, kakor bi umrl naä duh, Ce bi med poCitnicami pozabil ziveti to, kar je.
Zato je bolje poCitnice razloziti tako, kot jih razlaga Jezus. To je Cas, ko greä na samoten kraj. Ko se odloCiä, da bo dopust zate priloznost, da se umakneä pred svetom, v katerem ziviä, ki ti postavlja vloge, zaposlitve, odgovornosti in z njimi povezane skrbi. Ne da pozabiä nanj, tudi ne, da nehaä biti Clovek, ampak da se pred njim umakneä. Da poCneä stvari, ki ti jih sicer ne uspe narediti, stvari, ki te polnijo z veseljem. Da si vzameä Cas za ljudi, ki ti veliko pomenijo. In da imaä takrat - pa Ceprav je toliko ljudi s teboj - tudi Cas, ki ga posvetiä izkljuCno sebi. Ker ga potrebujeä. Da bereä, se sprehajaä, da pojeä, pleäeä, se igraä, moliä, leziä. To pomeni osvoboditi se. To pomeni hvaliti Boga v svojem zivljenju, v svojem telesu, ki toliko Casa Caka, da se osvobodi bremen delavnika. In da si pustiä nekaj tiäine. Nekaj tiste tiäine, ki jo premore sveze gorsko jutro ali äumenje morja ali veCerno oglaäanje CriCkov, ta svet pa ne. Potrebujeä jo za svoj mir in za mir tistih, ki so okoli tebe.
Clovek, zaradi sebe in zaradi njih - dopusti si dopust.
Foto M. Rijavec
OdloCitev za samostojno Slovenijo je dozorevala vrsto let in bila potrjena na prvih demokratiCnih volitvah leta 1990. Priälo je do desetdnevne osamosvojitvene vojne, ki se je, hvala Bogu, konCala brez veCjega ätevila Cloveäkih zrtev in materialne äkode. PrepriCan sem, da se je to zgodilo po Bozjem blagoslovu, ki ga ne znamo prav ovrednotiti in se zanj zahvaljevati. Z velikim uspehom so sledila dejanja mednarodnega priznanja, vkljuCevanje v Evropsko unijo, zvezo Nato in skupno evropsko valuto. Tudi gospodarski, kulturni in äportni razvoj je bil vse bolj opazen. Toda gradili smo visok stolp in pozabili na njegove temelje, tako je postajal vedno globlji druzbeni razdor. Nekdanje politiCne in gospodarske elite, pa äe kakäen nov Clan, so si korak za korakom prilaäCali druzbeno premozenje in izkoriäCali pravni nered za bogatenje. V druzbi se je vse bolj uveljavljal potroäniäki liberalni kapitalizem ter oCaral zlasti mlajäo in srednjo generacijo. Vedno bolj smo postajali kozmopolitanski; kar pa je bilo naäe domaCe, narodno ter moralno duhovno, se je postavljalo v posmeh.
Zaenkrat je veCinsko prebivalstvo v Sloveniji äe slovenske narodnosti, vendar z zelo nizko narodno zavestjo, predvsem med mlajäimi generacijami, za kar so v veliki meri krivi mediji in äolska politika. Nekdaj sloveCa podjetja v drzavni lasti se podirajo kot domine, politiCni dialog je zamrl, vlada pa se brezglavo zadolzuje. Izpele so se socialistiCne obljube sociale na raCun posojil. Solidarnost na podroCju sociale spremlja tudi majhno ätevilo otrok, ki ne bodo mogli skrbeti za tako veliko ätevilo upokojencev.
/stian4*
PrimoZKreäC
Veliki casi zahtevajo pogumne ljudi
Upanje in sence ob 20-letnici samostojne Slovenije
Ob 20. obletnici samostojne drzave Sloveniji sem vesel. To je drzava, ki so jo pripravljali naäi predniki in za katero so mnogi darovali svoja zivljenja. Tu se poCutim kot domaCin s svoj im jezikom, kulturo in duhovnim izroCilom, z vsemi skupnimi uspehi in boleCinami. Ob tem seveda ne manjka tezav, ker nam prav v tem Casu polzi druzbeno zivljenje iz rok. Izgubljamo vrednote in moCi, ki so stoletja oblikovale naäe ljudi, domovino in slovenski narod. Ce so nas prej zatirali tujci in krCili naä narodni prostor, se sedaj uniCujemo sami, ko bi bili pijani od svetovljanstva, globalizacije in uzitkarske moralne razpuäCenosti. Tako postavljamo pod vpraäaj osnove zdravja v druzbi, zaCenäi z druzino, narodno pripadnostjo in duhovno moCjo. Na neki naCin jo to dolg demokratiCne odprtosti v svetovne povezave, prav tako pa tudi sad prevlade tistih, ki si ne zelijo, da bi ziveli na temelju moralnih vrednot in odgovorno, kar je pogoj za sleherno upanje. Vendar nobena tema ni tako temna, da ne bi mogla sprejeti zarka svetlobe. Sedanje razmere naravnost kliCejo po osvoboditvi in solidarnosti.
Po Bozji previdnosti smo kot mali narod brez svojega plemstva in drzave preziveli skozi stoletja. Ves ta Cas so zlasti duhovniki skrbeli za duhovno in kulturno identiteto naäega podezelja. Sredi 19. stoletja se je zaCela
prebujati naäa narodna zavest. Avstrijska oblast je to dopuäCala, obenem pa je prepreCevala, da bi priälo do politiCne avtonomije. Po prvi svetovni vojni je velik del narodnostnega ozemlja priäel pod kraljevino Jugoslavijo, Koroäka, Primorska in Porabje pa so ostali zunaj in bili podvrzeni hudi asimilaciji. Druga svetovna vojna je bolj kot nacionalno ozemlje razdelila narod, tako da je priälo do drzavljanske vojne in hude ideoloäke polarizacije, ki ostaja vse do danes najhujäa sramota v naäi narodni zgodovini. Partizani so bili zmagovalci in so ob podpori Sovjetske zveze pomagali vzpostavili komunistiCno diktaturo, ki je kruto in brezpravno obraCunala s politiCnimi nasprotniki in med drzavljani vzpostavila socialno uravnilovko, ki pa ni veljala za vladajoCe komunistiCne elite. Na Primorskem je bila ta pot drugaCna in ni priälo v taki meri do ideoloäke delitve z medsebojnim pobijanjem, toda posledice niso bile niC drugaCne. V nacionalnem smislu so bile postavljene republiäke ustanove in pariament, ki je vsaj nominalno imel pravico do samoodloCbe. Ves ta Cas se je krepil pritisk velikosrbske politike in nostalgija po biväi domovini in sistemu äe po 20 letih samostojnosti.
Jugoslavija se je sesula v prah zaradi nacionalistiCnih trenj in propada nekonkurenCne "samoupravne" ekonomije.
“Resnica je vedno lepa, lepota pa ni vedno resnicna”
Lepota vodi do Boga
Potem ko je kar nekaj stoletij druzbo vodil razum z logiko in znanstvenimi uspehi, se postopoma vraCa filozofija lepote na vsa podroCja zivljenja. Olivier Clement govori o stvarjenjski lepoti, hudiCevi lepoti in velikonoCni lepoti.
Ponovno zanimanje za lepoto
LaZna lepota
Drugo lepoto bi lahko imenovali pokvarjena ali hudiCeva lepota. Evdokimov pravi, da je resnica vedno lepa, lepota pa ni vedno resnicna. NamreC v lepoti se sreCujeta tako Bog kot hudiC, ki je bil najlepSi angel, Lucifer. I lu die oblaCi svet v lazno lepoto in danes mu
Tezaven odnos mladih do Cerkve (5)
Mladina ni vec taka kot nekoc
Lepota prihaja znova v naSo zavest kot kljuC za	po tej poti sledijo velike mnozice. V povezavi
pristop do bistva stvari, narave, oseb in vse	z izprijenim erosom lepota povzroCa strasti in
CloveSke izkuSnje. To odkrivamo pri ekoloSkih	poMenja, ki razbijajo Clovekovo duhovno
prizadevanjih, katerih namen je reSiti lepoto	harmonijo in ga delajo suznja. Vsem je znano,
in raznolikost narave. V ljudeh raste zelja po	kako sredstva javnega obveSCanja in reklama
duhovnosti in vecji zivljenjski skladnosti.	podpirajo vsemogoCnost trenutnih Custvenih
Mnogi hrepenijo po miru, zivljenjskem	ugodij in zadovoljitev, zato posiljujejo s
temelju in okolju, kjer bodo zares ljudje. A	senzualnostjo in razpuSCeno spolnostjo. V
strah, da bi se morali odpovedati razpuSCenim	postmoderni kulturi se malikujejo telesa
uzilkom in se odpreti tistemu, kar je lepo in	filmskih zvezd in igralcev, mnozice ploskajo
resnicno bivajoCe, je se marsikje p re vec	Sportnikom, ki izrabljajo svoje telesne moci
prisoten. Ponekod je ovira tudi s	do onemoglosti. Ceprav se vse vrti okrog
sentimentalizmom, moralizmom ali	lepote, se soocamo z dobo zatona lepote ali s
brezcutnim in nedejavnim tradicionalizmom.	kozmicno zimo lepote, kot pravi Clement.
Kljub temu pa lepota ostaja vstopno mesto za	Tako Cudenje in veselje nad lepoto prepuSCata
svet duhovnosti in zdravega zivljenja. Ce	svoje mesto ropotu, razmetanosti, temaCnosti,
ljudje zaCutijo lepoto liturgije, skupnosti in	pozeljivosti in nasilju. Ljudje zivijo od lepote,
prostora, Ce so sprejeti in obdarjeni z	ki jo najdejo v trgovinah in na televiziji,
zivljenjsko izkuSnjo drugih, potem gredo	mladi pa v nocnem zivljenju. V sodobni
naprej in iscejo temelje vere ter se odpirajo za	umetnosti je Se vedno prisotno drastiCno
darovanje.	pomanjkanje obraza. Znanost razvija svet v
Posebno zanimanje za lepoto najdemo v	abstraktnosti, pogovarjamo se z brezosebno
Vzhodni Cerkvi in njenih svetih podobah -	stvarnostjo. Clovek stopa k drugemu kot
ikonah. Dostojevski je v delu Demoni zapisal,	predmet in ne zaradi odnosa. Posebni
da bi mogli na svetu ziveti brez Anglezev,	znaCilnosti te lepote sta pomanjkanje zivljenja
Nemcev in Se lazje brez Rusov, lahko bi ziveli	in velika sivina dozivljanja vsega. Vse je na
brez znanosti in tudi brez kruha, le brez	pol poti, nekje med dobrim in zlom, brez
lepote ne.	konfliktnosti in resnice, tiho uspavanje
Povezana z dobioto in lesnico	custev, v katerem se cloveski jaz potopi v
V lepoti je vsa skrivnost, zgodovina in	brezosebno morje bivanja. Tudi na podroCju
izpolnjenost Cloveka,	religije in duhovnosti je opazna
njegova resnica in dobrota,	,	globoka teznja po novodobnem
( PilPZU ) CP / icö	’ r
v njej je resniCna sreca.	utapljanju, ki je povezano z
Ljudje moremo biti od nje	VVti	okvog	lepote, vzhodnimi metodami,
nagovorjeni in jo	^	,	,	misticnim erotizmom in drogo.
ustvarjati. Platon je videl v	$e SOOCCMIO Z dobo	Tretja lepota
njej sijaj resniCnega,	ZatonCl	lepote ali	Tretia lePota ne odpravlja druge
srednjeveSki misleci so jo	,	.	„	.	in kliCe prvo. Lahko bi rekli, da
definirali kot odsev	S	HOZmiCnO	Zimo	vsebuje nedolznost prve in je
harmonije v doloCeni	lepote	kot pravi	preizkuSena skozi tragiCnost
stvarnosti. Sveti Irenej je	’	n	druge. To je lepota kriza ali
zapisal, da je zivi Clovek	Clement	.	lepota velike noci - lepota, ki
Bozja slava.	odreSuje, kot je zapisal
V sodobnem casu se ji je	Dostojevski. Odkril je, da se
posvetil Hans Urs von Balthasar, ki je rekel, da	lepota povezuje s Kristusom in njegovim
je lepota neizrekljivi sijaj, ki povezuje	krizem, ker razodeva lepoto Boga in se sklanja
resnicno in dobro v njunem nelocljivem	v propad bol ec ine, ki prihaja iz cloveskega zla.
odnosu. Ko sta resnicno in dobro izgubila	Resnicna lepota se mora preCistiti skozi
svojo vrednost v druzbi, se je zamajal tudi	Kristusovo trpljenje. On, ki je prva lepota vseh
pomen lepote. NemSki filozof Kant je menil,	lepot, je trpel na krizu kot zasramovan in brez
da je lepota to, kar ugaja vsem. Je vesoljna in	lepote, povsem Clovek v najglobljem soCutju z
je za vse, tudi za tiste, ki nimajo Cuta za lepoto	vsakim Clovekom. Kolikor je Kristus
ali ga Se niso razvili.	zmagovalec nad smrtjo, toliko tudi njegova
Zanimanje teologovza lepoto	lepota reSuje svet. Ta lepota ne odpravi
Povsem naravno je, da je lepota zanimala tudi dramatiCnosti zivljenja in trpljenja, ampak ga teologe, saj je tesno povezana z Bogom.	povsem sprejme in usmeri k Bogu za novo
Clovek je bil ustvarjen po Bozji podobi, kot	harmonijo v ljubezni, ki spreminja. Zato pravi
moz in zena, in tako kot bitje lepote. CloveSka	Pavel Florenski, da je lepota uresniCena
duSa je naravnana na lepoto, ki jo privlaCi. Po	ljubezen. V letih, ko so ga psiholoSko in
padcu Cloveka pa sta se lepota in harmonija	fiziCno uniCevali v stalinistiCnem taboriSCu, je
izmaliCili. Jezus Kristus pa je pri sei obnovit ta	bil sposoben spremeniti v lepoto najgloblje
razbiti odnos. Vstajenje je najveCje razodetje	ponizanje Cloveka in narediti iz sebe dar za
Bozje in CloveSke lepote, v njem moremo	evharistiCno slavo vse do muCeniStva. Ta
Crpati moC za obCutljiv pogled na ljudi,	ljubezen postane lepota in slava, ko gre skozi
naravo in nase. Bruno Porte ugotavlja, da pred	prei/kusnje in izniCenja. To je tudi podoba
krizo sodobnega nihilizma ni dovolj reCi, da	Boga in svetosti.
je Kristus resniCen in dober, ampak je treba	OdreSenjska lepota je Se posebej prisotna v
tudi pokazati, da je lep. Lepota je danes	ikonah. Kakor se je veCni Logos razodel v
vstopno mesto v resnico in dobroto. Nobena	Cloveku Jezusu Kristusu, morejo tudi te svete
sila ne more tako privlaCiti kot prav lepota.	podobe biti okno v skrivnostno stvarnost
Sveti AvguStin je bil veliki iskalec lepote. V	Boga. Jezusov obraz je tako najbolj verna
svojih Izpovedih je izpovedal: "Pozno sem te	podoba Bozjega obraza in tudi podoba za vse
vzljubil, Lepota, veCno davna, veCno nova,	naSe obraze. KrSCanska umetnost se tako
pozno sem te vzljubil". On, ki je toliko Casa	poCasi bliza svojemu novemu izrazu, ki bo
iskal lepoto v stvareh, v misli in erosu, v	pomagal mnogim stopiti na pot duhovnosti
strasti in duSevnih mukah, je bil nagovorjen	in spreobrnjenja.
od lepote. Bozja lepota se ga je dotaknila v	Novoposlanstvo lepote
njegovi globini. Tudi ruski duhovni mislec	K velikonoCni lepoti je mogoCe pristopiti le
Sergej Bulgakov je ob lepoti zasnezenih gora	po poti askeze in duhovnega prizadevanja. V
Kavkaza zaCel zopet razmiSljati o Bogu in	Jezusovem trpljenju ni bilo lepote, toda vstal
Stvarniku, ki ga je zapustil.	je v lepoto. Zato nam more priti na pomoC v
Stvarjenjska lepota	osvobajanju od navideznih lepot. Pri njem se
Sveto pismo govori o stvarjenjski lepoti. Tn	jo moramo uCiti in jo odkrivati v vsakdanjem
bilo je dobro' pri dneh stvarjenja moremo	zivljenju. S to izkuSnjo bi morali postati
razumeti tudi 'in bilo je lepo'. Bozja lepota v	vzgojitelji za lepoto, zlasti za duhovno lepoto
stvarstvu prikliCe obCudovanje in hvalnico	in vse njene zunanje izraze. Ta lepota
stvari. Poseben vidik odnosa do ustvarjene	nagovarja ljudi in jih odpira za njihovo
lepote najdemo v Visoki pesmi, kjer se odvija	osebno skrivnost in njeno rast. V zivljenju
Cudenje nad lepoto drage in dragega na	mnogih spreobrnjencev je bila izkuSnja lepote
razliCnih ravneh. To stvarjenjsko lepoto je	pogosto odloCilna, da so stopili na pot h
opeval sveti Fra n Ci Sek in jo povezal z	Kristusu. Razvijanje lepote in estetska
globokim duhovnim spoznanjem. On ni	ustvarjalnost je tako eden od naCinov
ljubil lepote v naravi kot take, ampak kolikor	oznanjevanja, ki pomaga ljudem in zlasti
ga je usmerjala k Bogu in njegovi lepoti. V	umetnikom, da bi povezali zunanjo lepoto z
ruski duhovnosti obstaja pot Sofije, Bozje	notranjo in sluzili z veseljem, ki prihaja iz nje.
Modrosti, v kateri odseva ustvarjeni svet.	PrimoiKredit!
C
e Cerkev v Evropi ne bo obnovila svoje vezi z mladimi moCmi, je zal obsojena skoraj na izginotje. Brez mladih namreC izumrejo zupnij e, iz preprostega razloga, ker ne pride do generacijske zamenjave, brez zupnij pa se iztroSijo tudi zdruzenja in gibanja, saj ne glede na vse, svoje Clane dobijo prav tarn. Ce se ne odloCimo zamenjati smeri oz.
miselnosti, smo podobni podjetju, ki ni sposobno veC pridobiti novih strank.
Zal se aktualne strategije in prizadevanja, da bi spet vzpostavili dialog z mladimi, ne zdijo preveC prepriCljive, predvsem pa niso kaj prida uCinkovite. Ce damo za primer urnik nedeljskih maS v veCini zupnij, je ta Se vedno tak, kot je bil vzpostavljen po koncilu, ko so se zaCele maSe v zivih jezikih. Toda v tem Casu se je druzba iz razmeroma kmeCke prek industrijske prelevila ze v postindustrijsko. Aktualni svet je noCni svet, ki ga prvi zarki zore ne privlaCijo kaj preveC, zlasti ne tiste zore, ki iz sobote prehaja v nedeljo.
Postavlja se vpraSanje, kaj je v ozadju premajhnega zanimanja skupnosti vernih za svet mladih. Kako lahko skupnost mirno spi in poCiva, ko se tla njene morebitne prihodnosti ruSijo, vsaj v Evropi?
Bistveni pogled, na katerem temelji celotna zadeva, je v razdalji med idealom mladega 'prejemnika' cerkvenih iniciativ, ki je v naSih glavah, in resniCnim profilom danaSnjih mladih, ki smo jih oznaCili v zaCetku kot generacijo brez anten za Boga, dodatno zmedo pa vnaSa Se model verskega poistovetenja teh mladih, ki je v pripadnosti brez vernosti.
Tako se - kljub temu da imamo neprestano pred oCmi, da se mladina oddaljuje od krSCanske verske in moralne prakse, da je svetopisemsko in teoloSko v veliki meri nepismena -Se vedno tolazimo, da paC 'mladina ni veC taka kot nekoC, da je pravzaprav normalno, da ni normalna, da v tem njenem zgreSenem naCinu zivljenja in miSljenja v bistvu ni niC tako narobe. Potem pa ostanemo zgrozeni in brez besed - znaCilno za danaSnji odrasli svet -, ko mladi zagreSijo kaj hudega, Cesar bi od njih nikdar ne priCakovali.
Radi govorimo, kako se svet spreminja, kar pa nam samo prepreCuje, da bi si konCno enkrat priznali, da se je svet ze spremenil, in sicer korenito. Zato je danes tudi vernik drugaCen -Ce je bila vCasih dovolj le kaka povrSna kateheza in udelezba pri zakramentih, da si je nekdo pridobil naslov 'vernika', pa Se doloCeni naCini obnaSanja (splav, loCitev...) so bili
zakonsko preganjani, nekatere zadeve pa tehniCno nemogoCe (plastiCna kirurgija, sprememba spola...), danes to veC ni dovolj. Ce zelimo izoblikovati vernega Cloveka, je enostavno potrebno veliko veC, kar pa Se vedno ni dovolj jasno.
Kako sicer razloziti to, da se ob tej nevernosti in verski brezbriznosti mladih Se vedno zatekamo k liturgiCni in pastoralni prozaiCnosti? Spet tu mislimo na osnovo - zupnijo. Zdi se, da se vraCamo nazaj v predkrSCanski Cas. S pomoCjo judovske osnove je krSCanstvo preraslo grSko cikliCno pojmovanje Casa v imenu neke zazelene prihodnosti, ki vedno kliCe po novem. Zdi se, da je krSCanstvo res postalo tisti monotono-teizem, o katerem je ironiCno govoril Nietzsche.
Res je, mladi niso, kot so nekoC bili - ne prihajajo iz druzin, ki bi jim nudile zadostno versko podlago, ki bi jim dovolj jasno posredovale pomembnost vere - torej tudi molitve - za zivljenje, nihCe jih ni uCil stalnega branja Svetega pisma, zlasti evangelija (to je npr. redno poCel Se Elvis Presley), nihCe jim ni povedal (pokazal), kaj je to poniznost in solidarnost. Edino vstajenje, za katerega so sliSali, je morda v kakem filmu ali nadaljevanki, ko se kdo zbudi iz kome - kakSno vstajenje Jezusa Kristusa neki!
Kaj moramo storiti, je teoretiCno precej lahko reCi -naSe zupnij ske skupnosti pa tudi gibanja in zdruzenja je treba spremeniti v 'prostore', kjer se lahko nauCimo verovati in moliti, kjer se lahko odloCimo, da bomo verovali. Postati morajo laboratoriji vere, kot je dejal blazeni Janez Pavel II. To morajo biti prostori, kjer se za evangelij lahko vsakdo popolnoma svobodno odloCi in ni podrejeno klerikalni maniji sluzenja za vsako ceno.
Za to seveda ni Carobne paliCice, pa vendar je treba iskati novih poti, tudi na raCun tega, da lahko kdaj zgreSimo in se opeCemo - moramo biti uCljivi in na neki naCin fleksibilni, odprti za nove moznosti.
Andrej Vonäna
“Zdi se, da je krscanstvo res postalo tisti monotono-teizem, o katerem je ironicno govoril Nietzsche”.
Tone Kuntner: Sprva si seme
Sprva si sente ljubezen sejavceva, da te poseje, da tepozabi...
Potem sipsenica, zrela za igro z vetrom in s kosci.
*	Potem si nekomu
( '\ & vsakdanji kruh. 4
INTERVJU
| Gregor Klancic
Glasba clovek a dviga na visjo raven
Gregor KlanCiC je primorski glasbeni peda-gog, organist, zboro-vodja, pevec in Se bi najbrz lahko naStevali.
Doma je iz Mirna pri Gorici in je sin znanega zborovodje in skladatelja Antona KlanCiöa. Zivi in dela v Ljubljani. Poroöen je z Renato VereS KlanCiC, prav tako glasbenico, skateroimata tri otroke - dve deklici in fanta.
21. junija smo praznovali med-narodni dan glasbe, zato bi bilo prvo vpraSanje za vas, kaj pomi-slite ob besedi "glasba" oz. kaj vam glasba pomeni?
Ceprav me glasba spremlja ze vse od otroStva, zdaj pa tudi profesionalno, sem to, kaj mi pomeni in od kod sem Crpal vse glasbene potenciale, odkril ob diplomski nalogi Glasbeno zalozniStvo GoriSke Mohorjeve druibe. Takrat sem zaCutil, da Se danes odseva delo tistih moz, ki so bili v odboru GMD in skrbeli za notne izdaje: Jozko in Lojze Bratuz, Vinko Vodopivec, Emil Komel idr. PomembnejSe od imen pa je njihovo skupno spoznanje, da je treba narediti v cerkveni glasbi korak naprej, da je treba napraviti nove skladbe, ki bi jih ljudje radi sprejeli in peli. Kasneje se je izkazalo, da so prav te skladbe, ki so nastale v za narod najtezjih Casih - takrat smo namreC bili pod italijansko oblastjo - naredile za slovensko cerkveno glasbo ogromno, veC kot denimo v Ljubljani kot narodnem srediSCu. V petih letih je npr. izSlo veliko novih slovenskih cerkvenih skladb - v veliki meri je besedila napisal Filip TerCelj ki se Se danes pojejo. Ce se torej vrnem na zaCetek, lahko reCem, da sem nevede zajemal iz tega bogastva cerkvene glasbe vsako nedeljo pri maSi in to bogastvo poCasi kopiCil v sebi. Ko potem Clovek dozori, se v njem tudi nekako izkristalizirajo njegove zelje o tem, kaj bi pocel v zivljenju - Ie odprl sem to zakladnico in mi je bilo kmalu jasno, kam pelje moja pot.
Kar takoj sva nekako preSla k cerkveni glasbi, ki je tudi bi-la miSljena kot glavna tema tega pogovora. Kaj po vaSem mnenju cerkvena glasba pomeni za Cerkev, Se bolj pa za samo bogosluzje?
Cerkvenemu glasbeniku je danes kar tezko krmariti svojo ladjo po tem tako raznolikem oceanu glasbene kulture, ki nas obdaja. Po eni strani nas z vseh strani bombardira posvetna glasba, v klasiCni glasbi nas, Ceprav smo v 21. stoletju, Se vedno zaznamuje modernistiCna smer, saj smo otroci 20. stoletja, potem pa poglejmo, kaj vse
sliSimo v cerkvi. Imamo tradicionalno slovensko cerkveno glasbo, o kateri sem tudi prej govoril, izredno se Sirijo v Cerkvi popevke, potem lahko damo temu za kontrast svetovno zakladnico cerkvene glasbe - od
gregorijanskega korala in renesanCne glasbe (Palestrina) - pa tja do novejSih modalnih napevov ali lahkotnejSih taizejskih spevov, tako da je res tezko najti smer v vsem tem.
Kako odgovoriti? Najprej bi dejal, da je treba spet odkriti vrednost tiSine, tiste prave, v kateri nam lahko nekdo spregovori. Ta strah pred tisino je pravzaprav izraz nase nemirnosti, mogoce zelimo z maso informacij, tudi glasbenih, prikriti naSe slabosti, naSo revSCino. Prava glasba mora izhajati iz tiSine, iz nje se je tudi rodil gregorijanski koral. Ta je Se vedno glasbeni biser, ki bi ga morali gojiti v vsaki cerkvi.
Bi potemtakem na podroCju cerkvene glasbe morali veljati neki kanoni ali vsaj smernice, da bi se znali, vsaj okvimo, orientirati?
Tezko je postavljati na tem podrocju visoke zahteve, ker ze vnaprej vemo, da se povsod tega ne bo dalo izvajati, Ceprav se po drugi strani ne bi smeli odreCi nekemu idealu, h kateremu je treba stremeti. Premalo si namrec postavljamo vpraSanje, komu pri bogosluzju pravzaprav pojemo. Pojemo le zase ali je to Bogu v Cast? Morda si preveCkrat mislimo: "Ah, saj bo Bog
sprejel vse, kar mu bomo dali”... Vendar pa vemo, da, ze ko hoCemo nekemu znancu izroCiti darilo, zelimo, da bi to darilo bilo lepo, zato ga skrbno in premiSljeno izberemo. Za bliznjega se torej vCasih izjemno potrudimo,
premalo pa mislimo, kaj bomo dali Bogu s tem, ko mu bomo peli pri bogosluzju. To je eno od osnovnih vpraSanj, h katerim se moramo vraCati. Potem pa lahko, seveda vsak po svojih zmoznostih in sposobnostih, stremi k idealu, Ce je ta seveda jasno postavljen. Tako tudi vemo, kako daleC smo na tej poti.
V cerkveni prostor so iz posvetnega Zivljenja priS-li tudi razni instrumenti, kot npr. kitare in podob-ne zadeve. Ali morda ne obstaja tu neka nevamo-st, da Clovek tudi v bogo-slu2ju ostaja vpet v neko glasbo, ki jo sliSi vsak dan, namesto da bi se iz tega nekako dvignil, Sei bolj proti Bogu? Gotovo, ker mislimo, da nas morajo, ko pridemo v cerkev, obkrozati stvari, ki nas tudi sicer v zivljenju. Pa temu ni tako - ko pridemo v cerkev, moramo vse naSe misli posvetiti Bogu. Z njegovo pomoCjo se dvigujemo, in tudi kadar potem gremo v zivljenje, ravnamo kot kristjani drugaCe. Kar pa zadeva uporabo instrumentov, drzi, da so v cerkev prihajali od zunaj - tudi orgle prvotno niso bile cerkveni instrument -vendar je to, kaj spada v bogosluzje in kaj ne, tudi glede uporabe, vedno doloCilo cerkveno uCiteljstvo (koncili, dokumenti), Cemur moramo mi slediti.
Osebno sicer nimam niC proti cerkvenim popevkam, vendar pa menim, da ne spada jo v bogosluzje. Zakaj pa npr. ne bi namesto razliCnih koncertov na prostem z rock glasbo za mlade naredili koncertov s t. i. 'ritmiCno duhovno glasbo'? Ravno tako bi se zabavali, le na drugaCen naCin. Pustimo vendar pri miru bogosluzje, ohranimo ga kot resniCno sveto dejanje. Ni treba, da vanj prihajajo prav vsi
vplivi zunanjega sveta.
Torej mora obstajati razlikovanje med svetim in posvetnim, da se lahko Clovek odloCi, kdaj bo vstopil v sveto?
Clovek mora zaznati razliko med svetim in posvetnim. Na neki naCin smo ljudje v sebi razklana bitja, nekako moramo delovati na dveh valovnih dolzinah - smo materialna in duhovna bitja. Mislim, da morajo biti tudi na glasbenem podroCju zaznavne razlike.
Zabavna glasba - na doloCenem nivoju, seveda - mora biti, ko pa pridemo na vpraSanje duhovnega, mora biti meja med svetim in posvetnim jasno postavljena. Kakor lahko Clovek zivi kot duhovno in materialno bitje, tako lahko gresta z roko v roki 'sveta', umetniSka, liturgiCna glasba v bogosluzju in 'posvetna1 glasba v vsakdanjem zivljenju. Nekako vzporedno, ni treba, da ena prehaja v drugo. PriCe smo namreC temu, da popevke vdirajo v cerkev, po drugi strani pa doloCene glasbene zasedbe (npr. Enigma) v pop kulturo vnaSajo koralno glasbo. Stvari so se zaCele meSati, mislim, da na nepravi naCin. Med duhovno, bogosluzno in vsakdanjo glasbo morajo obstajati meje, ne smemo meSati ene in druge.
Pridemo torej do tega, da, kadar v cerkvi iz-vajamo glasbo, pojemo, pravzaprav tudi mo-limo?
Sveti AvguStin je dejal, da, kdor poje, dvakrat moli. Govor na vzviSeni ravni se je izoblikoval v t. i. ’psalmski' ton, drugaCe je, Ce govoriS normalno ali pa govoriS 'na enem tonu’, skoraj kakor da bi pel. Ko pustimo, da se glasba preplete z besedilom, vnesemo v besedo neke Se ne do konca raziskane univerzalne, vesoljne prvine, ki jih glasba nosi s seboj in jih je Stvarnik polozil v stvarstvo, v vesolje. Kakor vemo, je glasba sestavljena iz frekvenc. Celotno vesolje se giblje v frekvencah, vendar so to frekvence, ki jih Clovek v svoji omejenosti ne more zaznati kot glasbo - vendar pa so to tudi tiste frekvence, ki jih Bog posluSa in v njih uziva, kakor tudi mi uzivamo ob dobri glasbi. Ce se vrnemo k izhodiSCu, se beseda, ko pustimo, da se glasba preplete z njo, zaradi te nove, bozje vsebine - glasba je nekaj, kar je Bog dal v naravo - dvigne na neko novo, viSjo raven. Ne smemo pa seveda pozabiti niti na besedilo, saj le-to ne sme biti nek okras glasbi - ali obratno -, ampak mora eno z drugim usklajeno delovati. Sploh, ko govorimo o sakralni glasbi, se moramo v polnosti zavedati besedila in ga jasno in z vso vero podajati.
Pogovarjal se je Andrej Vonüna
“Strah pred tisino je pravzaprav izraz nase nemirnosti, mogoce zelimo z maso informacij, tudi glasbenih, prikriti nase slabosti, naso revscino”.
“Ko pustimo, da se glasba preplete z besedilom, vnesemo v besedo neke se ne do konca raziskane univerzalne, vesoljne prvine, kijih glasba nosi s seboj in jih je Stvarnik polozil v stvarstvo, v vesolje”.
0 subliminalnih sporocilih
Sporocilnost glasbe
Pink Floyd
V vsakdanjem zivljenju naSa podzavest sprejema drazljaje iz okolja, ne da bi se mi tega sploh zavedali. Na ta princip se je tudi razvil koncept subliminalnih sporoCil. Ze ob koncu 19. stoletja je profesor psihologije ameriSke univerze Yale zaCel raziskovati osnove subliminalnih sporoCil. Kljub temu da je njihova uporaba nezakonita, se v medijih
uporabljajo zelo pogosto. Nekateri se jih posluzujejo za oglaSevanje, drugi za oznanjevanje svoje vere, tretji pa zgolj za zabavo. Ciljajo predvsem na dva Cuta: vid in sluh.
Vidno podroCje se predvsem uporablja v oglaSevalske namene. Poteka tako, da med doloCenim oglasom, filmom ali kakSnim drugim video posnetkom za kratek Cas prikazejo nek napis ali podobo, ki naj bi v Cloveku vzbudila naklonjenost do nekega izdelka. Cas prikaza pa je le nekaj stotink Sekunde, kar je tako malo, da podobo zaznamo le podzavestno. Alternativa je tudi
uporaba nekega simbola ali napisa v sliki, ki je dalj Casa prisoten, vendar se nahaja v ozadju.
Vizualna subliminalna sporoCila so AmeriCani v drugi svetovni vojni uporabili, da bi pospeSili izobrazevanje vojakov.
Ko govorimo o subliminalnih sporoCilih na sluSnem podroCju, se oziramo predvsem na glasbo. Veliko Stevilo glasbenikov je subliminalna sporoCila vpeljala v svojo glasbo s tehniko, imenovano backmasking. SporoCilo, ki so ga zeleli dati v svojo skladbo, so posneli v nasprotni smeri, kot naj bi se skladbo predvajalo. Ob predvajanju jih naSa zavest ne zazna, Ce pa jih zelimo sliSati tudi zavestno, moramo skladbo zavrteti po nazaj.
Vsebina sporoCil je raznolika, najbolj kontroverzna so seveda satanistiCna sporoCila.
Zasedba Led Zeppelin je v svojo uspeSnico Stairway to heaven skrila najdaljSe znano
satanistiCno sporoCilo.
Prav tako se nekaj satanistiCnih sporoCil skriva v priljubljeni skladbi Hotel California zasedbe The Eagles.
The Beatles so s svojimi temaCnimi in nemalokdaj morbidnimi subliminalnimi sporoCili, kot je na primer: "Paul je mrtev", sprozili teorijo zarote, po kateri naj bi basist in pevec Paul McCartney umrl ze v 60. letih in naj bi od takrat naprej njegovo zivljenje prevzel njegov dvojnik.
Drugi glasbeniki, med njimi tudi zasedbi Queen in The Beatles, so s subliminalnimi sporoCili v nekaterih svojih skladbah promovirali marihuano in druge opojne substance.
Niso pa vsa subliminalna sporoCila v glasbi negativna; marsikateri izvajalec je zavzete iskalce nasmejal s kakSnim hudomuSnim besedilom.
Eno izmed takih sporoCil so Clani skupine Pink Floyd skrili v skladbo Empty spaces, glasilo
pa se je: "Cestitamo! Pravkar ste odkrili skrito sporoCilo"!
Za razliko od mnoziCnega prepriCanja ta tehnika ni v uporabi le v rock glasbi, ampak zajema vse zvrsti. Zelo pogosta je tudi v popularni glasbi, saj ima ta najveC privrzencev in tako tudi SirSe ciljno obCinstvo. AmeriSka zvezdnica Britney Spears je, recimo, v svojem prvencu skrila sporoCilo seksualne narave.
Da ta pojav zajema res vse zvrsti, je postalo oCitno, ko so celo v eni pesmici v ZDA zelo priljubljenega otroSkega pliSastega junaka, dinozavra Barneya, odkrili
satanistiCno subliminalno sporoCilo. Da pa ne boste vsi prestraSeni zaCeli zazigati vseh svojih ploSC in käset, naj vas pomirim. Obstaja tudi zakonita razliCica teh sporoCil, ki se uporablja v terapevtske namene, za odvajanje od kajenja, hujSanje ipd. Velika veCina sporoCil v glasbi pa je, Ce so ze prisotna, brez nekaga pravega smisla in namena. Ce se namreC lotimo posluSanja ze odkritih sporoCil, ugotovimo marsikatero povrSnost. VeCina tega, kar nekateri imajo za subliminalna sporoCila, so nerazumljiva in velikokrat sploh ne sliSimo niCesar. Njihova slovniCna nepravilnost pa kaze, da gre bolj za sluCaj kot namerno posneto sporoCilo. Ze sam obstoj sporoCil v veCini skladb je vpraSljiv in je stvar posameznikove interpretacije. Ljudje sliSimo in vidimo, kar sami hoCemo. Zagrizeni privrzenci pa bodo vedno trdili, da je vsebina sporoCil jasna in namerna. VeCinoma pa, kot kaze, bolj ugibajo, kaj so na posnetku sliSali.
Jure Vonüna
“Kljub temu da je uporaba subliminalnih sporocil nezakonita, se v medijih uporabljajo zelo pogosto”.
“Obstaja tudi zakonita razlicica subliminalnih sporocil, ki se uporablja v terapevtske namene”.
“Ljudje slisimo in vidimo, kar sami hocemo”.
Telo in cloveski pogled
Ali naturizem odpravlja
tabuje?
Preberimo dobro knjigo
Plazne knjige?
Ko prihaja poletje, je navadno veC govora tudi o naturizmu in nudizmu. Clovek, zlasti kristjan, se ob teh pojavih znajde kar precej v precepu, ko se spraSuje, kako bi "gledal" na to. So taki, ki zadeve do zvezd poveliCujejo, in so taki, ki jih brez pomislekov obsojajo. Najdejo se celo t. i. "krSCanski naturisti", da ne govorimo, kako obstajajo celo dolocene krSCanske "evangelijske nudistiCne cerkve".
Pa dajmo najprej nekoliko razjasniti pojme. Po svetovni naturistiCni organizaciji je naturizem (ki mu sploSno pravimo kar nudizem):
"Zivljenjski slog, v katerem zivimo v harmoniji z naravo, znaCilna zanj pa je praksa skupinske nagote, ki ima namen, da spodbuja spoStovanje samega sebe in drugih kakor tudi okolja. Naturizem je druZinsko, zdravo, vzgojno in naravno gibanje". To definicijo so formulirali leta 1974 na kongresu naturistiCnih zdruzenj.
Nudizem nima nekih tako dolocenih konotacij, ampak je bolj miSljen v izkazovanju golote.
NaturistiCno gibanje je zraslo kot odgovor na katero koli miselnost, ki bi na CloveSko telo gledala prezirljivo - kot na nekaj, Cesar bi se bilo treba sramovati in zato skriti. KrSCanski misli to gibanje pripisuje, da na telo gleda samo v povezavi s spolnostjo in grehom.
Seveda gre za povrSno in zelo posploSeno interpretacijo, Ceprav moramo priznati, kako je tradicionalna krSCanska misel v zgodovini pustila, da jo je zaznamoval novoplatonski in manihejski dualizem,
spoStujemo na vseh treh ravneh, tudi na telesni. PriSli smo do obCutka sramu - ta ne temelji na zaniCevanju telesa, ampak zeli poudariti, zaSCititi njegovo vrednost in dostojanstvo. Ze res, da sta naSa prastarSa "bila naga in ju ni bilo sram" (1 Mz 2,25), a sta se po tem, ko sta se Bogu uprla, zavedla, da sta naga in se oblekla, ker ju je bilo sram (1 Mz 3,7). Pa ne zato, ker bi njuno telo naenkrat postalo slabo, ampak ker se je sprevrgel
“Obcutek sramu ne temelji na zanicevanju telesa, ampak zeli poudariti, zascititi njegovo vrednost in dostojanstvo”.
ki je poveliceval duSo, na ta raCun pa zaniCeval telo. Telo in nagota sta tako postala nekaj povsem negativnega, ker so v njiju videli le priloznost za greh in za izrazanje spolne sie.
Od 2. vatikanskega cerkvenega zbora
naprej, se zlasti z blazenim papezem Janezom Pavlom II., lahko reCemo, da je KatoliSka Cerkev ena od glavnih (Ce ne glavna), ki se zavzema za to, da bi CloveSkemu telesu povrnila dostojanstvo in se uprla njegovemu banaliziranju ter spreminjanju v zgolj trzno blago. V skladu z Bozjo besedo Cerkev uCi, da Clovek ni ustvarjen kot Cisti duh, ampak da je CloveSka oseba nerazdruzljiva celota telesa, duSe in duha. Ko spoStujemo CloveSko osebo, jo torej
Paul Gauguin, Aha oe feii? (Si ljubosumen?), olje na platno, 1892
njun pogled. Lahko reCemo, da je sram nek univerzalen Cloveski obrambni mehanizem -tudi nudisti ga obCutijo ob vsiljivih, radovednih in pozeljivih pogledih.
Tezava je torej v naSem sprevrzenem pogledu, zaznamovanem z grehom, ki pa, kot pravi tudi papez Janez Pavel II. (priporoCam v branje knjigo: Christopher West - Teologija telesa za zaCetnike), nima zadnje besede. Kristus lahko naS pogled odreSi in ga usmeri proti tisti dokonCni vzpostavitvi prvotnega pogleda v OCetovi hisi.
Ob tem vidimo, da naturizma (nudizma) ne moremo pahniti v kot kot nekaj nedolznega, hkrati pa tudi ne moremo stvari kar demonizirati -potreben je doloCen kritiCen duh, da bi znali razlikovati med pozitivnimi sporoCili, ki jih lahko sprejmemo, in slabimi stranmi, ki jih moramo zavreCi. Postavi se nekaj vpraSanj: Je za ovrednotenje telesa res potrebno izpostavljanje le-tega? Mar se je za osvoboditev od napaCnega gledanja na telo treba vpisati v naturistiCno organizacijo? Lahko reCemo, da je izpostavljanje golote v skupnem krogu dvorezen meC. Ce po eni strani iSCe zdravo sreCevanje med ljudmi, pa po drugi strani tudi potrjuje doloCeno obsedenost ljudi z golim telesom in telesom nasploh - za spolno vzburjenje navsezadnje ni nujno, da je telo golo, Ce je naS pogled pokvarjen.
Andrej Vonäna
S1 * strani
Upanje in sence •••
Prav tako je Se vedno veliko privilegiranih ljudi, ki so prisesani na drzavno blagajno. Pobud za srednje in malo gospodarstvo je bore malo, manjka vizija za razvoj kmetijstva. Upanje zmanjSujejo Crna realnost na podroCju vzgoje mladih generacij, padec morale vsepovsod in velika duhovna zmedenost. Medtem ko so nekatere severne drzave z veCjo stopnjo druzbene morale ze zaCele s sanacijo gospodarstva, se mi Se kar naprej pogrezamo. Lackanovsko pijani nihilizem ne pozna zrtve in discipline, dela in reda. Mlade smo vzgajali za individualiste, da bi se znaSli z bogastvom in iznajdljivostjo tudi na raCun drugih. Tako postajajo vedno bolj zmedeni in rinejo v niC privlaCnega sanjskega sveta, namesto da bi zaCeli razmiSljati o temeljnih zivljenjskih vpraSanjih in iskati celovite odgovore. Manjka nam prerokov in praktiCnih pobud, ki bi v tej zmedi kazali pot naprej. Tudi katoliSka Cerkev je z duhovno povrSinskostjo, z nekaterimi ekonomskimi odloCitvami in spolno nemoralo duhovnikov izgubila veliko zaupanja, ki ga je imela ob osamosvojitvi.
Gotovo Se ni vse izgubljeno. Sprijazniti se bomo morali, da je za obdobjem debelih krav priSel Cas suhih krav, ko bo treba spremeniti naCin zivljenja in miSljenja. Morajo se poruSiti iluzorne sanje, da bo vzklilo nekaj novega,
bolj celovitega, morda tudi manj slavnega v smislu pojavnosti, vendar trdnega in prezetega z upanjem. Ce gledamo na dogajanje s svetopisemskimi oCrni, potem je 20 let samostojnosti polovica Casa, ki je potreben za resniCno spremembo druzbe in miSljenja. Izraelci so potrebovali 40 let, da so se oCistili suzenjske miselnosti in okrepili svojo duhovno rnoC za osvojitev dezele svojih oCetov. Milni mehurCki so zaCeli pokati, kajti na zemlji si ne bomo nikoli mogli narediti raja, lahko pa okrepimo zdravo zivljenje, si uredimo druzbeni razvoj in odnose. Tako nas v prihodnjih 20 letih Caka pot duhovne, moralne, druzbene in ekonomske prenove, ki bo morala biti povezana z jasnimi zivljenjskimi vrednotami, resniCno solidarnostjo in odloCitvijo za duhovnost. Ne beg v drogo in ne odlaSanje nas ne bosta reSila. Treba bo znati nekaterim stvarem reCi 'ne' in izbrati naporno pot dela, sodelovanja in odgovornosti. Veliki Casi zahtevajo pogumne ljudi. To pomeni odloCitev vsakega posameznika in SirSe skupnosti, da bomo presegli delitve in predsodke ter z medsebojno naklonjenostjo zaCeli postavljati temelje tistega, kar bo imelo zivljenje in kazalo naprej.
Zato smo pripravili teden molitve in posta za domovino. Resnost duhovnega pristopa naj bo povezana z resnostjo osebnega in druzbenega spreobrnjenja. V tej smeri bomo Se nadaljevali s pobudami, pogovorom in iskanji, zlasti pa z osebnim angaziranjem na razliCnih ravneh zivljenja.
Prosim vas, letos na plazo ali pod senco kakega drevesa ne jemljite knjig, ki niso vredne vaSega Casa. Veste, na katere mislim. Med nami prevladuje zmotna miselnost, da na dopustu mozgani ne smejo delovati. Ne delajmo si Skode. Ze preveC je naredimo med letom, ko nimamo Casa, da bi se usedli in prebrali kaj, kar bi nam dalo nekaj bogatega in globokega. Dopust je naS Cas zase. Posadimo letos vanj kaj novega, nekaj, iz Cesar bomo rasli med letom in vzemimo na dopust dobro knjigo. Ce se ne morete odloCiti, je tu za vas nekaj predlogov.
1. Orhan Pamuk, Sneg
Ljubezen in sovraStvo, ki se suCeta okrog osebnosti pesnika, posrkata tudi bralca, da se sooCi z odgovorom na eno in edino vpraSanje: za kaj se splaCa umreti in za kaj ziveti? V nasprotjih, ki jih zahodni bralci dozivljamo v turSki druzbi, bomo naSli prepriCljiv odgovor.
2. Mihail A. Bulgakov, Mojster in Margareta
Groteska, postavljena v Moskvo v 30. letih prejSnjega stoletja, o boju med dobrim in zlim, med katerima se meja veCkrat zabriSe. V Moskvo pride hudiC in zakuha marsikatero nenavadno v rutino sovjetskega vsakdanjika. Ceprav je zgodba dobro berljiva satira, polna humorja in sarkazma, obraCunava s stvarmi, ki so med najpomembnejSimi v Clovekovem zivljenju.
3. Alojz Rebula, KaCja roZa
Med faSistiCno zasedbo Primorske se vanjo priseli italijanski uCitelj, ki obozuje Danteja. Kmalu se zaljubi v Slovence in slovenSCino. Gre za Cudovito hvalnico vsemu slovenskemu - da bi se tudi sami zavedli svojih dragocenosti.
4. Greg Mortenson, Tri skodelice öaja
Pripoved alpinista, ki je moral sestopiti, Se preden je dosegel vrh K2. Ob sestopu je priSel v pakistansko vas, ki mu je spremenila
zivljenje,
on pa tamkajSnjo okolico. Zaradi njega je zraslo 55 novih Sol. Zgodba o moCi Clovekove ljubezni in odloCitve za sluzenje.
5. Nicola Lecca, Hotel Borg Nekaj oseb in njihovo sooCanje z minljivostjo. In konCna ugotovitev, da je minljivo vse razen resniCne lepote. Spremljamo pretresljivo konCevanje zivljenjskih zgodb posameznikov, ki so zivljenje zapisali glasbi. Nazadnje vsi pridejo do neCesa, kar je lepota v resnici. In to je najveCje odkritje njihovega zivljenja.
6. Sebastjan Pregelj, MoZ, ki je jahal tigra Eden od petih finalistov za letoSnjega kresnika ponuja zgodbo o Artiomu, ruskemu kozmonavtu, ki je ze dve leti sam na vesoljski postaji in obuja spomine na svoje zivljenje. Skozi mestoma dokumentarno mestoma povsem fantazijsko pripovedjo se zida prepriCljiva pripoved o skrivnostih zivljenja, ki ga v Cloveku najbolje razlozi prav samota.
7. Paolo Giordano, SamotnostpraStevil PraStevila so osamljena Stevila. Tako sta osamljena tudi Alice in Mattia, vsak zaradi svoje nezgode iz otroStva. V tej osamljenosti se eden drugemu priblizata, a... Knjiga je posebna. Daje veliko razmisleka o stvareh, ki se skrivajo pod povrSjem Cloveka, ki jih ne razumemo, ki jih tolikokrat prezremo in o njih napaCno sklepamo. Daje mi priloznost, da o Cloveku kot takem razmiSljam kot o posebnem vesolju, ki ima svoje zakonitosti, svoje dimenzije.
8. Alek Zwitter, Sveti Pavel za nepopolne
Priloznost, da na novo preverimo svoje krSCanstvo, Ce ni ze zastarelo. V luCi sodobnih vpraSanj si spet osmislimo vero in poiSCemo razloge, zakaj v sodobnosti Se biti kristjan in kako. Prijetno branje za poCitniSko duhovno obnovo, ki jo lahko opravimo tudi med vsakdanjikom.
Marko Rijavec
Vdiranje v zasebno zivljenje politikov
Cesar je nag
Najbolj razSirjeno socialno omrezje Facebook je v zadnjih petih letih vneslo v naSe dojemanje druzbe, zasebnega zivljenja in odnosov zelo korenite in neopazne spremembe. Profili uporabnikov so postali dragocena podatkovna baza, ki o posamezniku razkrivajo mnogo veC, kot bi sam zelel povedati. Omrezje ni namenjeno samo virtualnemu "druzenju", ampak je postalo tudi anonimno "kukalo" v zasebnost ljudi.
V dobi digitalne in mobilne tehnologije je zasebnost postala Se bolj relativna, ker, kjerkoli se na svetu nekaj zgodi, izvemo v istem trenutku. Temu niso imuni niti politiki, pomembni direktorji, vladarji in drzavniki, ki odloCajo o usodi naroda ali vsega sveta. V druzbi in medijih so seksualne afere vedno bolj glasne, hkrati pa je vedno bolj ostro vpraSanje: kje je meja med zasebnim in javnim. Ali lahko vemo, kaj poCnejo politiki, ko niso "v sluzbi"?
Do kolike mere smo lahko informirani o zasebnem zivljenju politikov, ki so postavljeni na vidno mesto in do neke mere tudi vzorniki ljudem?
Hitro lahko izbrskamo nekaj primerov, ki so najbolj zaznamovali druzbeno-politiCno zivljenje in imajo skupni imenovalec v Skandaloznih razseznostih njihovih posledic. Po Sloveniji so nekaj Casa krozile govorice o avanturi slovenskega predsednika Türka in t. i. garazi slavnih, kjer naj bi bili vpleteni visoki drzavni funkcionarji in drugi ugledni predstavniki druzbenega zivljenja. Vse ostaja samo Se nedokazana afera, pri kateri verjetno nikoli ne bo niC znanega, razen kup nepojasnjenih okoliSCin. V Italiji je predsendik vlade Berlusconi postal sinonim razvratnih zabav, kjer se mnenja Se vedno kreSejo in delijo.
Konec 90. let prejSnjega stoletja je Zdruzene drzave Amerike stresla afera s predsednikom Clintonom in tajnico Monico Lewinsky, pred kratkim odkriti republikanski kongresnik Weiner pa je ponudil svoj odstop. Na dan so pricurljale tudi pikantne podrobnosti o zasebnem zivljenju Svedskega kralja Gustava in celo potem, ko je svet obrkozila novica o usmrtitvi teroristiCnega vodja Bin Ladna, je
postalo tako zanimivo, kakSno je bilo njegovo spolno zivljenje. Izjema je ruski premier Putin, ki skrbno in naCrtno skriva svoje zasebno zivljenje, da medije in javnost pusti tavati v popolni temi.
Kje je torej meja med pravico vedeti in zasebnostjo? Kje se konCa informacija in kje zaCne opravljanje? Od nekdaj so bile novice o vladarjevem intimnem zivljenju zanimive in pogosto so razkrivale, da je (bil) vladar povsem obiCajen Clovek. V trenutku, ko afera izbruhne na dan, med ljudmi zavlada nekakSen obCutek moralnega Soka, ki postavi bralce in medije v vloge razsodnikov. Kdo lahko presoja, kaj je moralno in kaj ne? Kdo je dovolj neoporeCen, da lahko "prvi vrze kamen"?
Internet je na podroCju informiranosti javnosti
prinesel kulturni Sok, ker je mnozica veCja in vloga otroka, ki zavpije, da je cesar nag, toliko veCja. V tistem trenutku se to razve po vsem svetu in krajevni Skandal postane globalni problem. MoC Skandala.
Zelja po bliSCu nam zamika spekter vrednot in lestvico pomembnih stvari v zivljenju proti meji, ko je vse dovolj eno, in tako bralci kot uredniki ne iSCemo veC visokih standardov, ampak le Se, "koliko nizko lahko gremo".
Hitro lahko pridemo zelo nizko, saj na eni strani vidimo, kaj si privoSCijo odliCnezi druzbe, na drugi pa nam bombardiranost s tovrstnimi pikantnimi novicami zbudi obCutek, da je to nekaj normalnega.
Cesar je nag, pogosto to tudi spregleda in zato imamo ljudje pravico to povedati. V demokraciji lahko povemo svoje mnenje in priCakujemo, da bo imelo neko tezo. Kdor je prejel mandat za vladanje, je prejel tudi druzbeno zaupanje, zato ima SirSa skupnost pravico, da je informirana, kako zivi nekdo, ki odloCa o njeni prihodnosti.
AljoSa Vodopivec