it. *Otf
- -
piniiwjHCiM t iittfiB [\m cintitt m m hei)
v Trstu, v soboto JO* aviusta i924.
Posamezna številka 20 cenu
Letnik XLix

Iiba|4. IcVKCSiS ponđ«l|Bk, -tr*i>'TredniŠt»~-	ulica sv. " it'
Asčktg* St M, L nadstropje. D« aaj ss pc ^	> " *
pisma s« sprejemalo, rokr se ne vrat; rJ	—
f»rof. F. Peric. — Ustnik liste Edinost. — Tis.	'~ znaša za mesec L 7.—, 3 ifiesete' ~ pol leta L 32.— m ttu
Za inozemstvo mesečno 5 ifi^Tft -^/.leleloo uredništva	in uprave št. 11-57
■ai čž JL
iDINOST
Posamezne številke v Trsta ta okolici po 20 cent — Oglasi se rr.taiajo * Urokosti cm kolose (73 nun.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 cent osmrtnic«, zahvale, poslanke« In vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2- — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L X — Oglati, naročnina ln reklamacije se pošiljajo izključno uprav4 Edinosti, v Trstu, nhea sv. Frančiška Asiftkega Mev. 20. L nadstropje — Telefcn uredništva In uprav« 11-47.
Obmejni problemi
«Informatorji* o narodnih razmerah v Julijski Krajini se pojavljajo v zadnjem času kakor gobe po dežju. Če pojde to tako dalj«, bomo že morali odpreti stalno rubriko za obveščanje naše javnosti o
modrostih teh — modrijanov. Najnovejši rajšnje nasprotnike in so polžu takta in se je oglasil v rimskem listu «11 Giornale " dTtalia* kot dopisnik iz — Idrije pod naslovom «Obmejni problemi«. Izvajanja tega dopisnika nas zanimajo zato, ker vsebujejo — poleg neskladnosti — tudi marsikaj stvarnega in resnega o dosedanjem režimu v naših krajih.
Dopisnik zagreša neskladnosti s trditvijo da edino-le okrožje Idrije in Cerknega i "a v Julijski Krajini nekaj na sebi, kar to je: italijansko. To da je *ko-^ljčk čiste Slovenije*, ki se je po viharju velike . ojne kar črez noč znašel v naročju
Naglasa, da se je v prvih časih v «po!itiki šmarni ojači ugled države, zakona, itali-ugleda* zagrešil marsikak eksces, ki je pri janske kulture, da se v drugorodcih oživi drugorodcih napravi jal vtis o <naši pretirani odjeoljivosti in slabotnosti». Na^ teui pa niso bili toliko krivi novoodrešeni Italijani, ki so se toliko borili proti Slovanom in Dunaju. Ti Italijani poznajo svoje vče-
zaupanje v pravičnost zakonov in v resnost italijanske uprave! Za to pa je potrebno manj politikantstva in več vojakov; manj strankarskega delovanja in več takta pri oblastvih; manj troškov za volilno propagando in več troškov za javna dela! Absolutno je treba opustiti katastrofalno slavofobsko dnševnost s polnim
duha pravičnosti, kakor so bili poprej
polni nezlomljive energije v obrambi itali----------------------- .
janstva. Tistih «ekscesov» tudi Rim ni za- zaupanjem v asimilacijsko moc italijanske krivil, še manje italijanska osrednja upra- kulture in itaUjanskega jezika! Uveljavljati v a. «Pač pa — ta izvajanja moramo po- se mora duh tolerance. Za tako politiko sebno podčrtati — izvestni fašistovski j je treba bistrosti in izprevidnosU v Kimu, elementi in pa lokalna politična oblastva energije in inteligence na hcu mesta. Uo-pod vplivom več ali manj pomembnih! pisnik zaključuje: Nočemo biti strogi sod-osebnosti! To so posebno izvestni dalma- niki glede smernic, ki so jnn sledili tasi-tinski elementi in videmski fašistovski zem in pa krajevna državna oblastva, ko krogi, ki v narodnostne probleme, katere pravimo, da so v zadnjih dveh letih pnpi-malo poznajo, zanašajo duha nestrpnosti, j sovali preveč in enostranske pomembnosti često neumestne. Ti elementi pretiravajo le — energiji.	.
Itaiije. Prvi občutek, ki so ga imeli dobri nevarnosti zato, da se razlikujejo in izti- Ali ni i^er^tenta id£jski Idrijčani, ko so postali Italijani, da je bilo ca,o,. Z eno besedo: po mnenju dopisnika Hvali in nati^bwk^W^ 5e mte^e • - - -	• - '	*	-----politika — tudi volilna —, santnejse pa bi bik), ce bi mu mi preaociu,
* * * 1 1 _ ___1___JL __ * 1 _ 1 __ 1 - - Z 1 — — I — I » X a A <wn4iclrtvio i£» v tem. aR na
:.iOudenje. Potem pa obžalovanje, da jim > — kakor sosedni Ljubljani — uso-p o a bi bil Beograd njih glavno mesto, f olci i pa se jim je naselila v dušo radovednost. kaj da je prav za prav Italija, proti kateri jih je poslala Avstrija v boj kot proti njihovi najhujši sovražnici. In pa resignacija: privaditi so se morali misli, da so <.premajhna stvar», da bi mogli kakor si bodi vplivati na svojo usodo po taki svetovni katastrofi. To je — razlaga dopisnik — usoda Idrije in Cerknega. To je psihologija ljudi, ki bi jo samo hude politične pegreške ckI italijanske strani mogle spremeniti v srdito, četudi obnemoglo sovraštvo!
Ali naj izgubljamo mnogo besed proti taki trditvi o narodnostnih razmerah v Julijski Krajini? Proti trditvi, ki mora vzbujati pri nepoučenih Italijanih domnevo, da soška in vipavska dolina, Pivka, Kras, Istra nimajo nič slovanskega rta 'sebi?! Potajevanje dejstva, da je prebivalstvo na teh ozemljih slovansko po roijstvu in po duši, ima istotako veljavo, kakor če bi kdo hotel trditi, da ni solnca na nebu, ali če bi hotel z dlanjo zakriti solnce. Pravimo le: Bog varuj Italijo pred takimi t informatorji», ker so v resnici nje najnevarnejši škodljivci, ker jo zavajajo ravno v tiste hude pogreške, pred katerimi svari idrijski dopisnik v «Giomale d'Italia» ;.n o katerih pravi, da bi le one mogle sedanje razpoloženje spremeniti v srdito nasprot'
se preveč dela
Razgovor med Bodrerom Id Narlnkovićem
Izjave italijanskega poslanika ter jugoslovanskega zunanjega ministra o razmejitvi z Italijo — Vprašanje razmejitve je načelno rešeno — Cerkniško jezero ostane Jugoslaviji
LJUBLJANA, 29. Današnje «Jutro » je Objavilo razgovor svojega poročevalca z jugoslo venskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem o sestanku, ki se je vršil med italijanskim poslanikom Bodrerom in jugosl o venskim zunanjim ministrom Marinkovičem. Marinko vid je izjavil naslednje :
«V Beogradu nisem imel časa, da kon-feriram z gosp. Bodrerom o razmejitvi z Italijo. Radi tega sem ga naprosil za sestanek v Ljubljani. Na konferenci smo razpravljali o stvareh splošnega značaja, ki se tičejo naše države in Italije. Osobito smo govorili o razmejitvenem vprašanju in
dočhn se puščajo iz vida konkretni lokalni	kako kričeče protislovje je v tem, da na Q poslihf ki jih je treba izvršiti v Benetkah.
problemi.	ćni strani malone zatajuje slovanski zi- m-----------
Med tem, ko se razburjajo radi vsakega	velj v Julijski Krajini, na drugi strani pa
najmanjšega sestanka slovenskih mešča-	priporoča politiko tolerance m pameti
nov, je premalo skrbi za obrambo države	napram temu istemu življu!! Tudi on le
na mejah. To ni nič manj škodljivo, nego	tiplje in tapije okoli obmejnih problemov,
tista politika napram drugorodcem, po-	Da bi jih zajel do jedra, za to mu nedo-
LIHO ^/UlIllAa UUpi Uiti ui ugui	f w	/	--1--—— 9	,	j.
verjena «kaprici fašistovskih glavarjeva, staje ali volje, ali pravega razumevanja, aH Potrebno je, da se med drugorodnimi manj-1 pa — obojnega!
Nemški Docilonaid se adali prnvalulen vlade
BERLIN, 29. Na včerajšnji seji držav- «Želim — je poudaril Stresemann —, da nega zbora je nastopil kot prvi govornik se bi nemški parlamentarci, ki se morajo nemški nacijonalist Kuntz, ki je predvsem zavedati odgovornosti, ki l«i na njUi, izjavil, da je do sedaj njegova stranka vedno vprašali, kakšne posle<fice da bodo upala da se bodo ostale skupine skušale nastale za državo radi njihovega posto-približati stališču nemških nacijonalcev. panja. Desnica m levica bi morah priznati, «Razočarani v tej svoji nadi — je nadalje- da vsaj v Londonu ni vel Foincardjev duh: val Kuntz — se danes nacijonalisti z jaz pa, obrnjen proti bodočnoeti, morem grenkimi Čustvi pripravljajo na zaključno tudi reči: »Zadnje razprave v francoskem debato».	parlamentu dokazujejo, da zna pntl rotn-
Skupina nemških nacijonalistov je pred- carejev duh do nove moči v Franciji, ako ložila več resolucij. Predvsem bi hotela, bi se ta pogajanja razbila. Vidim, kako se da bi se vlada obvezala zahtevati po pre- more utrgati nit; ne vidim pa, kje bi jo teku dveh let nadaljnje znižanje bremen, mogli zopet pritrditi, ako ne pridemo do ki jih nalaga Nemčiji Dawesov načrt. Nem- sporazuma*.
ški nacijonaici zahtevajo tudi, da se na j Stresemann se je tu spomnil križevega
___r_____________ _____ , formalen način prekliče člen 231. versail- | pota, ki ga je Nemčija prehoda, dokler
stvo! S prejšnjo trditvijo in tem svarilom leske mirovne pogodbe, s katerim je Nem- ^ prišla v London, ter prišel do zaključka, 1 " "	——f- -1- čija — sicer prisiljena — prevzela nase da ima Nemčija sedaj v spremenjeni poJi-
odgovornost za vojno.	' tični orijentaciji ves interes, da sodeluje
«Ne mislite — je vzkliknil Kuntz na pri obnavljanju evropskega gospodarstva.
si ie dopisnik sam napisal spričevalo slabega in nesrečnega informatorja!
Dopisnik meni, da dobro politiko glede
dobra šolska polžfika, ki bi privadila Slovence na italijanski jezik in italijansko kulturo. O tem ejegovem nazoru bi se dalo stvarno razpravljati. Ob vprašanju namreč, kaka šolska politika bi bila res «do-bra» v naših slovanskih krajih. Saj tudi mi nimamo nič proti temu, da se naša mladina seznanja z italijanskim jezikom in italijansko kulturo. Toda za tako razpravo
rudnikov v Idriji mora spremljati "tudi koncu svojega govora —, da se vam bo «pQt iz Veraaillesa v London — je zaklju-
j-i—	—»jasi— i.i l; —i----~ ci.. vnovič posrečilo udušiti nemško nacijona-' minister — je temeljito spremenila na-
listično idejo. Na vsak način bomo skrbeli, ziranja, ki jih je svet imel glede Nemčije, da ne bo umrla ta ideja v Nemčiji».	| Ako hočemo slediti stezi boljše bodočnosti,
V imenu socijalistov je poslanec Soli- ■ se ne smemo braniti načel londonske po-raann priznal, da predstavljajo Dawesovi godbe».
zakoni navadno posledico zgubljene vojne: Govor zunanjega ministra je večina spre-Skrajna desnica in skrajna levica sta go- jeja z burnim odobravanjem, vplival pa je vorili in si odgovorili; nihče pa ni mogel globo»ko tudi na nemške nacijcnalce, ki so pokazati poti, po kateri bi mogli iziti iz sledili zaključnim izvajanjem ministrovim je dopisnik nesposoben, čim pravi, da je položaja. Ko je stavil govornik vprašanje, z veliko pozornostjo.
glede šolske politike naučna uprava že na kje da je pozitivni program opozicije, ga pQ izjavah §e nekaterih drugih govor-pravi poti! Sicer pa bi bilo tu umestno \ je Kuntz prekiml ter vzkhkml: «^Pustite ^^ je ^ l^čno glasovanje o Daw^-vprašanje: čemu je treba še le ^dibre: nas, da pridemo na vlado!*	I sovih zakonih odneseno na danes, nakar
šolske politike» v svrho asimilacije — in Sollmann je izjavil, da so nemški naci- je bija ^ aJtlj^ena ©b 19. uri. na to misli dopisnik —, ko pa trdi, da je [ jonalci s tem trgovanjem s svojimi glasovi ( Zvečer so imele posamezne frakcije sera zen idrijskega in cerkniškega okrožja i za ministrske portfelje pokazali svoje j stan|tC( kjer ^ je razpravljalo O zadnjih vse «naše> v Julijski Krajini ter da je tudi pravo lice. Orisal je težke posledice ®ven'! poskUsih za premostitev prepada, ki je še
TJ-':- ---L----J-----tualne zavrnitve londonskih dogov^ov ter vcdno zijal med nemšktmi nacijonalci in
zaključil, da hranijo socijalisti svobodo in efr9nlfam; centra. bodočnost nemškega naroda proti nem-	__	a
škim nacijonalcem, kakor branijo tudi vi- j Nemški nacionala za Dawesove zakone soke smotre gibanja nemških delavcev j BERLIN, 29- Državni zbor je končnove-proti brutalnim nasiljem komunistov. Iljavno odobril z 250 proti 172 glasovom Pred glasovanjem se je obrnil še zunanji zakonski načrt glede emisijske banke, minister Stresemann na državni zbor z z 262 proti 172 glasovom Je bil odobren nujnim pozivom na zavest in na dolžnost zakonski načrt za likvidacijo rentne ban-
"	ke; nadalje sta bila odofcrena zakonska
načrta za industrijske obveznice in za železnice, prvi z 260 proti 176 in drugi s 314 proti 127 glasovom. S tem je bila dosežena potrebna dvetretjinska večina. Nacijonalci so glasovali za ta zakon.
Londonski dogovor se podpiše danes
LONDON, 29. V zunanjem ministrstvu se je vršilo danes overovljenje pooblastil zastopnikov onih držav, ki bodo podpisale londonski protokoL Obred podpisa protokola se bo vršil jufri ob 12.30. Za Italijo bo podpisal sporazum poslanik markiz Della Torretta.
mala Idrija tako obnemogla, da se ne bo mogla upirati «asimilajoči sili velike, enotne narodne države?* Čemu naj bi bilo potrebno, da vlada nosi vodo v — italijansko morje?! Sicer pa se je dopisnik sam izneveril gornji svoji trditvi, ko pravi, da so tudi v vipavski in soški dolini — kakor v Trstu, Puli, Reki — vasi slovanske, mesta pa italijanska! S tem priznava, da je masa slovanska, tudi če bi bila njegova trditev glede «mest» resnična! Pa ni! Naj nam dopisnik navede le eno samo *mesto» v vipavski in soški dolini, ki bi bilo italijansko! Na luč solnca s temi italijanskimi mesti»! Ali se pa mož boji luči solnca resnice in jo skuša rajše zakrivati z dlanjo svojih — informacij?!
S takim svojim opisovanje se tudi idrijski dopisnik kaže na isti črti drugih cinformatorjev», ki jih moramo poslušati dan za dnem. In zato ni za nas prav nič interesanten, Interesanten pa postaja, ko prihaja z — obtožbami. Ugotavlja, da rudniki propadajo v vsakem pogledu. Metode delovanja so zastarele, število delavcev se krči. Vodilno osobje izgublja veselje radi nizkih plač in radi negotovosti, kaj bo jutri. Nujne poprave se zavlačujejo, ali radi počasnega birokratične-ja poslovanja, ali pa — «kakor si domne-\a domače prebivalstvo« — vsled namere italijanske vlade za zanemarjanje teh rudnikov v prilog onim v Montamiata, ki povsem zadostujejo za italijansko gospodarstvo. Tehniški, vojaški, gospodarski in politični razlogi utegnejo sicer — meni dopisnik — morda priporočati, da se v nedoločenem času opusti izkopavanje živega srebra v Idriji. Samo se je treba pogumno odločiti: ali naj se pove Idrijčanom odkrito, naj bodo pripravljeni na to, da se pomembnost mesteca zmanjša še bolj, ali pa naj se zares vzpostavijo rudniki s popravo naprav in novimi napravami, z železniško zvezo s Sv. Lucijo, ali Ajdovščino in Trstom, v skladu z vojaškimi interesi, spojenimi s tako pomembnim rudniškim središčem par korakov od meje.
Nadalje naglasa dopisnik, da dosedanja politika zavlačevanja škoduje ugledu Italije in dobremu imenu italijanske uprave.'
odgovornosti desnice. — Pri tem je omenil odobravanje, ki ga je izkazal francoski parlament Herriotu pri sprejetju sklepov londonske konference. Tistim, ki stojijo danes proti vladnim predlogom, je Stresemann svetoval, da ponovno preči-tajo zadnje Poincarejeve izjave v pariškem senatu, da vidijo, kako močna volja za podiranje se skriva v njih: potem šele bodo znali ceniti v Londonu dosežene uspehe proti takim nameram. Govornik nemških nacijonalcev se je izrazil, da ni treba skrbeti za to, kar se bi zgodilo po zavrnitvi dogovorov; država pa ne more sprejeti takega naziranja.
Zbližanje med Francijo in Turčijo
PARIZ, 29. Listi poročajo iz Angore, da so politični krogi v Angori sprejeli z velikim zadoščenjem vest, da je francoski parlament ratificiral angorsko pogodbo. Turška vlada bo v kratkem času imenovala svojega poslanika v Parizu.
Boris Savinkov obsojen na smrt
MOSKVA, 29. Pred dnevi je bil aretiran na ozemlju Zveze sovjetskih republik Boris Savinkov, eden prvih organizatorjev vseh ofenziv in komplotov proti sovjetskemu režimu po letu 1917. 23. avgusta je bila Savinkovu izročena obtožnica in 72 ur pozneje — kakor predpisuje ruski ka-
v obsodbi pa se je izreklo za njegovo pomilostitev, o kateri bo sklepal izvršilni odbor Zveze sovjetskih republik.
Slavnosti um čast italijanskemu prestolonasledniku
BUENOS ^URES, 29. Italijanski prestolonaslednik je prisostvoval brodarski tekmi. Po končani tekmi je bil prestolonaslednik sprejet v prostorih kluba, kjer so ga počartili razni višji uradniki.
Maroku
PARIZ, 29. Dopisnik «Journala* je brzo-javil iz Madrida: V Maroku je zelo gosta megla, zalo so se prekinili vsi boji. Sinoči
zensko-pravni red — se je začela pred vo- *	^ Madrid Alfons xm. Predse-
jaškim sodiščem razprava.
Obtoženec je priznal dejanja, ki mu jih očita obtožnica, izjavil je, da se kesa in to posebno radi tega, ker da vidi, da stoji ruski narod na strani sedanje vlade. Rekel je, da čaka mirno na smrtno obsodbo in da ne prosi milosti.
Sodišče je Savinkova obsodilo na smrt,
do val bo sspl v direktoriju, na kateri se bodo razpravljala važna vprašanja.
Kongres gie&frioltfcih profesorjev VARŠAVA, 19. Prihodnji teden se bo vršil VI. kongres srednješolskih profesorjev. Do sedaj so prišli v Varšavo zastopniki 11 drtar.
Na sestanku naše in italijanske delegacije, ki se bo vršil v Benetkah v prvi polovici meseca septembra, se bo sklepalo o vseh vprašanjih, ki so ostala doslej še nerešena v zvezi z izvršitvijo rimskega sporazuma in reškega vprašanja. Razpravljalo se bo o položaju naših sorojakov na Reki. Verjetno je, da se bo njih položaj izboljšal v smislu reciprocitete, ki jo uživajo italijanske manjšine v naši državi. Italijani kažejo dobro voljo, da se ta vprašanja čim preje rešijo«.
Kar se tiče sprejema deputacije predstavnikov obmejnih občin, je g. Marin-ković izjavil poročevalcu «Jutra»: «Izjavil sem došlim delegatom, da povsem razumem njihove neprilike, uvidevam, da je nepovoljna razmejitev za njih očitna propast, ker jim meja odseka vse, kar jim je potrebno za življenje. Pravična določitev meje je torej zanje vitalnega interesa. To vprašanje ima večji politični pomen. Vlada bo o tem natančno razpravljala z italijansko vlado in poskusiti treba, - kar se more doseči, da se ugodi željam našega obmejnega prebivalstva. Prepričan sem, da bomo uspešno rešili to zadevo, v kolikor to ne izpreminja splošnega značaja meje» Izjave italijanskega poslanika gen. Bodrero
Istega poročevalca je sprejel tudi italijanski poslanik, ki mu je dal te-le izjave:
«Povsem sem zadovoljen z razgovorom, ki sem ga imel z gosp. Marinkovičem. Na sestanku sva ugotovila popolno soglasnost v vseh vprašanjih, a razgovori so se vodili v kar najbolj prijateljskem in najsim-patičnejšem tosiu. Vsa glavna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo so že rešena, a rešiti je treba samo še podrobna vprašanja, kar se bo zgodilo z dobro voljo z naše in vaše strani. Prepričan sem, da tudi ta vprašanja ne bo težko urediti. Razmejitvena komisija bo nadaljeva'a svoje delo, a ko bo zadela na težkoče, se bodo o tem obvestile vlade, da rešijo spor.
Ostanem v Ljubljani do jutri zvečer in odpotujem skupno z gosp. Marinkovičem. Potujem v Rim, da obvestim vlado o svojem razgovoru ».
Polkovnik Draškić o razmejitvi
O razmejitvenem vprašanju z Italijo se je sotrudnik razgovarjal tudi s predsednikom jugosl, razmejitvene komisije polkovnikom Draškićem. Gosp. Draškić je izjavil, da je meja že določena v smislu ra-pallske pogodbe in da teče tako, da se prilagođuje lokalnim in gospodarskim interesom. Na več mestih -ostane na jugosl. teritoriju več zemlje, nego je to določeno po rapallski pogodbi. Teren na Učki gori se ne da popraviti kljub vsem poskusom od naše strani. V vsakem slučaju tu ni nobene izgube za naše nacijonalno zemljišče. Pri Cerknici smo dosegli vse, kar je zahtevalo naše prebivalstvo. Dobili smo dva kilometra več, nego nam daje rapallska pogodba. Cerkniško jezero je popolnoma v naših rokah, dasi so poprej nekatere odprtine bile v italijanskih rokah. Hočem se potruditi, da dobimo čim več in da ugodim lokalnim interesom. V splošnem je vlada doslej odobrila vse moje delo. Res bo mnogo ljudi nezadovoljnih z novo mejo, toda po definitivni razmejitvi bo izdelana konvencija o dvolastniških posestvih, ki bo na principu reciprocitete rešila vprašanje dvolastnikov z naše in italijanske strani.
Romunski zunanji minister v Ljubljani
Ponoči ob 23.16 je dospel z orijenteks-presom romunski zunanji minister g. Duca v spremstvu svojega kabinetnega šefa g. Constantinesca. Na kolodvoru so ga pozdravili g. Marinkovič s soprogo, romunski poslanik g. Emandi, italijanski poslanik g. Bodrero, jugosl. poslanik v Bukarešti g. Čolak - Antić, šef protokola g. Nova-ković, šef kabineta g. Sumenković.
Jugoslavenska delegacija na potu v Ženevo
BEOGRAD, 29. Včeraj dopoldne je odpotoval v Ljubljano minister trgovine dr. Ilija Sumenković, odkoder nadaljuje takoj pot v Ženevo. Drevi odpotujejo preko Ljubljane v Ženevo še ostali člani jugosl. delegacije na predstojeće zasedanje Društva narodov v Ženevi.
Kralj Aleksander pojde v Pariz
BEOGRAD, 29. (Izv.) Kralj Aleksander namerava posetiti v drugi polovici oktobra predsednika francoske republike. V ta namen bo jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič, ki ostane v Ženevi do 10. septembra, odpotoval iz Ženeve v Pariz, da stori vse potrebne korake za obisk.
Sestanek Duca-Harinkovlt
LJUBLJANA, 29. (Izv.l O današnjem se^ stanku med jugoslovenskim zunanjim mi' nistrom Marinkovičem in romunskim ministrom zunanjih zadev Duco je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
Zunanja ministra Duca in Marinkovič sta se sestala v Ljubljani dne 29. avgusta. Po izmenjavi misli glede vseh vprašanj, ki so se obravnavala že prej in ki so bila na dnevnem redu sestanka med Benešem in Marinkovičem, sta se ministra popolnoma sporazumela, da ni nikakega razloga za kako izpremembo dosedanjega stališča glede teh vprašanj. Ministra sta izrazila željo, da se prijateljstvo med Jugoslavijo in Romunijo še bolj utrdi, ter sta sklenila, da bodo zastopniki Male entente skupno nastopili glede vseh vprašanj na zborovanju Društva narodov v Ženevi.
OdnoSajl med Rimom in Moskvo
Serratijevo pismo o razpoloženju v Rusiji napram fašizmu. Opozicija in komunizem v Italiji.
RIM, 29. Ko so se po Matteottijevem umoru sporazumele posamezne opozicijske stranke, da bodo sporazumno nastopale v boju zoper fašizem, se komunisti niso hoteli pridružiti opozicijskemu bloku, ampak so izjavili, da hočejo ohraniti popolnoma proste roke. Sledila je nato silovita komunistična agitacija za splošno stavko, proti kateri je odločno nastopila ostala opozicija. Od tedaj dalje so šli komunisti svojo pot, opozicija pa svojo. Sicer pa bi bila kmunistična družba neprijetna opoziciji, ki si je stavila za eno izmed prvih nalog nalogo, da brani ustavo, ki jo ogroža fašizem. In opozicija je tudi nastopila javno proti ko-mtmistm; fašistom je očitala in očita tudi danes, da je njihova politika kriva, da se je jel komunizem zopet širiti v Italiji, češ ekstrem roda ekstrem.
Bivši ravnatelj lista «Avanti!», G. M. Ser-rati, je objavil v današnjem <Mondo» pismor v katerem pravi uvodoma, da se ne bo bavil z bojem, ki se nadaljuje med ustavno (popo-lari, demokrati itd.) in revolucijonarno (komunisti) opozicijo. Pač pa hoče dati nekaj informacij o odnošajih med -Rimom in Moskvo ter o boljševiškem tisku, o katerem so gospodje v Rimu sveto prepričani, da simpatizira s fašisti.
Serrati pravi, da je bival skoro 5 mesecev v Rusiji, odkoder se je vrnil šele pred kratkim. V Rusiji se je razgovarjal z voditelji sovjetske republike; imel je priliko prisostvovati najrazličnejšim manifestacijam. V ruske liste je tudi pisal o notranjem položaju v Italiji.
«Zagotovim Vam lahko, da ne obstojijo v Rusiji ne idilične prisrčnosti, ne časnikarske simpatije. Res je pa, da vlada v Rusiji velika simpatija za Italijo. In s to simpatijo, ki je razširjena posebno med bivšimi buržuji, med nekdanjimi političnimi izgnanci, kakor tudi med proletarci in tudi med staro birokracijo, s to simpatijo se je seveda moral okoristiti fašizem. Na stotine nekdanjih ubežnikov — ki so na otoku Capri, v Rimu in Firencah do dna uživali ono svobodo, ki je nekaj časa vladala v Italiji — ki je bila večja kakor v vsaki drugi državi (večja celo kakor v Švici in Angliji) — si ne morejo misliti, da se je položaj v Italiji tako iipremenil. Spričo tega duševnega razpoloženja ni izključeno, da so prišli v Rusiji tako daleč, da verjamejo v možnost, da krene Mussolini na levo, kakor so to mislili nekateri «demokratii» in demokratski socijalci v Italiji*.
Dalje pravi Serrati, da je hitro priznanje Rusije s strani Italije gotovo pomnožilo simpatije v Rusiji, še posebno, ker je prišlo priznanje s stališča mednarodne politike zelo prav. Govorili so celo o obisku Mussolinija v Moskvi. Vse to seveda iz diplomatskih ozirov. «Toda motil bi se, kdor bi tolmačil take podrobnosti kot znak prisrčnega prijateljstva in niti simpatij, ki obstojijo v Rusiji. Tako je n. pr. napravila v Italiji, tudi med delavci, brzojavka italijanskega poslanika v Moskvi Manzonija, v kateri je bila z veliko pretiranostjo podana zahvala komisarja Rykova za gostoljubnost, ki jo je užival v Italiji, globok vtis. Rykovu ni bilo mogoče popraviti pretiranih fraz italijan. diplomatskega jezika; toda jaz vem, da niso bile one besede izgovorjene ne v onem smislu, ne v oni obliki, ne v onem tonu. Šlo je le za povzdigovanje Italije, njene gostoljubnosti, a ne za poviševanje fašistovskega reda».
«Mondo» dostavlja pismu nekaj pripomb ter zavrača očitek Serratija, da so tudi italijanski demokrati in demokratski socijalci mislili, da bo Mussolni krenil na levo.
«Ako dostavimo, da je ruska vlada izrabila priznanje Rusije od strani fasistovske vlade za svojo mednarodno politiko, bomo lahko razumeli nekatere članke «Pravde», katere je takoj ponatisnil fašistovski tisk, in dobili bomo tudi potrditev naše trditve: fašizmu se ni treba veliko bati komunistov, ker edini komunistični režim na svetu — t. j. ruski — izrablja fašistovsko politiko v svoje mednarodne svrhe, ne da bi pri tem upošteval, da je bila ta njegova prednost dosežena na mrliču svobode za 40 milijonov Italijanov!»
Smrtna nesreča na Ljubljanici
LJUBLJANA, 29. Včeraj popoldne ob 13. uri sta se vozila po Ljubljanici 27-letni tapetniški pomočnik Rudolf Koren, rodom iz Gorice ln stanujoč na Sv. Jerneja cesti ter Liberat Kraljić iz Šiške. Koren je nedaleč od takozvane «špice» skušal odriniti oodn od obrežja, pri tem pa je ravnal tako neprevidno, da se je čoln prevrnil in sta oba padla v vodo. Koren je takoj izginil pod vodo in nevešč plavanja je utonil, do-čim se je Kraljič oprijel čolna in klical na pomoč. Na kraj nesreče je takoj prihitel s čolnom dr. Jenčič, ki je rešil Kraljica. Korena je ponovno skušal rešiti vpokojenl železničar Grilc, vendar ker je bila voda kalna, ponesrečenca ni našel. Tudi danes še niso potegnili trupla iz vode.
Neredi ▼ Lizboni.
PARIZ, 29. Agencija «Havas» je prejela iz Lizbo -e naslednje poročilo: Radrkalci in komunisti so naskočili trdnjavo Sv. Jurija ter are« tirali 3 častnike. Vojaštvo je streljalo proti napadalcem ter jih s tem razgnalo. Bilo je 19 oseb aretiranih,
M
Mons. Seipel pofde zopet na delo
DUNAJ, 29. Tukajšnji U>ti poročajo, da ^>t> mons. Seipel v najkrajšem času zopet pprefel vodstvo kabineta.
Udraženje vojnik pohaUjeacev in invalidov
invalidom v novih
Utro
podelitev podpor i pokrajinah.
RIM, 29. Včeraj je finančni minister sprejel zastopstvo Udruženja vojnih pohabljencev in Invalidov. Zastopstvo je predložilo ministru zahteve invalidov v smislu sklepa zborovanja ca Reki. Med drugim je zastopstvo omenilo zahtevo delegacij v Trstu in'Tridentu, naj se bivši pripadniki avstrijskih pomožnih čet iz-enačijo z vojaki itaijanske armade glede invalidskih podpor. Končno so zastopniki še zahtevali, naj se čim prej nakažejo invalidne podpore bivšim avstrijskim vojakom iz novih pokrajin.
Minister De Štefani je ugodil vsem željam zastopnikov ter dal podrejenim organom potrebna navodila.
Neurja na Angleškem in v Ameriki
LONDON, 28. Zadnje dneve je Anglija doživela katastrofalno neurje. V Canning- ' škodo. Povsod vladata megla in dež, tonu Sommersetu so bile ceste spremenje- ulicah je bilo več avtomobilskih nesreč s ne v prave hudournike, v 6 urah je padlo [ smrtnim izidom.
9.4 col dežja, V vsem okraju je bil ustavljen ves promet. Že 30 let ni ta okraj doživel take katastrofe. V Innvernesu je trajal 6 sekund močan potres, prebivalstvo je moralo prenočiti vso noč pod milim nebom. Potres je spremljal divji grom, kar je prebivalstvo še bolj vznemirilo, V La-cashire so hudourniki več oralov zemlje odtrgali. Krompir je tu popolnoma uničen. V Shropshini in Staffordhiru je žetev docela uničena. Mnogo tisoč oralov žita v južnem Walesu je uničenih, 1200 oralov polja je pri Severaskem predoru pod vodo. Starodavni, krasni samostan St. Faith pri Norwichuf ki je sezidan na benediktinskem samostanu iz 1. 1105, je strela uničila in porušila. Velikanski naliv, ki je bil pravi hudournik je skoraj vrgel vse k manevrom zbrane čete pri Aldershotu. Čete so bile vse premočene. S težavo so rešili aeroplane.
PARIZ, 29. Po poročilih iz New Yorka je tam zavladalo veliko neurje. V pristanišče so se morale zateči mnogoštevilne ladje. Velikanski naliv je napravil ogromno
Po
DNEVNE VESTI
Vlada in MfflsM rudnik
"Giornale d'Italia», _v današnjem uvod-
Z ozirom na članek v o katerem razpravljamo niku, objavlja ministrstvo za državno gospodarstvo naslednjo izjavo:
- Kar se tiče gospodarskega vidika, treba pripomniti, da je položaj povsem drugačen, nego se opisuje, ker si je ministrstvo za državno gospodarstvo prizadevalo ne samo da ohrani tisto velepomembno delovanje na isti višini, marveč da dobi podjetje racijonalno in moderno uredbo in je v ta namen z dekre-tom-zakonom od 24. maja 1924. ustanovilo v Idriji državno-avtonomen obrat s pristno mi-nisterijalno uredbo. Z novo uredbo, ki je stopila v veljavo šele s 1. julija, bo podjetje do-našalo znatnejše politične in gospodarske plodove, nego jih je od avgusta 1919. do danes, v katerem razdobju je bila bilanca — vkljub povojnim neugodnostim — vedno aktivna z letnimi dobički preko dva milijona, ki so se v poslovni dobi 1923—1924 povišali na pet milijonov. Naglasiti je treba tudi, da novi položaj vključuje tudi preuredbo šolstva, ki bo s prihodnjim letom podrejeno naučne mu ministr-
ravnateljev, ki so imenovani za čisto slovanske šolske okraje, da je tudi pri teh imenovanjih odločal le politični moment. Calligaris za Solkan, Ceschia za Miren, Cecco za Vipavo, Chierego za Cerkno jtd. — samo novo hvaležno gradivo za razne «informatorje» italijanske narodnosti, s katerim bodo z lahkoto manevrirali, da je pri nas že vse «asimilirano«. A motili so se do sedaj in se bodo tudi odslej!
PODRUŽNICA ŠOLSKEGA DRUŠTVA V LONJERJU
priredi s pomočjo domačih dijakov v nedeljo, 31. t. m., vrtno veselico na vrtu gostilne «Župan» z bogatim sporedom; godbo, petjem, igro, srečolovom, šaljivo pošto itd. Iz prijaznosti sodelujejo sledeča društva; «Kolo» iz Trsta, Svetoivansko pevsko društvo, «Slavec® iz Ricmanj, «Slovenec® iz Boršta, «Zastava® iz Lo-njerja i. dr. Dobiček gre v korist Šolskemu društvu in Dijaški Matici.
Uradne ure na kvesturi. Tukajšnja kr. kve-stura naznanja, da bodo od 1. septembra do
Črna brda Neki Ivan R, brce stalnega bivališča, je bil v zadnjem času brez zaslužka. Da ba se preživljal, je fcodM prosit miloščino. V zadnjih dneh pa je komaj toliko priprosil, da je imel za grižljaj kruha. To ga je tako potrlo, da je včeraj od umih skrbi zblaznel. Prepeljali so ga v opazovalnico mestne bolnišnice.
— «£arovnik». Res čudne stvari so se godile sinoči v neki gost Oni v starem mestu. Tam na pošepljenem stolu je čepel prileten cigan, ki je uprizarjal razne «čarovnije», da so kar pivci strmeli vanj z odprtimi usti.
Proti koncu je prosil cigan enega izmed pivcev naj mu posodi uro, češ da bo tako naredil, da bo ura izginila in se potem zopet vrnila. Ko je imel uro v roki, se mu je res posrečilo, da je ura parkrat izginila. Končno pa se mu je posrečilo, da je izginil tudi on iz gostilne, seveda z uro. Razočaranemu lastniku — 25-letni Josip Romoli, stanujoč v ul. Riborgo — ni kazalo seveda drugega, nego da je šel na policijo in naznanil dogodek.
Otrok padel z zida. 3-letni Silvan Umek, stanujoč v Rojanu, je padel včeraj popoldne z nekega zida ter si zlomil nogo. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
generacije slikarjev. Od kiparjev so razstavili najznamenitejši: Šturpa, Kalka, Mafatka, Ho-rejc; od mlajših pa Gutfreund, Dvorak, Benda in ves naraščaj. Grafika, ki zavzema pri Čehih posebno visoko razvito stališče, je zelo bogato zastopana; na čelu so dela M. Švabin-skega, vedute obeh Stretijev, Simona, Von-drouša; cikli Konupka in dela mladih, močnih talentov Rarobouška in Kremličke. Arhitekturo zastopajo učenci *f* Kotčre in Josipa Plečnika: P. Janak, J. Gočar, Makon, Kalous ter starejši O. Novotny. Pregled imen priča poznavalcu moderne umetnosti, da so se udeležili te razstave, katere protektor je kralj Aleksander, res najboljši češki umetniki in da je njena umetniška višina nenavadna. Zato priporočamo obisk vsej kulturni javnosti kar najtoplejše! V lažje razumevanje umetnin je izdala Narodna galerija katalog s 16 slikami in poučnim uvodom prof. dr. A. Matčjčka iz Prage. Razstava ostane odprta do 15. septembra.
SPORT
itvu seveda z letnim denarnim prispevkom nove naredbe uradi kvesture in komisarijatov rudniškega podjetja, kar gotovo ne ostane ! odprti občinstvu za upravne zadeve od 8. ure
brez vpliva na opredelitev prebivalstva na pram državi.®
Zaključek te izjave je zelo diplomatski zavito prikrojen. Po dosedanjih izkustvih in na podlagi nedavnih izjav naučnega ministra si Že moremo misliti, da pričakujejo gospodje, ki so sestavili to izjavo, nadaljnih uspehov v
predpoldne do 15. ure popoldne
Davčna pristojbina, ki se pobira za brzojav-j ke, navadne in brezžične, naslovljene v ino-I zemstvo, je določena za mesec september na 360%.
Izlet na Črno prst. Planinsko društvo opo-| zarja na izlet na Črno prst in na Rodico (Hra
smeri raznarodovanja našega ljudstva. Prihod- j	«	JF1"8^^^:
ajost pokaže, da so se gospodje motili v svojih pričakovanjih. _
Slovani o Čilski republiki
Ladja «Jtalia» plove sedaj po Tihem oceanu ob južno-ameriškem obrežju ter je priplula
nedavno v pristanišče mesta Valdivia v repu-	.
bliki Čile. Od tu je poslal Enrico Carrara tu- i « odl?e « Podbrda ob 4.40 pop. m pride v kajšnjemu «PiccoIu» informativno poročilo, ki Trst ob 9.10 zvečer. Treba je popolne planin-
kolodvor) ob 5.55 pop. do Podbrda, kjer se prenoči. Odhod iz Podbrda jutri ob 4.30 zj. na Črno prst in potem po robeh na Rodico (Hra-dico). Z Rodice na postajo k Sv. Luciji, od koder se vlak odpelje v Trst ob 9.23 zvečer. Tistim, katerim bi bila ta pot predolga, se lahko s Črne prsti vrnejo po drugi poti v Pod-brdo, kamor morejo dospeti že za osebni vlak,
vsebuje nekaj podatkov, ki so zanimivi tudi za našo javnost. Valdivia je cvetoče industri-jalno in trgovsko mesto, toda nemško v duši (n običajih. Prebivalstvo je po 97 odstotkih nemiko. Drugi dve cvetoči mesti sta Antofo-gasia in Punta Arenas: eno na skrajnem jugu, drugo na skrajnem severu republike. Vsa —
naglasa dopisnik — bogata solitrova podjetja so v rokah angleškega in slovanskega kapitala« predvsem pa slovanskega! Dopisnik se čudi, od kod take moćne skupine Slovanov ravno na skrajni južni in severni meji čilske republike. Ugotavlja nato, da imajo Slovani tudi svoje društvo gasilcev, ki so mu dali ime «Dalmacija* oni, ki se upravičeno (dopisnikova beseda) ponašajo z njim kot enim najboljših v mestu. So tudi najmočnejši delničarji tukajšnjega lista
«E1 ABC», ki ni — dostavlja dopisnik — posebno prijazen Italijanom. Carrara pripoveduje tudi o nekem konfliktu tega lista z glasilom «Mercurio». «ABC» da je prinašal vesti iz Santiago, namenjene drugo imenovanemu listu. V ta namen da je «ABC» podkupil enega brzojavnih uradnikov. Stvar da so potem ugotovili z naslednjo zvijačo: «Mercurio» si je naročil med drugimi resničnimi vestmi tudi hud napad na Italijo. Priobčil pa ga je list «ABC». Tako so ulovili ta list «z roko v tujem žepu». «Mercurio» je vložil tožbo proti «ABC», a oni uradnik je bil aretiran. Nato pa je prišel ravnatelj lista «ABC» k njegovi ekscelenci Giuriatiju — ki vodi ekspedicijo ladje «ItaUa» — ter mu izročil dolgo spomenico, v kateri opisuje oni incident na svoj način ter izraža svoje velike simpatije napram Italiji.
Imenovanje didaktičnih ravnateljev v julijski Krajini
Uradni list julijskih prefektur od 29. L m. objavlja imeovanja novih pokrajin za didaktične ravnatelje v posameznih okrajih. Imenovanja so se izvršila na podlagi natečaja rki je bil razpisan v smesht določb kr. odloka od 24. junija 1924, št. 1506. Imenovani so:
1) Baccarcich Franc za kobariški šolski okraj, 2) Bensa Peter (Postojna), 3) Bronzin Peter (Rovinj), 4) Brumat Evgen (Gradiška), 5) Calligaris Jožef (Solkan), b) Cecco Ant. (Vipava), 7) Ceschia Jožef (Miren), 8) Chierego Karel (Cerkno), 9) Delfabro Konrad (Krmin), 10) Faini Avgust (Rihemberk, 11) Dolgan Jožef (Trnovo), 12] Gogoli Jožef (Bovec), 13)
ske oprave in prinesti s seboj vso potrebno jedačo in pijačo.
Naš sport in njega razvoj.
H.
Vodstvo Nogometne zveze, oziroma zvezni odbor bi se sestojal iz delegatov slehernih no-j gometnih podzvez. V podzvezni odbor bi prišli pa v poštev izvoljeni delegati vseh nogometnih klubov, spadajoči v okrožje sleherne podzveze — in Nogometna zveza bi potemtakem imela razpredeljene svoje niti do zadnje naše športne
vasice. Nas nogomet bi se v tem in sličnem slučaju jačil in širil, ker bi imel v skupnosti širšo podlago za svoj uspešni razvoj.
Kakor sem zgoraj navedel, bi bili klubi opredeljeni k odnosnim spadajočim podzvezam. V te bi se koncentrirali vsi klubi, ki spadajo različnim okrožjem, tudi v različne podzveze. Pod-zveza kot taka bi obračala največjo pozornost svojim klubom in jih spodbujevala k najsmelejši popolnosti, bodisi v tehniki, kakor tudi v ustroju posameznih klubov. Negovala med njimi skupnost, kavalirstvo in — kar jenajpotreb-nejše — disciplino. Vodila bi trenažne, spodbujevalne in prijateljske tekme. Propagandne tekme v krajih, kjer še ne obstojajo nogometni klubi. Spodbujevale tam, kjer šele pričenja kliti prva zelenica našega sporta.
Da imajo taki poseti največji uspeh, nam pri-
\ 7 " _ ~ " . Trstu, Take spodbujevalne tekme našemu šele razvijajočemu sportu jako koristijo, pritegnejo s seboj v vrtinec navdušenja nove člane, ki so vir novim stavbam na našem športnem telesu in iz tega mora prej ali slej vzkliti, močno moštvo, ki bo kos vsaki XX inkontraciji». Da se rešimo najbolj perečega vprašanja, naj vsaka
kakor
tudi sodnike ter vsaka podzveza in centralna zveza naj bi imela «trenažni« in sodniški» zbor.
Razstava češke moderne umetnosti v Ljubljani r Dclovan'e nogo"lctne p T ,b\ bK° °Piede" w ,	.....	»»»»j««« ljeno crez vse podzveze. roskrbela bi podreje-
Vesti z Goriškega
DANES ob 20.30 ? „Trgovskem domu*1 Strindbcnovii drama v 3 dejanjih „OČE".
Kako ae pospešuje tajski promet po soda
dolini.
Prejeli smo; Nekdaj so se revnejši sloji bovške doline vozili v Trst in obratno na tovornih vezeh in je vožnja trajala 3 dni. Plačalo se je en cel goldinar! Ko je billa dovršena železnica k Sv. Luciji, je vozil obče zvani Tona — ako se ne motim za 2—3 krone. Potem je Janko vpeljal tkzv. korijere in se je plačalo cele 3 (ako se ne motim) krone od Sv. Lucije do Bovca ali obratno. Zveza je bila dvakrat na dan. Seda; so od Kobarida do Bovca izročili vožnjo pošte in potnikov Neslovencu, ki pa si ni niti inkasanta preskrbel med domačini. Ko-rjera vozi sedaj enkrat na dan in se plača do Kobarida L 8.20. Korijera je nizka in precej majhna. Natlačena pa je tako, da se ljudje vozijo na krovu in celo na obeh blatnikih sta
često tudi po dva potnika! Gorje domačinom ' ča gostovanje ljubljanskega «Primorja» v in tujcem, ki se morajo gnesti v omenjenem vozilu. Zraven ljudi pa se smeio voziti tudi psi in sicer brezplačno! Vlada naj poskrbi za boljše razmere in .naj uredi stvar tako, da ne bo potnikom treba presedati v Kobaridu, ker to otežuje in naravnost uničuje tujski promet. Kobariška žardinijera bi bila bolj primerna,
ker je bolj visoka in ima vsaj police za odla- podzveza in zveza izvežba trainerje ganje male prtljage,	---r
Književnost In umetnost
Narodna galerija je letos uresničila dolgo pripravljano razstavo češke moderne umetno-
rum klubom za gostovanje drugorodnih čet, kakor tudi za tekme naših čet z drugorodnimi.
bile izžrebane v Florencah številke «Lotteria pro Istituto nazionale de i ciechi*.
Prvi dobitek — 250.000 lir je zadel listek s številko 3.767.773; drugi dobitek — 50,000 lir št. 3.523.981; tretji dobitek — 25.000 lir št. 2.979.308: četrti dobitek — 10.000 lir št. 4.442.310; peti dobitek — 5.000 lir $t. 4.896.357.
25 dobitkov po 1000 lir so zadele naslednje številke: 2.223.297; 1.410.484; 3.661.201; 4.339.129; 4.222.965; 1.496.663; 0.732.415;
4.833.326; 0.774.163; 1.639.415; 1.623.175; 0.396.868;
0.286.049; 3.837.710; 4.984.704; 4.822.084; 2.515.891.
3.279.694; 0.993.564; 4.376.102; 1.032.770;
1.078.583 2.640.421; 0.130.889; 2.097.258;
Avtomobil je zadela številka 2.172.476; mo-tocikelj št. 0.304.072; glasovir št. 3.981.170.
Društvene vesti
D. K. N. Tommaseo. Danes ob 15. se vrši I. redni občni zbor v dvorani DKD pri Sv. Jakobu. Poživljam člane, da se občnega zbora točno in polnošievilno udeleže. — Tajnik.
Srednješolci! Dijaški krožek N. Tommaseo v Trstu vabi vse srednješolce iz Trsta in okolice na I. redni občni zbor, ki se vrši danes, v soboto ob 15. v dvorani DKD pri Sv. Jakobu.
Tovariši, zavedajte se, da ste srednješolci in dokažite to s tem, da pridete vsi brez izjeme na občni zbor. — Odbor.
Ženski odsek MDP - Trst. Danes točno ob 8. sestanek. Radi važnosti istega se prosi pol-noštevilne udeležbe. — Načelnica.
Iz tržaškega življenja
Nenadna smrt. Včeraj popoldne je umrl nenadne smrti kmet Josip Vovk, star 61 let, stanujoč na Kolonkovcu št. 123. — Šel je delat kot po navadi vsak dan na njivo. Ko mu je pa njegova žena prinesla kavo, ga je našla mrtvega. —
Nesreča pri dela. Mesar Angelj Tomšič, star 51 let, stanujoč v uHci Lucio Papiriano št. 8, je rezal včeraj meso v mestni klavnici. Pri tem mu je spodrsnil nož ter se je tako urezal v koleno. Prvo pomoč je dobil v mestni bolnišnici.
Kako* gredo ljudje —.... led. Pred dvema tednoma je bil objavljen v nekem tukajšnjem listu mali oglas, v katerem je bilo rečeno, da
st) v Ljubljani. Društvo upodabljajočih umet- j pQieg tega bi tudi vodila tekmovanje naših nikov »Manes« iz Prage, organizacija, ki ima ; nogometnih klubov z različnimi klubi raznih za razvoj moderne umetnosti velikanske za- podzvez. Nogometna zveza bi bila v stalnem sluge in druži vse pomembnejše umetnike, je stiku z Vsemi podzveznimi in bi torej imela v sestavila veliko kolekcijo umetnin iz slikar- j evidenci vse proste klube — bi delovala na to, j /PfrrStva^ £rafike in arhitekture, skupaj da bi se izrabil vsak prosti dan za medsebojno 325 del. V svrho razstave je Narodna galerija vežban e in tekmovanje, če ne s svojimi pa z popolnoma preuredila Jakopičev razstavni Qtugorodnimi klubi. Razpisala in vodila bi tek-paviljon in 15. avgusta se je že vršila ob pri- mGvanje za prvenstvo svojih klubov in siste-sotnosti zastopnikov oblas« in tujih držav, ter matiziranje našega nogometnega sporta bi šlo
l -j	»« . p0]agoma naproti svojemu cilju. Kakor pod-
zveze, tako bi morala imeti tudi Nogometna zveza svoj sodniški zbor.
Kar se tiče športnega glasila, jako pametna ideja, ker pa smo ubožni narod, si ne moremo privoščiti takega luksuza. Edino, kar bi — upam — lahko dosegli, bi bilo, da bi nam nost» dala primeren prostor ali pa prilogo v svojem cenj. listu, da bi ga ureja! poseben sportno-literarni odsek, sestoječ iz nogometne.
kolesarske in sličnih športnih zvez. Ta priloga bi tudi «Edmosti» koristila, ker bi se splošno zanimanje za list tudi povečalo.
Cas bi bil, da bi se merodajni krogi tudi oglasili in pričeli polagoma gradti svojo četudi zaostalo nogometno stavbo-. Na delo torej! _E. 2.
Borzna poročila,
ogrsfce krone........... 0.0280	0*03*0
avstrijske krone.........0.0315	0.0M9
češkoslovaške krone........67 50	67 90
dinarji .............i8.6Q	i8.9d
leji .............. .11____11.50
marke „	_ ^ —
dolarji . V/.V.V.V.".V.V 2250	22.65
francoski franki..........litf.10	122.60
švicarski franki..........425.— 427.—
angleški funti papirnati......101.35	101.55
Benečijske (vojnoškodninske) obveznice . .	84.
Tečaji/
Adriatica..................
Cosulich •••••••• ..........	3oy
Dalmatia	:*08
Gerolimich .........................H20
Libera Triestina •••••.....«.•• 558
Lloyd	H0?0
Lussino ....... . . • ........*<>5
Martinoiich .................
Ocean ia
Tripcovich ••«•••••••*•••»..
Ampelea ..................
Cement Dalmatia	-*11
Cement Spalato * ••••••■•«•••••	4l7
Mali oglasi
DVE GOSPODIČNI, lepe zunaniosti, želita korespodenco z dvema gospodoma, veselega značaja. Prednost do 30 let. Tajnost zajamčena. Cenjene ponudbe pod <Zmaga na upravništvo.	1093
SOBA, velika, elegantna in salon, na razpolago glasovir, pri majhni, odlični družini, v bli zini Chiozze, se odda boljšemu, resnemu gospodu, Naslov pri upravništvu.	10V4
CUNJE po 70, vreče po najvišjih cenah pl< -čuje Babič, Molin Grande 20.	10<o
BABICA^ avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	968
Zlato, srebro, krone, pgačift, zobovle
kupuje
mu Albert Pouh
Trst, Via Maszini 46
(25)
v navzočnosti oficijelnih odposlancev «Mane-sa», prof. B. Kafke, O. Kontčka in J. Slavi-Čka, svečana otvoritev razstave, ki je kar najbolj uspela. Zanimanje za bratsko češko umetnost je v vseh slojih splošno in publika se rada poslužuje izredne priKke, ko se prvič
Izžrebane loterijske številke. V četrtek so na evropskem jugu reprezentira'češka umet-
nost v tako dostojni izberi. Srečamo imena Preislarja, Švabinskega. Hfldeika, Nechlebe, Nejedlega, Konička, V. Beneša in cele mlajše
F. BUDA
KIRAR^A-
ZLATARNA
Trst — Corso Garihaldi 35
(Podružnica Via Scclinala 1)
Kupuje krone, goldinarje* staro 2lato, briljante in plačuje po najvišjih cenah.
Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah.	<24)
□ □DDooaaaaaooa
□ D □□□□□□□□□ □ □ □□□□□□□ □□DOPaaaaDDoa
Gorbato Olivij (Labin), 14) Kalan Jožef (Tol- išče neki trgovec— v svrho razširjenja kttp-
mrn), 15) Kenda Ferdinand (Komen), 16) Mar- ; čij — pridno družabnico s premoženjem 5.000 celija Anton (Podgrad), 17) Marini Franc (Bu- lir. Ta o^las pa je bil kakor nalašč za neko je), 18) Martinelli Angel (Umag), 19) Martino- ' Katerino Zanettijevo. Ženska se je začela brž lich Jožef (Idrija), 20) Morgut Oskar (Sv. Lu- "r,imati « «/lpvn l«.i- iJ lalr/t i*v«f019 io
cija), 2!) Ottachian Mavrilij (Pazin), 22) Piani Herminij (Aiello), 23) Prevazzi Jožef (Kanal), 24) Preschern Julij (Senožeče), 25) Rigo Bruno (Buzet), 26) Rizzatti Dominik (Cervinjan), 27) Ručonich Ivan (Sežana), 28) Saffich Karel (Izola), 29) Semič Valentin (Ajdovščina), 30) Stabile Ezio (Oglej), 31) Tarlao Inocent (Ron-ki), 32) Tomasich Jožef (Volosko), 33) Travesa Atilij (Kojsko), 34) Virgulin Alojz (Romans), 35) Zorn Franc (Šempas).
Posneli smo pravopis točno kakršen je v uradnem listu. Mogoče je med učitlji, katerih priimek je poitalijančen, tudi kak Slovan. Vendar na sp vidi že do oriimek novih didaktičnih
zanimati za zadevo ter je tako izvedela, da je oni trgovec neki Culot. Mož pa je imel popolnoma druge namene, nego razvijati kupčije. Ne ve se, kako sta se zmenila, dejstvo pa je, da ji je izmolzel 5000 L in ga ni bilo potem več na spregled. Ženska je seveda razumela «šalo» ter ga naznanila policiji. Sedaj ga iščejo.
Na skoraj enak način je prišel ob svojih 1122 lir neki Marcello Segre. Njega je opeharil Angelo Femino. Tudi tega išče policija.
Nesreča v Boljnncu. 15-letni dijak Jurij
v hrib, se mu je spodrsnilo, da je padel in si rlomil no0o. Prenehali »o ga v tfomačo oskrbo.
BAN
□
Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 15.000.000.— popolnoma vplačana. Glavni sedež: TRST, Via S. Nicold 9 (Lastna palača). Podružnice: ABBAZIA - FIUME - MILANO - ZARA.
Eskomptira trgovske menice. Daje predujme na blago, vrednostne papirje.
Jamči italijanske kredite v Jugoslaviji in jngoslovenske kredite v Italiji ter eskomptira tozadevne akcepte.
Otvarja akreditive za nakup blaga. Inkasira menice in račune. Kupuje in prodaja dinatje in druge
valute. Izvršuje nakazila v dinarjih na vseh trgih Jugoslavije. Sprejema vloge v Urah In Dinarjih far Jih obrestuje najbolja po dogovoru. — sprejema
na vloine knJiSica ter Jih obrestuje po 4 % netto.
□
□
O D
□ DDDDDDDDDDDDOODDDODOODDCIDDLU □□□□□□□□□□ □ □ □ □ D
_PODLISTEK
W. Coffiat:
BREZ IMENA
Rovao. #
Šla je naprej, kapitan # h sledil, toda pri vrtnih vratih je nenadoma obstal in zacepetal Magdaleni: -Oprostite, ker moja soproga ne ve, kdo je, je bolje, če je ne pustim z novo deklo, zato jo rajši zaklenem.*
Vrnil se ie naglo v hBo, a Magdalena se je vsedla na vrtno obzidje, da ga počaka. V tem hipu sta šla tik mimo nje dva moška.
Po obleki je bil prvi dtthoTBik. Kaj je bil 4>oklic njegovegaa tovariša, ni bilo tako laliko spoznati. Izurjene oči pa bi ga po pogledu.^ obnašanju in hoji spoznale za mornarja. Bil je moški v najlepših letih, velik m močan, zagorelega obličja, črnih las. ki ao se ravnokar začele redčiti, in temnih samozavestnih oči moža železne volje, ki je vajen zapovedovati Ko je šel mimo Magdalene, |a je njena lepota bržkone tako prevrela, da se fc zagledal vanjo
električna iskra in z nevoljno kretnjo se obrnila proč.
Ko se je zopet obrnila, se je vnovič srečala mornarjevim pogledom, ki se je nekaj ko-
je izprehajal z gospo Lecount v vrtu. Ko je Magdalena to zapazila, kako je hišna upraviteljica premerila njen obraz, njeno postavo in obleko s kritičnim pogledom ženske. Takoj nato je
rakov dlje ustavil, da ga je njegov tovariš pol slišala, kako se je razlegel v večerno tišino resno pol šaljivo vlekel dalje. Predno sta z i- kričeči glas Noela Vanstoneja: »Čedno dekle, vila mimo ogla, se je še enkrat ozrl.	Lecount, vi veste, da se na to razumem: čedno
dekle.
Muller, stanujoč v ulici Monfort št. 8, je na- f« občudovanjem, ki je bilo preiakxeno, da bi pravil včeraj izlet v Boljunc. Ko je tam Sel
-Ali je bil to vaš znanec?» je vprašal kapitan, ki je prišel zopet iz hiše.
«Nikakor ne,a je odgovorila, »popolnoma tuj človek. Prav nesramno je bulil vame. Ali je od tu?»
«To bom takoj zvedeL»
Stopil je k neki skupini čolnarjev, se pričel z njimi razgovarjati in črez nekaj minut je že vse zvedel. Duhovnik je bil iz nekega bližnjega kraja, oni zagoreli mož pa njegov svak, poveljnik na neki trgovski ladji, ki je bil pri svojem sorodniku na dopustu. Duhovni mož se je imenoval Strickland, kapitan pa Kirke.
"Saj je vseeno, kdo sta,» je pripomnila Magdalena ravnodušno: ^tujčeva predrznost me je ujezila za trenotek, zdaj imamo važnejše pogo-govore. V katero smer greva?»
Kapitan je pokazal v južno smeT ter ji ponudil laket.
jo moglo užaliti. Vkljub temu je Magdalena v i Magdalena se je obotavljala sprejeti ®je-svojem takratnem razpoloženju občutila nekaj j govo roko. Pogled ji je šinil k stanovanju go-takega. Smeli Dotfled moža io k pre sunil kot1 spoda Noela Van s ton «a. Ravnokar ae ie ta
Kapitan Wragge je začudeno pogledal .svojo spremljevalko: roka se ji je tresla pod njegovo pazduho in ustnice so ji bile krčevito sklenjene. Šla sta dalje. Bil je topel, tih večer, morje na vzhodni strani je ležalo mirno v svoji sivini in obzorje se je stopilo z meglenim nebom. Reka Alda je brla v bližini. Magdalena je potegnila iz kapitanove pazduhe svojo roko in stopila k nasipu.
• Trudna sem,» je rekla, «odpočijva se tu.» Vsedla se je na pobočje* mehanično odtrgala nekaj travnatih bilk ter jih metala v zrak. Crez nekaj trenotkov je vprašala kapiiana: «Ali se vam zdim izpremenjena?»
Kapitan je vedel, da mora sedaj odkrito odgovoriti ter prihraniti svojo zgovornost za poznejše priložnosti.
«če me vprašate, moram odgovoriti,» je rekel, «zdite se mi izpremenjeni.*
•Mislim, da ste uganili vzrok?« je vprašala ter zooet odtrgala šo^ trp ve