Programi zveze in zadrug v Sloveniji
V  Slovfiaiiji že več mesecerv dizdeiujejo go-&podaxske pnograme  za 1.   1957.  Ptj  sestav-ljanju teh pffogramicv imaijo pomembno vlogo tudi kmertiiijsike psroizvajailne. zveiae, fci so pri-pravjfle orientaciijske pix>grame pospeševanja kmetijstva za svotje področje.
Čeprav deda v avezi s programi še nAso Ironfana, so že zjiane posameane naloge, kl so jifa zadruge in zadrružne zsveze sprejele za 1. 1957.
Letas bodo j*> pragramu v aadrugah Slo-vendje znatoo otorepMs mehanfoaoiijo. Računa-jo z nakupom oJarog 500 tra-ktorjev s prifcljuč-ki, 500 kosiilnJc, 670 škroipilinic, 150 miaitilmic iitd. — v sknpni VTednositii oknoig diveh miii-jard dmamj-e<v. To povečanje niefaanizacitje zahteva boljšo organiaaoiljio s&roijiiiib. odsejcov v zadrugafa, tesnejšo povezanrast in maiteria.1-no odgcnvo.rnoiat zadružiii.h članov, ki uparab-tijaijo stnoje, zgraditev na'jnuijinetjSiih shramb za straje, bolo mn.oži!6no usposaMjamje za-družnih  61aiM>v za uipicnraMjj anje tehmiike  itd.
V  zadnjem času se je povečailo zain&manje proizvajalcev za večjo upoTabo katoavostnih seman, umeitaih gnajia in za diruge sodobne agrotejiinii6ne   ukrepe.    V tem   je temeflij    za pod\rze.ma.nije   več   askciij   v    kmeitiastvu,   kj vod.iljo k pove^anju hektarskeiga do.niasa. Ra-61111,3110. da bodo leitois pridelovali in raamno-ževali   kaikovnstna   semena   na   oknog   2200 beiktarih,  kar  je na 400 ha več kak,t>r lani. Poslovne zveze in zadruge pripravljaijo akciije za šiTOifco uporabo ka!kovositne'ga seimcna, po-sebno  semena  3tita in  k-rompinja.  L&tos nai bi Po programu oičistiLi vei Kakoir 70°/« vseh semen. Prav tako računajo z vcčijim šteivilom samensikih poskuao-v, katerih smoter je raz-iskovanje in odbira aaijboljših sort. V planu so  pravtak,^ poisikusi  z  um^toimi  gnodiili, ki naij   cmagoCii.ro   bod;j   praviil'n.o   uporabo   teh eredstev.
Program določa pravitako akciije za izboJij-šanje pliodareda. za analteo zemljdšč, kolek-tivaa osuševanja itd.
V  saidtjairstvu je  težiišče na obaovi ^itarih sadovnjaikov   in   na   ukrepiii   za   povečanoe pridelika v sedanjih nasadiih. Letoo bj moralj obnavljati oferog 1500 ha, to je toliko, koflikor je  bilo obnovljeiiiD v zadmjih   10 letih. Raču-najo, da bodio letos zasadMd okno-g 1000 ha. To bodo ve«l;iki ure«jeni kompleiksi, na kaiterih bo mjožna uporaba sodobne tehjiifce. Zasadili jili bddio s sortami, ki jih tržišče naijbolj zahteva. Pri vs&m tem se podavijado tudi nove orga-mzacioske  oblike     koflejčtivnega sadjarj&nja, kar pomeni kre<pitev aocialistiičniih odnosov na vasi.
Tudj v vmogradnišivu je ena j2.med osmov-nih nalog programa obn>»va viiruogradov. Pro-gra mdoloča obnovo vinoigiradov na nasled-njiili površinah:
leta 1957                  300 ha
leta 1953                   600 ha
leta 1959                   750 fra
lcta 1960                  850 ha
leta 1961                1.000 ha
Ce bodo tnaterialn© možnosti dopužčale, bo pre'hiod na 1000 ha letne obnove sto^rjein že praj. Tudi v privataem sektorju bo aboova komipleksna ;a bodo nasadi sposabnj spregeti »odob.no telnilko.
V živiiKKreji je Wla malvečia poizornost posvečena iz'boilošanju krmske osnoive, pred-vsem pa ureijanju skupmih pašnikov. V pro-
gramu so akcije za sušenje na ostrveh, siili-ranjie, uvajanje nOTiii njivskih torminih rast-lim, uvajanije 6rednišlkili pašnitov, umetniih travnitaov iitd.
Praivtako računajo tudi z nazšiiriitviijo umetn&ga osemenueivanja. Po programu naij bi biflo leitos Timetno O'3emeinijenih okrog 80.000 krav, to je nad 50% več kalooir.v 1. 1956. Do leta 1961 bi število umetno osemenjevanih krav naraslo na okrog 50% vseh krav. V tej zveczi je določena nadallj-nja graditev cenitrov in postaj za ¦ascmenjevainje. Poziiti-vein odraz tega deila se kaže že se^daij v sitaJ-a«n povečevamju proiav»dnoe mlleSca. Pto-gram določa gradinjio novih ml«kam, uredčitev mrpeze zibiratoic irtd.
Zadružns ourganjzacije se bodo lotiSe tudi nekaterjih novih natog, kct na primer orga-niziiirainiega piitenja goveje živine, prašičev in perutnine. Pravtaiko so~ai zadružne organi-zacilje posta-ville nal^oge v drugiih panogah' kmetiistva, na področju predelave kmetijsklh pridelkov, iiz.bc»lo5ainoa promeita (akladišča. oprema, prevozni park). glede vzgoj« kadrov in tak,o dalde.
Vsekaikor programi v veliki meri omogo-čajo smoitraio uporaiho sredsteiv zadružnih arganiizacij, k; so znaltna. Ta sredstva so usmerjMia v krepiitev družbene imoviiae na vasi, na krepitev vloge zadrug na vasi in noihov hitrojši razvoj.
Jože Novinšek